LETO XLIII, ŠT. 6
Ptuj, 15. februarja 1990
CENA 4 DINARJE^
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE:
ZSMS — liberalna stranka (stran 2)
Delegat Lujzek (stran 3)
Za dobro mleko dobro plačilo (stran 5)
Uspešno v četrto desetletje (stran 6)
Razširjeni tv sporedi (stran 12)
Stara obrt še živi...
... so dokazali na osnovni šoli bratov Reš na Destrniku, kjer so na kultur-
ni dan povabili medse tudi izdelovalca košar. Učenci so mu pozorno sledili in se
ob tem tudi marsikaj naučili. Zagotovo bo med njimi kateri, ki bo kmalu tudi
sam nadaljeval to domačo obrt. Foto: M. Ozmec
Vzgoja bodočih obiskovalcev
kulturnih prireditev
To, da je dvorana doma kultu-
re v Ormožu ob raznih proslavah
in prireditvah pregovorno pra-
zna, so se prireditelji lahko pre-
pričali tudi 8. februarja na osred-
nji občinski proslavi v počastitev
slovenskega kulturnega prazni-
ka. Nastopil je simfonični orke-
ster Srednje glasbene in baletne
šole iz Ljubljane. Na večerni
koncert (v dopoldanskem času
so bili trije koncerti za učence vi-
šje stopnje osnovnih šol ormoške
občine, ki se jih je udeležilo oko-
li 950 mladih poslušalcev) je pri-
šla le skromna peščica gledalcev,
ki bi jih lahko sicer že pred sa-
mim koncertom našteli, saj so ti-
sta zlata sredina, ki prihajajo na
vse podobne prireditve.
Zakaj tako je težko povedati v
nekaj stavkih. Brez dvoma pa dr-
ži, da Ormožani radi pridejo na
razne gledališke predstave do-
mače ali pa gostujočih gledali-
ških skupin. Mnogi se hvalijo, da
imajo doma najrazličnejše mo-
derne naprave, kjer lahko naj-
kvalitetneje poslušajo klasično
glasbo. Mnogih pač ta glasba ne
zanima preveč.
Kaj storiti, da bi bilo tudi na
podobnih kvalitetnih prireditvah
več obiskovalcev? O tej proble-
matiki smo se pogovarjali s stro-
kovnim delavcem OZKO Toma-
žem Bolcarjem.
»8. februarja so bili v dopol-
danskem času kar trije koncerti.
To je bila v bistvu dopoldanska
matineja, kjer je simfonični orke-
ster prikazal posamezne instru-
mente, skupine instrumentov,
posamezne glasbene zvrsti od
klasične, zabavne in narodne do
country glasbe ter vrsto improvi-
zacij — od stavkov do simfonije.
Na tem koncertu so imeli otroci
priložnost, da so lahko sami diri-
girali, in to so z navdušenjem
sprejeli. Vse to pa je sproti ko-
mentiral dirigent simfoničnega
orkestra Srednje glasbene in ba-
letne šole profesor Franci Riz-
mal. Pred koncertom so bili v go-
steh najmlajši iz ormoškega vrt-
ca. Najprej so si v avli doma kul-
ture ogledali razstavo lutk, izko-
ristil pa sem to priložnbst in jim
razkazal dom kulture. Pokazal
sem jim, kaj je to dvorana, kako
je videti oder, kako se na odru
zapirajo zavese, kaj se skriva za
zavesami, kaj so to kulise, reflek-
torji in drugo. Na ta način smo
jim skušali približati dom kultu-
re oziroma dogajanja v domu,
kajti ravno v tistem času je bilo
vse pripravljeno za prihod simfo-
ničnega orkestra. Razložil sem
jim, kaj je to orkester, kaj so to
instrumenti. Mislim, da bomo na
ta način skušali izpolniti nalogo,
ki smo si jo zadali v programu
izobraževanja pri OZKO Ormož:
približati dom kulture najmlaj-
šim in jih na ta način vzgajati, da
bi bilo kasneje, ko bodo odrasli,
sprejemanje kulture nekaj čisto
vsakdanjega, nekaj povsem na-
ravnega. V okviru tega smo v de-
cembru pričeli otroški abonma;
čez štirinajst dni bo druga pred-
stava tega otroškega abonmaja.
Povabili smo Neco Falk z zgod-
bo o mačku Muriju. Šli pa smo
še korak dalje in v drugo pred-
stavo otroškega abonmaja vklju-
čili vse šole v občini Ormož. Do
konca sezone se bo tako zvrstilo
pet predstav. Upamo, da bo na
tak način, s takim delom zrasla
generacija, ki bo znala kulturne
dogodke in kulturo sprejemati
na drugačen način, kot jo žal
sprejema današnja.«
Ob koncu moramo zapisati, da
je bil koncert odmeven na vseh
osnovnih šolah ormoške občine,
nad našo mlado publiko in Or-
možem pa so bili navdušeni tudi
mladi umetniki iz Ljubljane.
Vida Topolovec
Robert Prelog
republiški prvak
v Bonifiki pri Kopru je bilo
republiško prvenstvo v krosu;
nastopilo je 245 tekačev iz 30 slo-
venskih klubov.
Atleti ptujske Drave so ekipno
zasedli dobro osmo mesto. Naj-
bolje seje uvrstil Robert Prelog;
postal je prvak Slovenije v kate-
goriji mlajših mladincev. Za tri
in pol sekunde je prehitel drugo-
uvrščenega, Mariborčana Repni-
ka. Zaradi te uvrstitve bo Robert
verjetno potoval na državno pr-
venstvo v krosu, ki bo v Titogra-
du. Ekipno so bili ptujski tekači
v tej kategoriji tretji, kar je k
skupnemu seštevku ptujske eki-
pe prineslo nove točke.
Dobro je tekel tudi starejši
fnladinec Potočnik, ki je v teku
na 6000 metrov pritekel na tretje
"lesto za Velenjčanom Poharjem
in Novomeščanom Draganom.
Tekači iz Velenja so bili tudi
ekipni zmagovalci republiškega
krosa v Bonifiki, saj so kar v še-
stih kategorijah od osmih bili
zmagovalci.
GorJšnlčanl tudi tokrat
najboljši
Judo klub Gorišnica je v počastitev praznika krajevne skupnosti
v soboto, 10. januarja, izvedel tradicionalni mladinski turnir. Udeleži-
li so se ga mladi borci iz osmih slovenskih klubov. Največ točk je os-
vojila domača ekipa (19), drugi so Celjani (13), tretja Murska Sobota
(7) in četrti Jeseničani (6 točk). Za najboljšega tekmovalca so izbrali
Matarugiča z Jesenic, za najboljšega domačega pa Mitjo Kostevca.
Od domačinov so v posameznih finalih nastopili Rajko Muršič, Da-
mijan Petek, Jože Marin in Miran Plošenjak. Dobro pa so se borili tu-
di Ljubo Feguš, Marko Petek in Boris Petek.
Spet žaljivi
napisi
V noči med 9. in 10. febru-
arjem je neznani storilec (aH
storilci) v centru Ptuja z rjavo
oljnato barvo napisal na pro-
čelja zgradb več neprimernih
in žaljivih napisov ter nekaj
kljukastih križev. Zaradi tega
je nastala tudi večja material-
na škoda, saj so posamezna
pročelja zgradb v Aškerčevi
in Bezjakovi ulici potrebna
prepleskov. Postaja milice
Ptuj zato poziva vse, ki bi o
neljubem dogodku karkoli
vedeli, da se oglasijo na naj-
bližji enoti milice zaradi zbi-
ranja podatkov. Zoper storil-
ce bodo seveda ustrezno
ukrepali.
-OM
Bogastvo
jugoslovanskih arhivov
V razstavnem paviljonu Dušana Kvedra je še do 20. februarja
odprta izredno zanimiva razstava Bogastvo jugoslovanskih arhivov,
ki jo je pripravila Zveza arhivskih delavcev Jugoslavije. Razstavljeni
arhivski dokumenti govore o zgodovini jugoslovanskih narodov in
narodnosti od 10. stoletja do danes. Razstava odpira pogled v nove
zaklade našega prostora, opozarja na rezultate, ki so jih arhivi kot po-
sebne strokovne organizacije za varstvo kulturne dediščine pri svojem
delu že dosegli, opozarja pa tudi na odprta vprašanja, ki jih je v korist
stroke in njenega nadaljnjega razvoja treba še razrešiti.
NaV
Fotografija: Martin Ozmec
30. KU RENTO VANJE
NA PTUJU 25. februarja 1990
Sindikalni aktivisti se sprašujejo,
kako naprej
v ponedeljek so se sešli člani sveta za vprašanja
delovnih in življenjskih razmer delavcev, ki dela
pod okriljem občinske zveze sindikatov. Na dnev-
nem redu so imeli pripravo poročila o delu sveta
in predlog prednostnih nalog sindikata za delo v
prihodnje.
Doslej so člani sveta delali na področju prehra-
ne delavcev v delovnih organizacijah, stanovanj-
ske politike, urejali so probleme pri zaposlovanju
in počitnikovanje. Njihove pobude in ugotovitve
pa so ostale v predalih naročnikov. Zaradi tega so
izgubili voljo in elan, v zadnjem obdobju so opra-
vljali le še tekoče zadeve kljub rednemu sestaja-
nju. O prednostnih nalogah niso sprejeli sklepa.
Prednostno nalogo sindikata vidijo v prizadevanju
za realno ceno dela, za prihodke, od katerih bo
človek lahko primerno živel. Tako stališče bi mo-
rali zastopati sindikati, ko bodo podpisovali kole-
ktivne pogodbe. Organiziranost sindikata v pri-
hodnje jim ni znana, po njihovem pa bo prevlada-
la stanovska organiziranost sindikalne dejavnosti
pred teritorialno. Konec marca bo republiška sin-
dikalna konferenca, takrat bodo šele videli, kako
se bo organiziral slovenski sindikat in kakšna bo
vloga svetov, če bodo sveti sploh še potrebni.
Obravnavali so tudi stališče Zveze sindikatov
Slovenije do pojava možnosti prodaje družbenih
stanovanj nekaterih podjetij občinskim sindikal-
nim svetom, upnikom ali zaposlenim delavcem in
drugim osebam. Do take prodaje imajo podjetja
pravico po 168. členu zakona o podjetjih. Doslej
so znani le primeri prodaje solidarnostnim skla-
dom občin in takšnega načina ne menijo omejeva-
ti. Mislijo pa, da je potrebno stanovanja ponuditi
v odkup tistim, ki v njih živijo, in jim nuditi tudi
ugodna solidarnostna sredstva za odkup. Člani
sveta za vprašanja življenjskih in delovnih razmer
pri občinskem sindikatu so ocenili, da je stano-
vanjska politika podjetij del njihovega gospodar-
jenja in da poslej ne bo več toliko sredstev za sin-
dikalne akcije.
