Listek. Konec sveta dne 13. noveinbra? Bojazljiva človeška bitja so zadnje dni polna strahu. Zona jih obletava, srce jim bije nemirno, sapa jim zastaja, kadar se spomnijo na dan 13. novembra letošnjega leta. Kaj pa bo dne 13. Dovembra? »Konec sveta!» se nam odgovarja. Nekateri pravijo to iz šale, drugi pa s svetim strahom, s polno resnostjo. Nekateri hočejo počakati «konec sveta* v veseli družbi pri kupici rujnega vinca ali penečega piva, drugi pa doma med šlirimi stenami z molekom v roki, vtopljeni v pobožno molitev. Kdo ima prav? Kaj se bo dne 13. novembra v resnici zgodilo? Ali bo res konec sveta? V noči od 13. na 14. dan novembra letošnjega leta pribeži naši zemlji zvezda repatica nasproti, zadene z našo zemljo skupaj, jo obsuje s svojimi utrinki ter jo ovije s svojo meglo. Tako trdijo mnogi zvezdoslovci, ki poznajo tok nebesnih teles. Toda nahajajo se tudi zvezdoslovci, ki zatrjujejo, da se v noči 13. novembra naSa zemlja z repatico niti ne bo srečala, kajti repatice ali kometi vsled svoje rahle vsebine in majhne vihtilne moči vedno spreminjajo svoj prvotni tir, njih pota so toraj nepreračunljiva. A recimo, da dne 13. novembra vendar zadene komet ali zvezda repatica ob našo zemljo. Ali bo potem dne 13. novembra konec sveta? Bodimo mirni, tudi v tem slučaju ne bo konca sveta! Naša zemlja je že mnogokrat, mnogokrat zadela ob komete ali repatice in vendar še stoji, še se suče v svojem starem, tisočletnem tiru. Tudi v tekočem stoletju se je to že pripetilo. Leta 1819. je šla naSa zemlja skozi sredino neke repatice in nič se ji ni zgodilo. Tudi 1. 1823. je zadela zemlja ob repatico, pa se ji tudi nič ni zgodilo. Leta 1873, dne 20. julija, na koji dan se bodo marsikateri naših čitateljev še spominjali, je Sla naSa zemlja tesno mimo tedanjega kometa, a zemlji se ni nič zgodilo in niti enemu človeku se ni skrivil las. Ker je naša zemlja torej že tolikokrat zadela skupaj s kakim kometom in je Se vedno cela, vsled tega smemo sklepati, da tudi repatica dne 13. novembra ne bode nevarna za njo, ako sploh pride trkat ob naSo zemljo. Repatica, ki se bo prikazala dne 13. novembra, zvezdoslovcem ni neznana. Bila je zadnjikrat na naSem obzoriu dne 13. nov. 1. 1866. Metala je velike utrinke od sebe, ki so leteli mimo naSe zemlje. Zvezdoslovci so zaznamovali ta komet, ker se je prikazal 1. 1866. z imenom «komet I. 1866.» Rekli smo že, da je mogoče, da dne 13. novembra komet sploh ne zadene ob našo zemljo. Vendar če zadene, ali ta sunek ne bo tako mogočen, da vrže zemljo iz svojega tira, ali ne bodo vsaj utrinki požgali površja naše zemlje, ali ne bode megla šklodljivo uplivala na naše ozračje ? Tudi na ta vprašanja lahko popolnoma pomirljivo odgovorimo. Sunek na noben način ne bo tako mogočen. Vsaka zvezda repatica sestoji namreč iz trdih snovij ali utrinkov in iz meglene /mesi. Da meglena zmes ne bo sunila zemlje iz njenega starega pota, je razumljivo. Trde snovi ali utrinki pa niso ne tako veliki niti ne prihitijo s tako močjo ob zemljo, da bi mogli uplivati na tok zemlje. Pomisliti moramo, da je največji komet (vsaki komet sestoji iz mnogih utrinkov, ki niso v trdni zvezi med seboj), 5000krat manjši od naSe zemlje. Sunka se torej ni treba bati. Kaj pa goreči utrinki ? Ali ne bodo požgali površja zemlje? Mogoče, da dne 13. novembra ne pade noben utrinek na našo zemljo, ampak da se bo drvila zemlja le skozi kometovo meglo. Pa če tudi res prileti kak utrinek na zemljo, tedaj ne bo požgal površja cele zemlje. Mogoče, da prileti ravn ob kako poslopje, ob kakega poedinega,61o- veka, za celo zemljo in za celo človeštvo pa ni nobene nevarnosti. Kaj pa kometova megla? Ali ne bode škodljiva? Ne! Kemikarji ali učenjaki, ki poznajo snovi ražličnih teles, tudi nebeških, z vso gotovostjo trdijo, da kometova vsebina ali megla ni nič nevarna za ^erneljsko ozračje. Saj tudi leta 1819. in 1823., ko se je naša zemlja vozila skozi sredino kometov, ni vsled kometovih snovi noben človek umrl. Iz tega vsega sledi, da dne 13. novembra letošnjega leta ne bo konca sveta, da se nam ni ničesar bati zaradi repatice. Vendar je dobro, da imamo vedno strah pred smrtjo. Seveda smrti se nam ni treba bati zaradi kakega koraeta, ampak ker ne vemo ne ure, ne dneva, kdaj nas Gospod pokliče pred svoj sodni stol. In grozna bo sodba za istega, kdor nepripravljen, v sovraštvu z Bogom stopi čez prag Casa v večnost.... Kdaj pa bo pravzaprav konec sveta? Leta, dneva in ure ne more nihče povedati, ali to lahko povemo, kaj bo se zgodilo, predno se neha svet v sedanji obliki. Sveto pisrao samo navaja znamenja, katera se morajo prej zgoditi, predno premine svet. Ta znamenja so: Celemu svetu se mora oznaniti evangelij Gospodov, izvršil se bo velik odpad od katoliške vere, prišel bo z veliko močjo in privlačno silo Antikrist, vrnila se bosta med zemljane Henoh in Elija in ko se to izvrši, potem bo tudi solnce otemnelo, luna ne bo dajala več svetlobe, zvezde bodo padale z neba, nebeSke moči se bodo gibale in sveta bo — konec.