Pogovarjali so se še o ponudbah, ki so jih pri-
pravili za podjetja v zvezi z organizacijo počitnic
za njihove delavce. Odziva v podjetjih ni bilo, saj
so cene v počitniških naseljih in hišicah visoke.
Na koncu so obravnavali prošnje za dodatno soli-
darnostno pomoč najbolj ogroženim družinam.
UVODNIK--^
Le vkup, le vkup,
učiteljski stan
. Za staro pravdo, za povrnitev spoštovanja do tega stanu, ki ga'
je včasih imel. Splošna stavka učiteljev osnovnih, srednjih, višjih in\
visokih šol je napovedana za 26. februar. Dan pred pustnim tor-
kom. Pa ni v tem nobene simbolike, zakaj učitelji so sneli masko
nezadovoljstva že davno prej. Še v ča.su interesne skupnosti in tudi
zdaj, ko so v državni upravi, se nezadovoljstvo nadaljuje.
Učitelji zahtevajo višje plače. Na osnovnih šolah naj bi učitelji
dobili 5.000 dinarjev, na srednjih 6.300, na visokih od 9.000 do
12.000, najnižja plača v šolah pa naj ne bi bila pod 2.660 dinarjev.
Boj bije republiški odbor sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja
in znanosti, ki tudi zahteva enake plače za učitelje v Sloveniji in
spremembo šolske zakonodaje. Stavkovni odbor, ki so ga imenovali
lani ptujski učitelji, pa tudi še ni prenehal obstajati in pravijo, da se
bodo splošni stavki pridružili.
Mnogi se bodo seveda vprašali, ali je stavka tista prava pot,
imajo učitelji res tako nizke plače, kaj se pritožujejo ob plačah, naj
se raje zamislijo nad svojo kakovostjo dela. .. Priznali ali ne:
kramp in lopato smo postavili na oltar. Le to je družbeno koristno
delo, vse drugo je bilo še do nedavnega »poraba«, ki ne ustvarja
nove vrednosti. Čas bi bil, da končno rečemo bobu bob. To pa je:
izobražen in razgledan človek je narodovo bogastvo. To pa ima svo-
jo ceno. Ceno, kije nočemo ali ne znamo priznati, kaj šele plačati.
Nataša Vodušek
M. Samec
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
15. februar 1990 —
TEDNIK
ZIMSKA KMETIJSKA ŠOLA
Vpliv rabe gnojevke
na okolje
K pisanju tega sestavka me je
vodilo zadnje onesnaženje (za-
strupitev) podtalnice na delu
Dravskega polja v Lancovi vasi.
V presledku nekaj mesecev je to
že drugo onesnaženje podtalni-
ce, ki pa je tokrat za razliko od
prvega posledica nepravilno
uporabljene gnojevke.
Zaradi omejenega prostora v
tem sestavku ne bo mogoče po-
drobno obdelati vseh vprašanj,
ki se postavljajo zadnje čase gle-
de uporabe gnojevke, posebej še
na območju Dravskega in Ptuj-
skega polja zaradi varovanja
podtalnice. V naši državi še ni-
mamo predpisov o rabi gnojev-
ke, pa jih bomo morali čimprej
sprejeti zaradi čedalje večjega
pritiska javnosti in vstopa v Ev-
ropo, kjer takšni zakoni že obsta-
jajo.
Živalska gnojevka je lahko
ekološko problematična v na-
slednjih primerih:
— Neustrezno vskladiščenje
gnojevke — lagune, bazeni in re-
zervoarji lahko puščajo in posle-
dica je odtekanje gnojevke v
podtalnico — zadnji primer je
bil v Kočevju.
— Smrad iz hlevov — iz skla-
dišč gnojevke, zlasti še iz odprtih
skladišč. Smrad sicer ni zdravju
škodljiv, je pa neprijeten in ones-
nažuje okolje, posebej še v gosto
Program izobraževanja od 16.
do 25. februarja:
Petek, 16. februar, ob 9. uri
v gasihkem domu Hajdoše —
Pomen kakovostnega semena
in tehnika pridelovanja krom-
pirja ter gostota setve in izbira
hibridov koruze v letu 1990.
Ponedeljek, 19. februar, ob
9. uri v Živinorejsko-veterinar-
skem zavodu Ptuj — Vzreja
plemenskih svinj in odojkov.
Torek, 20. februar, ob 9. uri
v Živinorejsko-veterinarskem
zavodu — Gradnja hlevov in
pitanje bekonov.
Torek, 20. februar, ob 9. uri
v dvorani KS Žetale — Pride-
lovanje in spravilo krme na
travnikih.
Četrtek, 22. februarja, ob 9.
uri v osnovni šoli Cirkulane —
Problematika obnove vinogra-
dov v zasebnem sektorju ter
rez in gojitveni sistemi vinske
trte. Ob 11. uri isti dan pa se-
minar iz varstva vinske trte.
Petek, 23. februar, ob 9. uri
v dvorani KS Polenšak — se-
minar iz varstva sadnega drev-
ja, oh 9. uri v gasilskem domu
Hajdoše — Gnojevka in okolje
ter kmetijska zakonodaja s po-
dročja kmetijskih zemljišč.
Sreda, 21. februar, ob 9. uri
v KS Markovci — Kmetijska
zakonodaja s področja kmetij-
skih zemljišč ter gnojenje in
okolje.
naseljenih območjih. Zato bo pri
novogradnjah čedalje več odpo-
ra, pa tudi pri nekaterih že ob-
stoječih objektih bomo morali
upoštevati navedeno vprašanje.
— Najbolj pa vpliva na okolje
nestrokovna raba gnojevke pri
gnojenju njivskih in travniških
površin. Tu so posebej pomemb-
ni čas in način razlivanja gnojev-
ke in odmerki na enoto površine.
V novejšem času so raziskave po-
kazale, da gnojevke ne bi smeli
uporabljati v zimskem času (od
oktobra do aprila), saj takrat ni
vegetacije in lahko dušik iz gno-
jevke direktno onesnaži podtal-
nico, lahko zaide v drene ali
odprte vodotoke. Takrat nastaja
tudi gospodarska škoda, saj tako
zgubljamo hranilne snovi. Tudi
prevelika količina gnojevke na
enoto površine lahko povzroči
njeno spiranje v podtalnico in
vodotoke. Način porabe (poliva-
nje, zalivanje, pršenje, injiciranje
v tla) ima vpliv na pravilno rabo
gnojevke. Pri polivanju gnojevke
po površini nastaja smrad, ki ga
povzroča izhlapevanje amoniaka
(prevelika količina gnojevke,
predolgo nezadelana gnojevka v
tla, polivanje ob nepravem času)
in v skrajni posledici povzroča
tudi kisli dež. Z nepravilnim na-
činom rabe gnojevke pa izgublja-
mo tudi veliko potrebnih hranil-
nih snovi za rastline in jih mora-
mo potem dodajati z umetnimi
gnojili.
— Količina gnojevke na eno-
to površine je odvisna tudi od
lastnosti tal, saj lahka, prepustna
tla lahko prenesejo manjšo koli-
čino kot pa težja tla (lahka tla
cca 30 m\ težka do 80 m^ na ha).
Če na kratko strnemo vsa
vprašanja, lahko ugotovimo, da
je za pravilno rabo gnojevke po-
trebno le-to uporabljati prven-
stveno v času vegetacije, količino
na ha pa prilagoditi času in tlom
ter jo takoj zadelati v tla (z zao-
ravanjem, brananjem, aplicira-
njem v tla).
Izogibamo se uporabi gnojev-
ke pozimi oz. le izjemoma manj-
še količine, posebej še, če so tla
zmrznjena (do 10 m^ na ha).
Na splošno pa velja, da lahko
ob upoštevanju vsega naštetega
uporabimo na 1 ha od 30 do
80 m^ na ha nerazredčene gno-
jevke. Celotne količine ne sme-
mo dati naenkrat.
Zavedamo se, da je to le manj-
ši del vprašanj, s katerimi se bo-
mo srečevali v bodoče pri upora-
bi gnojevke, če bomo hoteli tako
kmetovati, da ne bomo delali na-
ravi in sebi škode ter da bomo na
vseh področjih delovanja omo-
gočali za življenje primerno oko-
lje in razmere za preživetje člove-
štva.
Konrad Janžekovič,
vodja zadružne enote Markovci
ZSMS — liberalna stranka
v petek so predstavniki stranke Za svobodo mi-
slečega sveta — liberalne stranke predstavili svoje
možne kandidate za volitve, ki so pred nami. Pred-
stavitev je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Ker gre za stranko, ki nas je doslej presenečala s
svojimi novostmi in svežino, smo prisotni tudi to-
krat pričakovali svojevrsten političen shovv, ki pa
se ni zgodil. V petek so ZSMS-jevci predstavili tu-
di program, ki ga bodo zastopali na volitvah.
Osnovni moto strankinega programa je svoboda
izbire, svoboda tukaj in zdaj. V uvodu programa je
zapisano: »Za nas je pomembna svoboda tukaj in
zdaj. Ne zanima nas svoboda vseh. Zavzemamo se
za svobodo vsakogar. Zato razstiramo meje svobo-
de, kjerkoli je mogoče. Odpravljamo ovire, ki po-
sameznicam in posameznikom ne dovoljujejo, da
bi ravnali kot svobodni in odgovorni ljudje.«
Svoboda je svoboda izbire.
Ponujajo svobodo izbire v vsakdanjem življe-
nju, od življenjskih stilov do kulturnih in spolnih
usmeritev, svobodo izbire na področju gospodar-
stva in politike.
Razvoj gospodarstva v Sloveniji so ponazorili z
motom:
»Dolgoročno so cene in zaposlenost stabilne.
Toda dolgoročno smo tudi vsi mrtvi.« V programu
se zavzemajo za nadomestitev gospodarsko ne-
smotrne in ekološko škodljive industrije z dejav-
nostmi, ki so primernejše za lego Slovenije, njene
velikosti in tradicije; te dejavnosti so transport, tu-
rizem, bančništvo, trgovina, profesionalne storitve
in kakovostna maloserijska proizvodnja. Zavze-
majo se za posodobitev prometne mreže in komu-
nikacij, za smotrnejšo izrabo virov energije in s
tem omejitev onesnaževanja okolja (ukinjanje veli-
kih in nesmotrnih porabnikov energije, ukinitev
monopola elektrogospodarstva s podržavljenjem
elektrarn, gradnja malih zasebnih elektrarn). Za
kmetijstvo v programu pravijo, da je gospodarska
dejavnost in ne ceneni preskrbovalec surovin in
hrane za predelovalno industrijo in mestno prebi-
valstvo. Zavzemajo se za razvoj družinskih kmetij.
Področje davčne politike je za liberalno stranko
instrument, s katerim država spodbuja potrebne
dejavnosti in zvišuje kakovost življenja. Namesto
prometnega davka je potrebno uvesti davek na do-
datno vrednost, ki enakomerno razporeja davčno
breme, onemogoča pa davčne oprostitve zaradi
političnih pritiskov.
Zavzemajo se za smotrno stanovanjsko politiko
in ukinitev monopolov na vseh področjih — od
komunalnega urejanja stavbnih zemljišč do grad-
nje in gospodarjenja s stanovanji. Zanimivost je
zavzemanje za neprelivanje sredstev stanovanjske
sfere drugam, na primer davka od prometa nepre-
mičnin in mestne rente.
Na področju socialne politike vidijo uspeh, če
bo le-ta korektiv tržnega sistema in ne motiv go-
spodarjenja. So proti privilegijem do delovnih
mest; o njih odloča tisti, ki sprejema poslovne
odločitve, sindikati pa skrbijo, da pravice delavcev
niso kršene, je zapisano v programu ZSMS.
Pokojninsko politiko vidijo kot celovit odnos
do upokojencev in ne le do pokojnin.
Področje izobraževanja: zavzemajo se za to, da
čim večje število Slovencev pride do čim višje izo-
brazbe. Pravijo, da ustvarjalni nemir šole bolj kot
kdajkoli potrebuje mir. Moto na področju izobra-
ževanja je: »Namesto dveh tankov — ena šola«.
Na področju sodstva se stranka zavzema za čr-
tanje vseh členov kazenskih zakonov, ki zanikajo
svobodo misli in besede, so za demokratično izvo-
ljen parlament, ki lahko določa nacionalno in kul-
turno politiko neodvisno od interesov dnevne po-
litike, tako ideološke kot profitne.
Tudi na šport v programu niso pozabili. Pri nje-
govi obravnavi ločijo športno vzgojo, športno re-
kreacijo in vrhunski šport, saj so ta tri področja
popolnoma različna glede ciljev in interesov. Zav-
zemajo se za ministrstvo za šport, za zakon o špor-
tu, v katerem bodo opredeljene dolžnosti države
na tem področju. Temeljna institucija vrhunskega
športa je po liberalni stranki klub, ki je organizira-
na kot podjetje, katerega osnovna poslovna usme-
ritev je zmaga.
Kandidati ZSMS
Predstavljeni so bili možni kandidati za volitve;
iz naše občine sta za zbor občin predlagana Miran
Lončar in Milan Cucek. V zbor združenega dela je
predlagan Miran Kerin, magister psihologije, de-
lal naj bi na področju socialnega varstva, in Bran-
ka Bezeljak-Glazer, profesorica slovenskega jezi-
ka, kot delegat za področje kulture.
Slovence so naši liberalci seznanili s svojimi
kandidati za člane predsedstva. Prvi je prim. dr.
Marko Demšar; Ptujačnom je znan po svojem
službovanju v naši bolnišnici, sedaj pa je zaposlen
v Univerzitetnem kliničnem centru kot specialist
rentgenologije. Dr. Alojz Križman je rektor mari-
borske univerze; bil je prvi človek na tem položaju
po vojni, ki je odkrito nastopil proti vsiljevanju
partijske samovolje na univerzi. Je drugi adut
ZSMS-ja za članstvo slovenskega predsedstva.
Naslednji je dr. Bogdan Oblak, strokovnjak za ra-
čunalnike, predvsem v medicini. Najbolj je verjet-
no Slovencem znan iz časopisa Mladina kot Ha-
murabi. Najmlajši med predlaganimi je dr. Slavoj
Žižek, mednarodno^ priznani strokovnjak za po-
dročje filozofije. Že dolgo časa lahko ljudje
spremljajo njegove nazore in poglede v komentar-
jih, ki jih objavlja v Mladini.
Predstavitvi ZSMS — liberalne stranke so dali
njeni voditelji ime konvencija, kar pomeni po naše
dogovor, sporazum. Predstavili so torej pravila
igre, na katera so pripravljeni pristati. Na tiskovni
konferenci, ki je bila po konvenciji, so poudarili,
da o koaliciji s katerokoli stranjo sedaj ne razmiš-
ljajo, o tem bodo imeli čas premlevati takoj po vo-
litvah. Če na volitvah ne zmagajo, bodo stranki, ki
zmaga, postavili pogoje, pod katerimi so pripra-
vljeni sodelovati. Strankini predstavniki so pouda-
rili, da želijo sodelovati s tistimi, ki imajo podob-
ne ideje.
M. Samec
Z večjim izvozom iz težav
v Agisu so novo poslovno leto
začeli z velikimi načrti, ob tem
pa še nimajo vseh podatkov za
poslovanje v prejšnjem. Letos je
prvi in edini cilj bistveno pove-
čanje proizvodnje. Želijo pa tudi
več izvoziti na zahodni trg, četu-
di ne zanemarjajo izvoza v
vzhodne države, kjer pa je v tem
obdobju poleg gospodarskih še
veliko drugih težav in so zato po-
slovni stiki oteženi.
Jože Botolin, predsednik po-
slovnega odbora Agisa, je o začet-
kih poslovnega leta 1990 povedal:
»Eno so načrti, drugo je vsako-
dnevna praksa. Že v januarju, pr-
vem poslovnem mesecu novega
leta, je prišlo do znanih zaustavi-
tev dela pri našem največjem
kupcu — Tovarni avtomobilov
Maribor. Zanj delamo več kot
tretjino. Zaradi storna naročene
proizvodnje smo bili v januarju
prikrajšani za tretjino dohodka.
Kljub temu pa lahko izpad še na-
doknadimo, če se bo gospodarje-
nje pri našem največjem poslov-
nem partnerju stabiliziralo. Več
pa bomo morali tudi izvoziti.«
Kaj za vas pomenijo trenutne
razmere na jugoslovanskem tržiš-
ču?
»Agis prodaja svoje izdelke na
celem jugoslovanskem območju.
Njegovi glavni kupci so proizva-
jalci gospodarskih vozil, kamio-
nov in avtobusov. Med večjimi
kupci so Crvena zastava iz Kra-
gujevca, FAB Priboj, Tovarna
avtobusov Skopje in nekateri
drugi.
Motnje, do katerih je prišlo za-
radi srbske blokade, se pri nas
niso odrazile v takšnem obsegu
kot pri nekaterih drugih. Srbski
trg odkupi 10 odstotkov Agisove
proizvodnje. Ob tem velja pou-
dariti, da gre za tehnično sood-
visnost in da brez naših proizvo-
dov ne morejo. Pomeni, da so
prisiljeni pri nas kupovati, na
drugi strani pa del njihove proiz-
vodnje nima drugega kupca in so
nam prisiljeni prodajati. Z veliko
strpnosti (razen v enem primeru,
ki pa je zanemarljiv) lahko zatr-
dim, da so odnosi s srbskim go-
spodarstvom ostali na enaki ra-
vni kot v prejšnjem letu.«
Kaj pa druge jugoslovanske re-
publike?
»Žal imamo največ težav s slo-
venskimi organizacijami, kjer so
tudi naši največji kupci. Močno
se pozna čedalje večje pomanj-
kanje denarja, vedno večja neli-
kvidnost in to ne samo gospodar-
stva, temveč tudi bank. Glede na
to da naša proizvodnja potrebuje
veliko obratnih sredstev, imamo
težave zaradi likvidnosti, s tem
pa tudi pri oskrbi z najnujnejši-
mi materiali, potrebnimi za nor-
malni potekproizvodnje.
Menim, da je osrednje vpraša-
nje oziroma težava slovenskega
gospodarstva prav slovensko go-
spodarstvo in Slovenija sama.
Ob tem menim, da se konkretno
težave TAM A v republiki prepo-
časi rešujejo in da bo potrebno
hitreje ukrepati, sicer bo prišlo
do velikih težav v reprodukcijski
verigi.
Agis in prestrukturiranje?
»Agisova proizvodnja je tehni-
čno zelo zahtevna. V Sloveniji
preveč govorimo o prestrukturi-
ranju, ob tem pa nimamo prave
predstave, kaj to pomeni. Mi-
slim, da trenutne gospodarske te-
žave niso v tem, da neke proiz-
vodnje ni mogoče prodati ali pla-
sirati; težave so v tem, da gospo-
darstvo ne dobi vsega, kar nare-
di, plačanega. Pri tem pa ne gre
za motnje v poslovnem smislu,
temveč motnje, ki nastajajo zara-
di neustreznega finančno-mone-
tarnega sistema.«
Kaj lahko Agis stori v danih
razmerah?
»V vsakem primeru moramo
povečati izvoz. To nam za zdaj
uspeva, vendar bomo morali, če
bomo tudi v bodoče želeli več iz-
važati, tudi več investirati. Agiso-
va oprema je zelo stara, vključi-
tev v mednarodno in siceršnjo
delitev dela pa zahteva velike in-
vesticije. Agis nima svojega de-
narja in se v glavnem zadolžuje.
Gre za mednarodne kredite ozi-
roma kredite, ki jih najemamo
pri poslovnih bankah v tujini. To
pa pomeni, da bomo morali te-
mu primerno povečevati proiz-
vodnjo in izvoz, da bomo kredite
lahko vračali.
V letih 1988 in 1989 smo veli-
ko investirali, še več pa bomo
morali v tem in prihodnjem letu.
Pogovarjamo pa se tudi o mož-
nosti sovlaganj predvsem svojih
poslovnih partnerjev v Zahodni
Nemčiji in ZDA.«
MG
Najimenitnejši dokaz za to, da
nasilje in zatiranje drugačnih,
drugače mislečih in željnih člo-
vekovega dostojanstva nikoli ne
more popolnoma uspeti, je ne-
deljska izpustitev Nelsona Man-
dele, legendarnega črnskega vo-
ditelja, iz zapora Victor Verster.
Voditelj Črnskega nacionalnega
kongresa je v zaporu preživel 27
let. Pričakala ga je množica, za
katero pomeni njegova osvobo-
ditev upanje na pravičnejšo ure-
ditev razmer v Južnoafriški repu-
bliki, predvsem odpravo apart-
heida in vladavino večine. Man-
dela je že v prvem intervjuju po-
vedal, da bo prav vprašanje vla-
davine večine moralo biti osred-
nje vprašanje pogovorov z južno-
afriškim predsednikom Frideri-
kom De Klerkom.
• • •
Tudi razmerja v Evropi, navi-
dezno zabetonirana po drugi sve-
tovni vojni, se s silovito hitrostjo
spreminjajo. Obisk zahodno-
nemškega kanclerja Kohla v
Moskvi je bil priložnost, da svet
sliši, kaj o združitvi Nemčij meni
Moskva. Gorbačov se seveda tu-
di tu ne »lovi« za ustaljene
obrazce, temveč hladnokrvno
pove, da je združitev Nemčij pač
stvar Nemčij, nemški narod pa
naj določi obliko in pogoje nove
državne tvorbe. To gre seveda le-
po skupaj tudi z Gorbačovovimi
predlogi za razorožitev v Evropi
in s spremenjeno vlogo dveh vo-
jaško-političnih blokov in njune
vojske na ozemlju evropskih dr-
žav. Ni torej čudno, če je Kohl z
zadovoljstvom dejal: »Velik dan
za nemški narod in zame oseb-
no.«
• • •
Sami zgodovinski dogodki, bi
lahko dejali, če bi ocenjevali do-
gajanja ob koncu preteklega ted-
na. Med njih sodi tudi obisk
ameriškega zunanjega ministra
Jamesa Bakerja v Sofiji. Sestal se
je tako z uradnim predstavnikom
— bolgarskim predsednikom
vlade Andrejem Lukanovim, ki
ga je pravzaprav povabil na
obisk — kakor tudi z voditeljem
bolgarske opozicije dr. Željkom
Želevim. Gostitelj je ameriškega
zunanjega ministra povabil, ker
želi izboljšati odnose z ZDA, saj
je to prvi obisk na najvišji ravni
po letu 1901, ko sta ZDA in Bol-
garija vzpostavili diplomatske
odnose.
Baker seveda ni mogel brez
pripomb o bolgarski demokrati-
zaciji. Menil je, da bi morala biti
popolnejša, še posebej zaradi te-
ga, ker se je bolgarska opozicija
popolnoma osamosvojila in zah-
teva svobodne, tajne in nepo-
sredne volitve. Obljubil pa je tu-
di, da bodo v Washingtonu pre-
tejitali možnost, da bo Bolgarija
dobila status države z največ
ugodnostmi v trgovinskih odno-
sih z zahodom.
• • •
Tudi v Romuniji je bil James
Baker. Obisk je bil zelo kratek.
Sestal pa se je tako z najvišjimi
državnimi predstavniki kakor tu-
di s predstavniki opozicijskih po-
litičnih strank.
Kitajska pa še kar molči. Ki-
tajski voditelji ne vedo, kako bi
ljudem pojasnili zmago večstran-
karstva v Sovjetski zvezi. Vseka-
kor molčijo, saj sovjetskih odlo-
čitev niti ne komentirajo, pa tudi
o zgodovinskem plenumu sovjet-
ske komunistične partije tamkaj-
šnja glasila niso ničesar objavila.
Gorbačovove pobude pa prav
gotovo povzročajo razkol v vod-
stvu kitajske partije. Konzervati-
vni del je celo napovedoval pa-
dec Gorbačova. Njegov pogum
za spremembe seveda ogroža tu-
di položaj Kitajske kot tretje ve-
lesile in ravnotežje dveh sil v
Aziji. Kitajski časopisi pa so ne-
koliko pred partijskim vrhom,
saj so v nedeljo objavili mnenja
dela partijskega vrha, ki predla-
ga, da bi za vodilne položaje na
volitvah predlagali tudi ugledne
posameznike, ki niso člani parti-
je, in celo enakopravnost Demo-
kratske lige.
Pripravlja: D. Lukmafl
TEDNIK - 15. februar 1990
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3
Kmečka zveza tudi v Dornavi
Tudi v krajevni skupnosti Dor-
nava so ustanovili pododbor Slo-
venske kmečke zveze. Ustanovni
zbor je bil v nedeljo, žal v ne pre-
več polni dvorani zadružnega
doma. Kljub temu pa je bilo sli,-
šati trdno odločenost kmetov, da
vzamejo odločanje o svojih pro-
blemih in težavah v svoje roke.
To bodo seveda počeli s pomoč-
jo svoje stanovske organizacije
— Kmečke zveze, ki je prav zara-
di nekaj desetletnih krivic prera-
sla v močno politično stranko in
'se bo skupaj s somišljeniki, zdru-
ženimi v Demos, potegovala na
prvih svobodnih volitvah za
oblast ali vsaj za močno besedo v
skupščini, kjer se sprejemajo po-
membne odločitve.
Kmetje tudi tokrat niso mogli
mimo krivic, ki so se jim dogaja-
le zadnja desetletja; starejšim so
v živem spominu časi, ko so jih
zapirali zaradi drugačnega miš-
ljenja ali zaradi tega, ker niso
mogli izpolniti obvezne oddaje.
Kaže, da so ti časi zapustili v
kmetih tako težke spomine, da še
danes, ko je demokracija na po-
hodu, težko razpravljajo in od-
krito spregovorijo o težavah in
krivicah. Z navdušenim ploska-
njem pa vendarle pritegnejo sle-
hernemu govorniku, ki opozori
na vse to in na dejstvo, da se raz-
mere vendarle hitro spreminjajo.
Tudi v Dornavi smo slišali zani-
miv predlog, da bi ponovno
uvedli živinorejske skupnosti in
po njih zavarovanje živine. Men-
da je bila ta oblika zelo zanimiva
in bistveno cenejša v sedemdese-
tih letih, pa je bila na silo ukinje-
na zaradi ustvarjanja monopola
sedanje zavarovalne skupnosti.
Napočil pa je čas razbijanja mo-
nopolov in tako je predlog za
oživljanje živinorejskih društev
več kot dobrodošel.
Pododbor Kmečke zveze v
Dornavi je bil ustanovljen med
zadnjimi, morda celo zadnji na
območju ptujske občine. V četr-
tek, 22. februarja, pa bo v Goriš-
nici občni zbor ptujske podružni-
ce Slovenske kmečke zveze, tja
pa bodo povabili tudi najvidnej-
še predstavnike Slovenske kmeč-
ke zveze in združene slovenske
opozicije Demos.
Ptujska podružnica je pripra-
vila program svojih aktivnosti,
strnjen v sedemnajstih točkah.
Tako se bodo borili za pospešen
razvoj družinskih kmetij in za
ohranitev in varovanje krajine,
za večjo socialno varnost kmetov
in za pravočasno predajo kmetije
nasledniku. Zavzemali se bodo
za oskrbo prebivalstva z biolo-
ško čisto hrano, dostopno vsake-
mu potrošniku, za vrnitev nacio-
nalizirane kmečke zemlje ter sta-
bilizacijo trga kmetijskih pridel-
kov, za ureditev davčne politike
ter pospeševanje razvoja čistih in
mešanih kmetij. Razvoj kmečke-
ga turizma naj bi pospešili z dav-
čnimi olajšavami, na enak način
bodo skrbeli za poseljenost in
kulturni razvoj krajine. Kmečka
zveza se bo zavzemala za ukini-
tev davkov kmetijam v Halozah
in Slovenskih goricah, za uvedbo
klasičnih zadrug, ki bodo resni-
čno kmetove, z njegovim dele-
žem in iipravljalsko pravico. Nji-
hov cilj so tudi specializirane za-
druge po principu proizvodnja —
predelava -prodaja. Poglobiti
nameravajo sodelovanje s stro-
kovnimi institucijami in skrbeti
za njihov nadaljnji razvoj, ban-
čne posojilnice pa naj z ugodni-
mi krediti pospešijo razvoj tržne-
ga kmetijstva. Nujna je tudi ize-
načitev družbenega in zasebnega
kmetijstva, izločitev posrednikov
v predelovalno-prodajni verigi.
Nepovratna družbena sredstva
naj se v prihodnje delijo bolj
pravično, kmečka zveza pa se bo
zavzemala tudi za prekinitev
odliva sredstev v druge dele dr-
žave; ta sredstva naj bodo name-
njena hitrejšemu razvoju manj
razvitih slovenskih območij.
Zahtevajo tudi zmanjšanje stro-
škov za armado, bolj spodobno
življenje delavcev in kmetov ter
pomoč mladim družinam za
ustvarjanje družinskih kmetij.
J. Bračič
Sporočilo aktiva ptujskih novinarjev
z dne 12. februarja 1990
Pred skoraj letom dni je direktor Perutnine Ptuj Alojz Gojčič javno
razglasil novinarje za lažnivce in objavil, da jim v Perutnini zapira vse vi-
re informacij. Aktiv ptujskih novinarjev ga je pozval, da pojasni, kaj in
koga je mislil. Takrat namreč ni bilo s Perutnino nobenih nerešenih spo-
rov ali odprtih vprašanj.
Toda Alojz Gojčič do danes molči kot grob. Za nekdanjega izvršnega
sekretarja za informiranje pri slovenskem centralnem komiteju ZKS je
takšno početje čudno. Novinarji, čakajoč na Gojčičev odgovor, o Perutni-
ni nismo pisali, ker morajo razglašeni lažnivci p-dc prej razčistiti z obtožbo.
Aroganca je sicer znana v Gojčičevih nastopih in njegovi popitovski par-
tijski politiki, sedaj pa zaradi trme in užaljenosti direktorja medijsko trpi
med drugim tudi 2000 delavcev Perutnine.
Posamezniki so medtem o Perutnini sicer pisali (Komunist, Večer, te-
levizija), vendar zgolj slavospeve in Gojčičeve znane zapovedi. Odslej bo-
mo pisali tudi o njih. Ne bomo pa obšli vsega drugega: zapletov, ki jih je
prinesla sprememba provenience (pasme) piščancev, gospodinj, nezado-
voljnih s slabo očiščenimi piščanci, salmonel, ekološke plati proizvodnje.
Ne bomo obšli Gojčičevega negiranja, da je srbska blokada Perutnino
prizadela (v hladilnicah je na milijone kilogramov mesa, kljub temu da ga
na jug ponuja za tretjino ceneje kot doma), izvoza po nizkih cenah. In ne
moremo ga rešiti nepojasnjene vloge pri zapletih s ptujskim hotelom Zlati
noj, njegove »naselitve« ameriškega investitorja in turistične agencije Ku-
rent v »svojo« direktorsko pisarno ...
Alojzu Gojčiču, delegatu slovenske Zveze komunistov na 14. kongre-
su v Beogradu, bi se vsaj moralo zazdeti vredno pojasniti, zakaj je celoten
novinarski stan razglasil za lažnivce. Kako bodo ljudje Gojčičeve vrste
funkcionirali v stranki demokratične prenove, pa sprašujemo ZKS —
SDR
DRUŠTVO NOVINARJEV SLOVENIJE - AKTIV NOVINARJEV
PTUJ
Zeleni se borijo za
sedeže v parlamentu
Ne želijo biti politična organi-
zacija, ostali bi gibanje, ki se bo-
ri za lepo okolje in le opozarja
na prehude onesnaževalce in na
njihova nemoralna dejanja. Veči-
no odločitev o posegih v okolje
pa sprejemajo v parlamentih, za-
to so se predstavniki stranke Ze-
lenih prisiljeni boriti za svoj
vstop med parlamentarce. S tem
bodo imeli možnosti neposredno
vplivati na razvojne in druge
programe, če jim bo uspelo pri-
dobiti dovolj glasov.
Na sestanku Zelenih v soboto
so se prisotni pogovarjali o pred-
volifnem programu, ki ga bodo
zastopali na volitvah. V progra-
mu bodo zajete vse sfere družbe.
Gospodarstvo prihodnosti naj bi
na našem področju temeljilo na
kmetijstvu, tehnološko visoko
razviti predelovalni industriji, tu-
rizmu. Vse dejavnosti bi morale
biti ekološko disciplinirane. Zav-
zemali se bodo za razvoj zaseb-
nih podjetij in delavnic, povezo-
valni element vseh dejavnosti bi
bil turizem. Primerjavo z. razvi-
tim svetom na področju kmetij-
stva je podal magister Boris
Gerl, ko je povedal, da gojijo de-
vet glav govedi na hektar, v Slo-
veniji pa premoremo tri na hek-
tar. Imamo možnosti, da pridela-
mo v Sloveniji dovolj hrane za
domače potrebe, zato se Zeleni
zavzemajo za družinske, rentabil-
ne kmetije, na katerih bo možno
dostojno živeti. Zavzemajo se za
pridelovanje biološko neopore-
čne hrane.
Ekologija je najpomembnejši
del programa Zelenih. Skrbeli
bodo za racionalno porabo eko-
loškega dinarja, enakomerno fi-
nanciranje že obstoječih ekolo-
ških raziskovalnih centrov, priza-
devali si bodo za ustanovitev ne-
odvisnega ekološkega instituta.
Želijo si ekološko sanacijo Dra-
ve, ekološko sanacijo Tovarne
glinice in aluminija Kidričevo.
Tovarna stoji na ekološko čistem
področju, ki je namenjeno kme-
tijstvu in zanj tudi primerno. To
področje je ekološko še čisto ra-
zen črne točke v središču, obsež-
nega kompleksa TGA. Zavzema-
jo se za takojšnje zaprtje hale A;
ta prispeva kar 80 % vsega ones-
naževanja tovarne.
Socialna politika je za Zelene
takšna, ki bo zagotovila osnovno
zdravstveno varstvo za vse sloje,
za ureditev stanovanjske politike
na način, da bodo stanovanja
dostopna vsem. Šport in narava
gresta lepo skupaj, zato Zeleni
na šport v programu niso pozabi-
li. Smo s področja, kjer so pred-
šolski otroci razviti slabše kot v
republiškem merilu. Zato je po-
treben strokovni kader, ki bo
otroke znal pritegniti k telesni
vadbi in bo s tem pripomogel k
razvoju otrok.
Zeleni si bodo prizadevali za
profesionalizacijo dela na po-
dročju športa, za program, ki bi
omogočil tudi financiranje obe-
tavnih športnikov.      M. Samec
'pismo »od daleč«
Na fronti je po bitki zopet zatišje, ki pa velja se-
veda samo za javnost, ne pa tudi za »high« politi-
ko, saj štabi tako rekoč noč in dan preučujejo si-
tuacijo. Marsikaj je bilo tudi pretekli teden skrite-
ga pred očmi javne kritike. Posebej še velja to za
vrh države oziroma za »osmeroglavega zmaja«, ki "
ga posamezne glave ne ubogajo več. saj razmišlja-
jo po svoje. Verjetno je prav to vzrok, da so zmaji
izumrli ali pa res samo še nastopajo v pravljicah, v
resnici pa jih ni.
Da se v predsedstvu nekaj kuha. je jasno že poli-
tičnim analfahetom, to pa je na tiskovni konferenci
potrdil tudi član osmeroglavega zmaja oziroma
predsedstva Jugoslavije Stipe Suvar, ko je predsta-
vljal predloge nove zvezne ustave. Dan pred Drnov-
škovim referatom je namreč izjavil, da bo predsed-
nik predsedstva Jugoslavije podal ekspoze o varno-
stno-političnem stanju v državi s posebnim poudar-
kom na kosovskih dogodkih v svojem imenu, in ne
v imenu kolektivnega vodstva države. Menda je bi-
lo dan pred zasedanjem zvezne skupščine res tako
predvideno, saj si je sam predsednik to celo želel,
toda na željo predstavnika Srbije v kolektivnem
vodstvu Borisava Joviča so se v sredo še enkrat se-
stali člani predsedstva in so delegate pustili čakati
kljub napovedanemu skupnemu zasedanju, kar je
povzročilo nov škandal v jugoslovanski nori politi-
čni realnosti. No, o tem pozneje.
Kakorkoli že. Janez Drnovšek je na skupnem za-
sedanju nastopil v imenu predsedstva države, seve-
da pa je moral zato nekoliko popraviti svoj ekspo-
ze. predvsem pri zavzemanju za izpustitev politi-
čnih zapornikov in pri jasnih definicijah šovinizma
in nacionalizma oziroma terorizma ter prizadeva-
njih neke narodnosti, da bi bog tudi pri njej mahnil
z že tako obubožanim žakljem jugo-demokracije.
Po mnenju nekaterih analitikov smo bili Jugo-
slovani prejšnji teden najbližje malodane drža-
vljanski vojni zaradi krize v predsedstvu. Če hi Dr-
novšek prebral ekspoze v svojem imenu, bi najver-
jetneje predsedstvo, takšno, kot je — z vsemi
ustavnimi funkcijami — prenehalo delovati. Na
sceni bi tako ostal samo Markovič s svojim kabine-
tom ter seveda stara zaveznica politike — vojska.
Vprašanje je namreč, kako bi na referat, kije kljub
vsemu bil še vedno na nivoju, gledali predstavniki
republik in pokrajin v zvezni skupščini, še posebej
predsednik skupščine Slohodan Gligorijevič. Naj-
verjetneje hi predsednika prekinili že na začetku,
češ da nočejo poslu.šati njegovega mnenja, temveč
ekspoze predsedstva Jugoslavije.
Ko smo že pri predsedstvu, naj omenim Bora Jo-
viča. kije menda zahteval posebno sejo omenjene-
ga organa, na kateri so sklenili, da bo Drnovšek
vseeno nastopil v imenu kolektivnega vodstva drža-
ve. Prav te dni se okrog njega spletajo različne
zgodbice, ki pa se končujejo podobno, namreč ta-
ko, da bi svoje mesto podpredsednika oziroma po
volitvah predsednika države odstopil Slobodanu
Miloševiču. Za resne države je to prava politična
beletristika, da ne rečem kar pravljična fantastika,
pri nas pa ni nič nemogočega. Seveda je potrebno
reči, da je Jovič prekaljena politična osebnost, do-
bro poznana sirom Srbije, in da ne gre za figuro, ki
bi jo kar tako žrtvovali za izboljšanje položaja na
šahovnici oziroma da bi si po več kot pol stoletja
vrnili izgubljeno kraljico na šahovnico.
Seveda pa to še ni happy end tridnevne razprave
okoH predsednikovega ekspozeja in predvsem raz-
mer na Kosovu, kjer se je po dolgem in počez na-
daljevala razprava s prekinjenega 14. partijskega
kongresa.
Za nameček v petek ob polnočnici ni bilo kar
128 od 220 »svečenikov«, da bi sprejeli sklepe o
Kosovu, ki so bili, kakršni so pač bili. O njih ni
vredno, da kaj dosti pišemo, saj pomenijo srbsko
gledanje na problem Kosova.
Neresnost zveznega parlamenta je, kot smo
omenili, razvidna že iz tona razprave, podobnega
14., izrednemu kongresu, toda kljub temu je pač
edina zvezna institucija z minimalno legitimnostjo
in prav zato je zaskrbljujoč predčasen odhod večine
delegatov zveznega zbora iz Beograda. Seveda ne
gre samo za Slovence, ki jih je ~ resnici na ljubo
— v Beogradu ostalo najmanj, toda naši delegati
so zaradi kongresa in stalnih insinuacij in natolce-
vanj v Beogradu, kjer napovedujejo skorajšnji
umik Slovenije tudi iz zvezne skupščine, imeli zato
največjo odgovornost in manj pravic kot drugi, da
odidejo iz Beograda. Splet okoliščin, na katerega
se zgovarjajo, je bil res neugoden, saj so najprej
napovedali sejo za en dan. nato pa se je skoraj
zavlekla na tri dni, tako da ni iz trte zvita tista o
pomanjkanju intimnega perila, ki so ga sicer ome-
njah .samo za »boljši« del zvezne skupščine. Toda
delegati so pač delegati in bi morah ostati v Beo-
gradu do konca. Če se s tonom razprave niso stri-
njali, je potrebno to pač povedati na seji jasno in
glasno, kakor tudi z glasovanjem javno pokazali,
da se ne strinjajo z vsebino sklepov. No. tudi če bi v
zveznem zboru poleg slovenskih manjkali še dele-
gati delegacij dveh ali treh republik ali pokrajin, bi
ob stoodstotni udeležbi drugih na seji še vedno lah-
ko sprejeh sklepe, saj se sklepi oziroma zakoni ah
drugi akti sprejemajo ob sklepčnosti z navadno ve-
čino. Vse skupaj je dokaz, da država ni več popol-
noma resna, in ni čudno, če jo državljani večkrat
kot takšno tudi jemljejo.
Vladimir Vodušek
Dober den! Ste vidli, pa še neje pomlod zime čista za šijak stisnola.
Toto pismo sem van pisa v nedeljo in gleda skozi okno čista belo. Dež in
sneg sta se šla. keri bode zmoga, na kunci pa je bija rezultat neodločeni.
Pui deža, pul snega, dosti blata in boj malo vode, ki bi naše prozne stu-
dence napuna in odžeja.
Ste vidli, kak se hitro k fašenku bližamo ? Jaz si že lorjo delam, saj
vete, da bo letošjo ptujsko korantovonje v nedeljo, 25. februara, to se pra-
vi v mesci, ki smo mu včosik rekli tudi mačkoprc. Jaz in Mica še pravza-
prav razmišlama, v koga bi se maškorirala. .saj imamo zdaj že tejko
strank in (brez)vez. da mi sploh več neje jasno, kerega politika, gospodar-
stvenika bi malo nažajfa. Prafzaprav hi toti ptujski karneval bija lepa
priložnost, da bi si malo stranke iz maske v masko pogledale, če si že di-
rektno v oči ne vujplejo. Pravijo, ke bo na letošnjem kurantovoji še več
kurentov kak prejšnja leta, saj so z občino podpisali samoupravni spora-
zum, da na fašenkovo nedelo ne bodo v druge kraje hodili zime pregojat
in deklin strašit. Vete, če bi jaz meja malo boj mlode kosti, bi se čista
zagvišno v koranta maskira, saj je to za mene najlepša maska. Seveda
so lepe tudi druge maske ali lorfe, kak jim provimo, samo da je korant
pač korant. Tak kak moja Mica provi, da je njeni Lujzek pač Lujzek . .
Tudi jaz tak provim: »Moja Mica neje ne najboljša in ne najslabša, je pa
še malo kera takšna.« Trdim in ponovlam, da vsoki moški more imeti
rad svojo žensko, seveda pa tudi drugih ne sme preveč sovražiti.
Te pa vam bodi za gnes zadosti in drugi tjeden drgoč nasvidenje. Pi-
šite mi, kak se kaj i mote. Lehko h voli te. lehko šimflete. .samo resnico mo-
rete pisati, saj vete, da ma lož krotke pete in duge noge. Mica me glih
zdaj zove, naj grem jest. Te pa dober tek (ma zaje v breg).
Vaš Lujzek
France ali Zlatko
Ob slovenskem kulturnem prazniku se je na osnovni šoli Franca
Osojnika moral France Prešeren umakniti Zlatku Dobriču. Za vse, ki
ga ne poznate: prepeva tisto Ne joči, Ančica. In tako človek širokosr-
čno oprosti ptujskim trgovcem, ki so na slovenski praznik 8. februar v
svojih izložbenih oknih pozabili. Častni izjemi sta le izložbeni okni
Turističnega društva in Mladinske knjige.
Letos je bila tudi osrednja občinska proslava prijeten kulturni
dogodek, ki se ga bodo ljudje še dolgo spominjali. In nič ne pretirava-
mo, če zapišemo, da je bila predstavitev prenovljene minoritske knjiž-
nice ekskluziven kulturni dogodek Ptuja, ki bi se mu težko odrekel
slovenski kulturni prostor. Na obeh prireditvah je bilo ljudi za polno
dvorano in še več, kar daje vsem, ki se s kulturo ukvarjajo profesio-
nalno, ljubiteljsko ali organizacijsko, prijeten občutek in zavest, da
njihovo delo le ni zaman, pa četudi ostaja skrito množici, ki »drvi«
skozi življenje. Domačih nismo in še vedno ne znamo ceniti. Tako se
med drugim mnogi sprašujejo, kaj je delal Mito Trefalt na prodajni
razstavi za Haloze v Ljubljani in še bi lahko naštevali, kako ob neka-
terih dogodkih »uvažamo strokovnjake«.
Morda bi se lahko ob slovenskem kulturnem prazniku župan
spomnil kulturnih delavcev s kakšnim sprejemom, kot je to v navadi
ob drugih praznikih. Pa župana Ptuj že nekaj časa nima, tako ga tudi
nagrajenci najvišjih občinskih priznanj za kulturo na slovesnosti v
Narodnem domu niso pogrešali . . . Evropa je za ptujsko občino pač
še zelo daleč, zakaj protokol je mnogim še vedno španska vas. In če
že ne v imenu protokola, bi se lahko funkcionarji organizacij, občin-
skih organov in ustanov zavedali, da obiski takšnih prireditev sodijo
h kulturi posameznika in organizacije, katere funkcionarji so . . .
Vsem tem priporočamo, da ob naslednjem kulturnem prazniku vza-
mejo v roke namesto Prešernovih Poezij — bonton ... ]
Priprave na volitve
v Slovenski Bistrici
Predsednik izvršnega sveta skupščine občine
Slovenska Bistrica Franc Šift je 8. februarja sklical
na pogovor predsednike političnih strank, ki delu-
jejo na območju občine. Osnovni namen je bil, da
izmenjajo poglede na tehnični del priprav na spo-
mladanske volitve.
Na pogovoru, ki je trajal tri ure in ki so se ga
udeležili vsi predsedniki vseh strank, so se dogo-
vorili, da bodo skupščini občine predlagali razširi-
tev občinske volilne komisije s pet na sedem čla-
nov. Predlog za dva člana in dva namestnika pri-
pravi Demos, ki ima nalogo, da pripravi tudi se-
znam članov volilnih odborov za vseh 125 volišč
in ga posreduje občinski volilni komisiji. Krajev-
nim skupnostim so predlagali, da so delovna pred-
sedstva na zborih volilcev sestavljena iz več strank
oziroma pluralno. Prisotni so soglašali z vzorčnimi
kabinami, ki bodo nameščene na voliščih, na vabi-
lih na volitve pa naj bo na hrbtni strani opisan na-
čin volitev.
Za februar, marec in april prejme politična
stranka, ki ima več kot 50 članov in do sedaj ni bi-
la finansirana iz proračuna občine, mesečno 5.000
dinarjev. Skupščini občine bodo predlagali, da
imenuje komisijo, ki bo pripravila začasni poslov-
nik o delu skupščine. V komisiji bo po en član vsa-
ke stranke in strokovni delavci. Do volitev upora-
bljajo vse politične stranke sejno dvorano v hiši na
Trgu svobode. Izvršni svet skupščine občine Slo-
venska Bistrica pa bo dostavljal vabila in ves ma-
terial za seje tudi vsem političnim strankam v obči-
Vida Topolovec
4 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
15. februar 1990 -
TEDNIK
V vrtu
Vremenske razmere v letošnji zimi omogočajo, da se na prihod-
njo vegetacijsko dobo dobro pripravimo in pravočasno opravimo vsa
opravila, ki so potrebna za uspešno setev in sajenje.
V SADNEM VRTU lahko pričnemo rez sadnega drevja. Prej re-
žemo starejše drevje, ker je to tudi bolj odporno na mrazovje, ki še
lahko nastopi, mlajše drevje pa bomo rezali takoj, ko bo mimo ob-
dobje ostrejših mrazov. Posamezne sadne vrste naj si v rezi sledijo ta-
ko, da najprej režemo lupinarje (lešniki), nato peškarje (jablane, hru-
ške, kutine), jagodičevje (ribez, kosmulja, maline, robida) in naposled
koščičarje (češnje, slive, češpije, marelice in breskve).
Za vse drevnine velja, da je koristneje opraviti rez pred pričet-
kom vegetacije. V koreninah nakopičene hranilne snovi se z začetkom
vegetacije prično pretakati v veje in služijo rastlini za brstenje. Ne gle-
de na to, ali gre za sadno drevo ali okrasni grm, bomo z rezanjem vej,
ki so za nadaljnjo rast in rodnost odvečne, zavrgli tisti del hrane in
rastlinskih sokov, ki so se ob začetku vegetacije že pritekli v veje.
Pri rezi sadnega drevja moramo upoštevati nekaj osnovnih načel
vzgoje sadnega drevesa. Prvo načelo je, da ločimo vzgojno rez in rez
na rodnost. Pri mladem drevesu moramo z rezjo naravnati močno
ogrodje drevesne krošnje, pri rodnem drevesu pa nenehno skrbeti za
pravilno razmerje med rastjo in rodnostjo. Drugo načelo pri vzgoji
sadnega drevesa je, da krajšanje vej drevo slabi, ker vzbuja novo rast,
redčenje vej pa drevo krepi in ga vzpodbuja k večji rodnosti. Po tem
načelu krajšamo le veje oziroma mladike pri mladem drevesu, iz kate-
rih želimo vzgojiti obliki ustrezne ogrodne veje in razvejan rodni les,
sicer pa pri vseh sadnih vrstah vejice in p>oganjke le redčimo, torej iz-
rezujemo cele, da tako vzdržujemo ustrezno razmerje med rastjo in
rodnostjo in da bo sleherna vejica imela na voljo dovolj sončne svet-
lobe.
Nadaljnje načelo režije zahteva po odstranitvi vseh vej in po-
ganjkov, ki drevesno krošnjo čezmerno zgostujejo in s tem prepreču-
jejo osvetlitev. Sončna svetloba je osnovni pogoj za uspešno usvaja-
nje ali asimilacijo vsake rastline, pa tudi za normalni razvo^j plodu in
semena. Ko pričnemo rez in oblikovanje drevesne krošnje, najprej
odrežemo veje, ki rastejo tesno vzporedno druga nad drugo in se s
tem prekrivajo, nato tiste, ki se križajo in s tem prepletajo in osenču-
jejo, ter takšne, ki rastejo proti notranjosti krošnje.
V ZELENJAVNEM VRTU pričnemo priprave za setev v tople
grede. Zimski meseci so revni s svežo zelenjavo, še zlasti z vitamini,
zato je vsak zgodnji pridelek iz lastnega vrta posebno dragocen. To-
ple grede so stare, preizkušene naprave, s katerimi ohranimo toploto,
ki jo v ozračje izžarevajo tla, in toploto, ki jo ustvarja hlevski gnoj pri
svojem razpadanju. Če tople grede še nimamo, jo lahko postavimo sa-
mi. Uporabimo jelove deske. Njihova prednja stranica naj bo visoka
5o cm, zadnja pa za 20 do 25 cm višja, da s tem dosežemo naklon ste-
klenega okenskega okvirja, ki prekriva 150 cm širok okvir oziroma
gredo. Dolga naj bo glede na potrebe zelenjave in sadik, ki jih pod
steklom pridelujemo.
V toplo gredo v prvi polovici februarja vložimo 20 do 30 cm
konjskega gnoja in ga prekrijemo z 20 cm debelo plastjo vrtne prsti
ali zrelega komposta. Ker je konjski gnoj danes že prava redkost, le-ta
pa zelo ustreza, saj ob razpadanju oddaja daleč največ toplote med
vsemi vrstami gnoja, si pomagamo z balami pšenične slame, ki prelite
s koprivno prevleko ali s kako drugo gnojilno brozgo tudi ustvarijo s
»talno kurjavo« dovolj toplote za kalitev in rast rastlin v prehodnem
obdobju iz zime v pomlad, ko so še zunanje temperature običajno niz-
ke — pod mrziščem. Tople grede postavljamo na najtoplejšem delu
vrta, na najsončnejši legi, obrnjene proti jugu, da bo ob zračenju mo-
goče zajeti čimveč sončne svetlobe.
V tako zgrajene tople grede sejemo vse vrste zgodnje zelenjave,
od solate, redkvice, kolerabice, špinače, kumar do sadik paradižnika,
paprike in druge zelenjave.
Po biosetvenem koledarju so najugodnejši dnevi za setev vrtnin,
pri katerih pridelujemo list, kot so vseh vrst solate, zelje, ohrovt, mo-
tovileč in cvetače, šele 26. in 27. februarja, za fižol, paradižnik, papri-
ko in vse vrste sadja, ki jih pridelujemo zaradi nadzemeljskih plodov,
pa 10. in 11. februarja, nato šele 1. in 2. marca. Vrtnine, kijih pridelu-
jemo zaradi podzemeljskih plodov, kot so krompir, korenje, repa, pe-
sa, čebula, česen, sejemo od 12. do 15. ter 23. in 24. februarja. Izrabi-
mo vsak primeren čas za pripravo gred, setev pa opravimo v določe-
nih dnevih, saj so ti plod dolgoletnih izkušenj.
Miran Glušič, ing. agr.
NASVETI ZA VSAK DAN
Pustni običaji in jedi
Predpustni čas je poseben čas
v letu. Nepisano pravilo je, da
maskam (larfam) ne smemo za-
meriti.
Pri nas se pustno veselje ome-
nja šele v prvi polovici 17. stole-
tja.
Karneval se je posrečeno po-
stavil v čas pred štiridesetdnev-
nim postom. Iz mest seje preselil
tudi na deželo. Tam je srečal sta-
rosvetne zimske in pomladanske
šeme, kolikor jih je bilo še ohra-
njenih, in jih pritegnil v svojo pi-
sano, razigrano in veselo drušči-
no. Tako so se starosvetne šeme,
bolj ali manj spremenjene, prele-
vile v nove oblike fantazijskih
karnevalskih m.ask.
Iz sive davnine izhaja še danes
razširjena vera, da obisk mask
prinaša srečo in dobro letino, za-
to jih moramo nagraditi.
Na Ptujskem in Dravskem po-
lju, na obronkih Haloz in Slo-
venskih goric najdemo še danes
mnoge pustne like, ki se vsako
leto trudijo ohraniti svoje izroči-
lo. Največ se jih je ohranilo v
Markovcih in okoliških vaseh.
Najznamenitejši pustni lik je
korant ali kurent, kot ga imenu-
jejo. Čeprav prebivalci Ptujskega
polja ne verjamejo več v magi-
čno moč preganjalca zime (letos
prosilca zime),"se ob pustu zbere
zelo veliko kurentov. Vendar je
izvor kurentov še vedno neznan.
Najstarejšo podobo kurentove
maske najdemo na Ptuju v Ja-
dranski ulici na pročelju dveh
hiš (številka 4 in 6), ki sta bili
oblikovani ob koncu 18. stoletja.
Kurenti so najbolj znani, ne pa
edini pustni liki iz ptujske okoli-
ce; v Lancovi vasi, Podlehniku
in Markovcih najdemo tudi ora-
če. Dosti je tudi živalskih likov,
kot npr. picek, kokot, rusa in
medved.
Ob letu 1960 prirejamo na Ptu-
ju vsako pustno nedeljo karne-
val. Tako bomo letos slavili 30.
obletnico.
Pomembne dneve — praznike
so že nekdaj slavili tudi s poseb-
nimi in obilnimi jedmi in pijačo.
Še danes nam je zelo blizu rek:
»Včeraj je bil pustni dan, imaš
kaj gobček mastan?« Zato za pu-
stne dni na mizi ne sme manjkati
svinjina, pripravljena na različne
načine, z njo pa mnogo mastne-
ga peciva, kot so: ajdova pogača,
ajdova potica, špehovka, ocvir-
kovka (ocvirkova potica) ter kro-
fi, krhki in kvašeni Hancati in
podobno. Zato tudi pravimo pu-
stni nedelji »mastna« nedelja.
Staro pravilo veleva, da mora bi-
ti za pusta na mizi svinjska gla-
va.
Skoraj vse pustne maske pri
nas pobirajo darove. Da jih bo-
ste lažje obdarovali, sem izbral
za vas recepta za pripravo pust-
nih krofov in krhkih fiancatov.
PUSTNI KROFI:
Zamesimo kvašeno testo: ste-
pamo ga tako dolgo, da se loči
od kuhalnice in sklede. Testo po-
krijemo in ga pustimo vzhajati.
Nato ga položimo na dobro po-
mokano in toplo desko. Razva-
Ijamo ga za palec debelo in ga
zrežemo z modelom za krofe.
Zložimo jih na pomokan prt za
dva prsta narazen, jih pokrijemo
in pustimo, da vzhajajo. Odrezke
od testa zgnetemo, jih damo po-
novno vzhajat in oblikujemo v
krofe. Olje segrejemo. Krof obr-
nemo v roki tako, da damo vrh-
njo stran najprej v olje. Posodo
pokrijemo in krofe počasi scvre-
mo. Ko krofi na spodnji strani
porumenijo, jih obrnemo in oc-
vremo v nepokriti posodi še po
drugi strani. Pečene krofe z briz-
go nadevamo z marmelado in
potresemo s sladkorjem v prahu.
Predvsem moramo paziti, da so
krofi pravilno vzhajani. Pravilno
vzhajani krofi se potope v olje le
do polovice, zato nastane, ko jih
obrnemo, na obodu venček.
Za pripravo 20 krofov smo pora-
bili:
1 kg moke
4—5 dag kvasa
sol
7 rumenjakov
7 dag sladkorja
7 dag masla
2 žlici ruma
limonino lupino
vanilijin sladkor
3 dl mleka  ,
25 dag marelične marmelade
olje za cvrenje
sladkor za posipanje.
KRHKI FLANCATI
Med moko razdrobimo maščo-
bo, dodamo druge sestavine in
na hitro zgnetemo testo. V hladil-
niku ga pustimo 1 uro počivati.
Potem ga razvaljamo 2 mm debe-
lo. S kolescem narežemo pravo-
kotne ali kvadratne oblike in jih
poljubno večkrat prerežemo.
Preden jih damo v olje, prekriža-
mo narezane trakove. Ocvrte po-
tresemo s sladkorjem v prahu.
Krhke fiancate pripravljamo po
vsej Jugoslaviji, največkrat pa jih
ponudijo v Istri in Sloveniji.
Lahko jih tudi hranimo dalj časa
v dobro zaprtih posodah.
Naredili smo jih iz:
30 dag moke
4 dag masla
2 dag margarine
ščepca soli
3 rumenjakov
1 jajca
2,5 dl kisle smetane
1 žličke limoninega soka
2 žlic belega vina
I žlice ruma
sladkorja za posipanje
olja za cvrenje.
Želim vam lepe venčke pri
krofih in dober tek.
V naslednji številki Tednika
22. februarja boste lahko prebra-
li še več o pustu in pustnih je-
deh.
VAŠ DUŠAN BOMBEK,
TEHNOLOG IZ HALOŠKEGA
BISERA
PRAZI^IK KRAJEVNE SKUPNOSTI MRIŠNICA
Teden prireditev
v krajevni skupnosti Gorišnica so v prejšnjem tednu končali pro-
gram prireditev ob letošnjem prazniku. Na spominski dan, 4. februar-
ja, so predstavniki krajevne skupnosti obiskali na donni tri najstarejše
krajanke in jih obdarili. Njihove pozornosti so bile deležne: 95-letna
Marija Karo iz Moškanjcev, 96-letna Julijana Laura iz Gajevcev in
95-letna Katarina Nemec iz Gorišnice. Na spominska obeležja pa so
4. februarja položili vence.
Osrednja slovesnost ob letošnjem prazniku je bila 9. februarja v
zadružnem domu. Slavnostni govornik je bil Jože Horvat, predsednik
skupščine krajevne skupnosti. Govoril je o sedanjih in bodočih načr-
tih. Letos bodo v Gorišnici največ naredili pri širitvi vodovodnega in
poštnega omrežja.
V kuhurnem programu so nastopili recitatorji, tamburaši in pev-
ski zbor Ruda Sever Gorišnica. Predstavniki krajevne skupnosti pa so
podelili pet priznanj za dosežke na različnih področjih. Izročili so jih:
Heleni Korošec in Janezu Horvatu mlajšemu za aktivno delo pri reci-
tatorskem krožku, Aniti Ličini za republiške in državne dosežke v ša-
hu, podobne uspehe je v judu dosegel Miran Plošenjak, gasilsko dru-
štvo Moškanjci pa je priznanje prejelo za uspehe na gospodarskem
področju ter pri operativnem delu.
Ob letošnjem prazniku so v Gorišnici pripravili tudi tekmovanji
v šahu in judu.
Jože Horvat je govoril o sedanjih in bodočih načrtih.
(Posnetek: Laura, Gorišnica)
Franc Fideršek
EPIDEMIJA KOZ
(ZGODBE iZ LET, KO JE NAŠ
KMET PREŽIVLJAL TEŽKE DNI)
DELO 1\A OBLAST/ PLANSKI KOMISIJI
V ponedeljek, 2. januarja 1950, pridem zjutraj v službo. Tedaj še ni-
smo poznali ob novem letu dveh dela prostih dnevov. Začel sem razmiš-
ljati, kaj vse bo treba urediti v prvem tednu novega leta, ko je bilo treba
vsak uradni papir in dokument začeti z zaporedno številko ena. V pro-
storni pisarni kmetijskega poverjeništva, bila je v pritličju zgradbe z raz-
gledom na Leninov trg, nas je delalo šest. Tedaj pride v sobo poverjenik
Tone Truden in me povabi, da naj grem z njim k predsedniku planske ko-
misije, kije imela svoje prostore v drugem nadstropju prav nad poverjeni-
štvom za kmetijstvo. Med vzpenjanjem po stopnicah mi je povedal na-
men razgovora.
Predsedstvo planske komisije je tedaj prevzel Janez Petrovič od
Francka Simoniča, kije odšel v Ljubljano za kmetijskega ministra. Z Ja-
nezom sva se dobro poznala že iz Ptuja, ko je bil on podpredsednik OLG,
jaz pa navadni tajnik KLO. Tokrat mi je brez ovinkarjenja povedal,-da
naj na kmetijskem poverjeništva kar pospravim stvari in še isti dan prev-
zamem kmetijsko planiranje na planski komisiji. Dejal je, da je vse že
dogovorjeno in odločeno. Poverjenik Truden je potrdil in dodal, da bomo
pri planiranju itak tesno sodelovali, prav gotovo še bolj kot doslej.
Preostalo mmije samo to. da rečem »razumem«. Odšel sem nazaj v
pritiličje, pospravil in čez par ur že sedel za mizo novega delovnega me-
sta. Prej je tisto delo opravljal Karel Kordež, danes znani pedagoški de-
lavec na Koroškem, tedaj pa je bil absolvent kmetijske šole. mlad, ven-
dar preudaren in resen. Mikal ga je pedagoški poklic, zato je sporazum-
no pustil delo na planski komisiji in odšel v pedagoški tečaj.
Prve dni sem ugotavljal, da praktično nimmam kaj koristnega poče-
ti. Ni bilo evidence, ne zbranih osnovnih podatkov, ki morajo biti podla-
ga za vsako načrtovanje. Od republiške planske komisije smo sicer dobili
podatke o sestavi vseh površih po okrajih in površin po kmetijskih kultu-
rah s konkretno določenimi površinami za setveni plan 1949/50 — od ži-
taric in vrtnin do industrijskih in krmilnih rastlin. Pri tem je bil upošte-
van tudi plan povečanja ornih površin, kije npr. za ptujski okraj znašal
1083 ha.
Manjkal je pregled o lastninski sestavi teh zemljišč, saj so prav v le-
tu 1949 z ustanavljanjem KOZ ter zadružnih in resornih ekonomij na-
stale velike spremembe. Tudi podatki o živinoreji niso bili več uporabni,
saj so temeljili na spomladanskem popisu 1949.
Ob koncu leta 1949 je izšla zvezna odredba o popisu živine, perutni-
ne in čebelnih panjev. Popis je moral zajeti stanje na dan 15. januarja
1950, opraviti pa ga je bilo treba od 16. do 23. januarja. Strogo je bilo
zabičano, da je popis treba opraviti izredno točno »na vseh državnih, za-
družnih in zasebnih kmetijskih gospodarstvih, na kmetijskih organizaci-
jah družbenih organizacij (ustanovah, podjetjih, zadrugah, gospodinj-
stvih itd.), ki niso kmetijska, pa imajo živino, perutnino in čebele.«
Za osebe, ki bi na ta ali oni način ovirale ali onemogočale popis,
dajale netočne podatke in podobno, je v odredbi bila zagrožena kazen do
10.000 din (tri povprečne mesečne plače) ali do 30 dni poboljševalnega
dela.
»Brez točnih podatkov o osnovnih elementih kmetijske proizvodnje
je izvajanje planskega gospodarstva v kmetijstvu nemogoče. To zahteva-
jo tudi plani odkupa in obvezne reje živine, ki brez takih podatkov ne mo-
rejo biti pravilni. . ..« je med drugim zapisano v navodilih.
V skladu s tem je bila moja prva naloga, da sem obiskal okraje,
ugotovil, kako so pripravljene okrajne in krajevne popisne komisije, in se
dogovoril, da en izvod zbirnika takoj po končanem popisu pošljejo tudi
oblastni planski komisiji.
Potoval sem v glavnem z vlakom. V januarju je bilo nekoliko manj
gneče in je včasih bilo moč tudi sedeti. Posebno neudobno pa je bilo poto-
vanje z vlakom v dneh pred božičnimi in novoletnimi prazniki. To je še
zlasti veljalo za progo Čakovec—Maribor. Vsi vagoni so bili izjemno na-
trpani, tudi tisti za prtljago. Potniki so bili prevsem ljudje s podeželja, ne-
kaj kmetov, večina pa preprodajalcev. V zabojih, kovčkih, nahrbtnikih in
vrečah so nosili na mariborski prosti trg »svoje viške« mesnih izdelkov,
masti, moke in drugih živil. Vse to se je dalo na mariborski tržnici pred \
prazniki drago prodati, saj so se cene v enem samem tednu dvignile za ]
celo ničlo. To je desetkratno, kar je za takratne »stabilne cene blaga ga-\
rantirane preskrbe« bilo nekaj nezaslišanega.
Avtobusov je bilo malo. S posameznimi krajevnimi centri je bila zve-'
za le enkrat na dan, med Mariborom in Ptujem po vsaki dve uri, zato je\
bila na njih vedno gneča. Brez potnega naloga se je bilo težko preriniti v
avtobus. Sprevodniki so morali obvezno najprej dati prednost tistim, ki
so potovali službeno, teh pa je bilo od KLO navzgor veliko Tudi v pred-
prodaji za daljše proge si vozovnico včasih dobil le s potnim nalogom.
To so le nakatera opažanja s potovanj z javnimi prometnimi sredstvi
pred 40 leti. ki jih omenjam mimogrede. Glede popisa še to. da so bile
povsod okrajne komisije dobro pripravljene. Člani so dajali navodila kra-
jevnim komisijam in opravljali inštrukcije tudi neposredno s popisovalci.
»Popisu se ne sme izmuzniti nobeno govedo, nobeno tele. nobena svi-
nja«, so jim zabičevali z vso resnostjo, kot da je od vsakega repa odvisen
uspeh planskega gospodarstva. Večing popisovalcev je nalogo vzela re-
sno, kmetovalce in druge rejce pa je bilo tudi strah zagroženih kazni, za-
to je bil popis mnogo temeljitejši kot leto poprej. Prav temu tudi gre pripi-
sati dejstvo, da številke niso pokazale tako katastrofalnega padca v živi-
noreji v letu 1949, kot je bilo dejansko.
V državnem in zadružnem sektorju je bil popis hitro končan, večino-
ma v enem dnevu. Zamudnejše delo so imeli popisovalci pri zasebnih go-
spodarstvih, nekmetih in na ohišnicah. Največ dopovedovanja in prepri-
čevanja je bilo treba pri tistih, ki so po 15. januarju (nedelja — stanje po-
pisa) opravili koline. »Kako naj prijavim pet svinj, ko pa imam v štalinki
samo tri?« je bilo pogosto tarnanje. Kmetje so se namreč bali, da bo na
podlagi popisa potem odmerjena obvezna oddaja mesa in masti.
Kljub temu je bil popis opravljen brez večjih pretresov in tudi kazen-
skih sankcij ni bilo treba uveljavljati. Popis je dal vrsto razmeroma to-
čnih podatkov, ki so lahko služili za stvarnejše načrtovanje kmetijske
proizvodnje.
Nekaj tednov sem imel precej dela s številkami, preden sem iz su-
marnikov po okrajih spravil vse številke v preglednice za območje mari-
borske oblasti. NapravU sem tudi precej zanimivih primerjav po okrajih
in med sektorji lastništva. Za take preglednice ni bilo nobenih navodil.
Delal sem po lastni pobudi in po vzorcih, ki sem sijih zapomnil ob nekaj-
dnevnem delu na republiškem plansko-statističnem oddelku. Prvo tako
preglednico po velikostnih skupinah kmetij in sektorjih lastništva sem
napravil za govejo živino in jo predložil predsedniku planske komisije. Ta
je bil vzhičen nad podatki in je s preglednico takoj odhitel na oblastni ko-
mite KPS, kjer so baje ocenili, da bodo podatki služili tudi za usmerjanje
političnega dela na področju kmetijstva. Zato mi je naročil, da naj po-
drobne preglede napravim še za konje, svinje, ovce in koze ter perutnino.
Nekaj zanimivejših podatkov navajam le za takratni ptujski okraj.
Po popisu 15/2-1949 je bilo v ptujskem okraju 32.860 govedi, popis
po stanju 15/1-1950 pa je izkazoval 34.134 glav govedi, torej za dobre 4
odstotke več, število telic in krav pa se je povečalo za celih 14 %. Primer-
jave med sektorji lastništva niso bile možne, zato sem napravil pregledni-
ce, koliko glav goveda odpade na 100 ha kmetijske površine (vse razen
gozdov in neplodnih površin). Tu je zasebni sektor izkazoval 74 glav, za-
družni 41, državni pa 38glav goveda na 100 ha. Veliko dela torej, da za-
družni in državni .sektor dosežeta zasebnega!
Zanimiv je še podatek, da so v ptujskem okraju povprečno na eni
ohišnici redili 2,2 goveda, na posestvih do 2 ha povprečno 1,2 goveda, na
kmetijah z nad 15 ha zemlje pa povprečno le 5,7 goveda. To dovolj zgo-
vorno pove. kako obubožane so bile takrat večje kmetije, saj so podobni
podatki bili tudi za druge okraje (najslabše v Lendavi — 4.5 glave gove-
da in najboljše v Slovenj Gradcu — 6.7 glave goveda na kmetijo z nad
15 ha skupne površine). Kopije vseh teh preglednic še hranim.
PrihodaJiiKAKO SMO ZMANJŠEVAU BIROKRATSKI APARAT
TEDNIK
- 15. februar 1990
NAŠI KRAJI IN UUDJE - 5
Za dobro mleko
dobro plačilo
s ptujsko Kmetijsko zadrugo je povezanih kar 75 mlekarskih skup-
nosti in njihov delež oddanega mleka v ptujsko mlekarno je tako razum-
ljivo največji. Po novem letu, vse do sredine marca, se mlekarji sestajajo
na občnih zborih in ocenjujejo svoje delo v minulem letu, pogovorijo se o
težavah, ki spremljajo njihovo vsakodnevno delo, predstavniki zadruge
pa ob tem poskrbijo še za kakšen strokovni nasvet. Znanja nikoli ni do-
volj, prireja mleka in živinoreja sta vedno bolj zahtevni dejavnosti in ta-
ko je dobro izkušnje kmetovalcev sproti dopolnjevati z novimi spoznanji
stroke.
Struktura kmetij, ki se ukvarja-
jo s prirejo in oddajo mleka, se iz
leta v leto spreminja v korist več-
jim, preusmerjenim kmetijam,
kljub temu pa je bilo kar sedem-
deset odstotkov mleka lani še
prirejenega v manjših kmetijskih
gospodarstvih. Do dva tisoč li-
trov mleka je lani oddalo 779
kmetij, od dva do pet tisoč litrov
859 kmetij, od pet do deset tisoč
litrov je pridelalo 597 kmetij, do
20 tisoč pa 224 kmetij. Kmetij, ki
so letno oddale od 20 do 50 tisoč
litrov mleka, je samo 63, 14 kme-
tij pa je prodalo od 50 do 120 ti-
soč litrov mleka. Razumljivo je,
da je načrtovanje kmetijske pro-
izvodnje na malih kmetijah težje,
saj se take kmetije hitro odzivajo
stanju na tržišču; če cena mleka
ni zanimiva, najde mleko kaj hi-
tro pot v svinjska korita. Poleg
tega je tudi ekonomika prireje
mleka na sedemdesetih odstot-
kih kmetij, ki imajo v povprečju
3 krave in pol, precej vprašljiva,
v mnogih primerih pa je vpraš-
ljiv tudi vpliv stroke na take
manjše živinorejce. Lansko leto
Čisti hlevi, kakovostna krma, dobro mleko.
Travna silaža je v zimskem času nujna v krmnem obroku.
je bilo za proizvajalce mleka zelo
težko, razkorak med odkupno in
prodajno ceno mleka je bil ved-
no večji.
Cena prašičev je bila proti
koncu leta bolj zanimiva in tako
je razumljivo padla oddaja mle-
ka. Tudi število proizvajalcev se
je lani zmanjšalo za osemdeset.
V Kmetijski zadrugi Ptuj tako
plana odkupa niso dosegli, če-
prav je bil kljub vsemu nekoliko
večji kot leta 1988. Kot je dejal
Drago Zupanič, vodja mlečne
proizvodnje pri KZ Ptuj, je že
opazno zmanjševanje števila ma-
lih kmetij, vzpodbudno pa je, da
na drugi strani nastajajo nove,
preusmerjene kmetije z veliko
proizvodnjo.
Strokovni del letošnjih občnih
zborov mlekarskih skupnosti je
namenjen higienskemu pridobi-
vanju mleka, sestavi krmnih
obrokov in pridelovanju kakovo-
stne krme.
Kakovost pridelka krme je bi-
la lani slabša od tiste v običajnih
letinah. Pa ni vse škode povzro-
čila mati narava, tudi kmetovalci
imajo za to nekaj krivde. Še ved-
no je velik problem mnogih kme-
tij prepozna košnja, pa tudi na-
pake pri siliranju. Ena od mož-
nosti pridelave boljše krme na
travnikih je tudi dosejevanje
travnikov in uvajanje travno-de-
teljnih mešanic. Na tak način bi
lahko kmetovalci bistveno
zmanjšali porabo krmil v prehra-
ni molznic in s tem pocenili pri-
rejo mleka. Na nekaterih kmeti-
jah imajo na tem področju že do-
bre izkušnje, na splošno pa je ka-
kovostna krma še vedno velik
problem v prireji mleka.
Priprava ustreznih krmnih
obrokov je problem prav na
manjših kmetijah, kjer je krmlje-
nje še vedno ekstenzivno, mno-
gokrat enostransko. V glavnem
na takih kmetijah ne uporabljajo
travne silaže, ki je za molznice
neobhodna. Težave so izrazite v
zimskem času, ko ni na voljo be-
ljakovinske krme, in v tem času
močno pade prireja mleka. Nove
težave se pojavijo na prehodu z
zimskega na pomladno krmlje-
nje, ko se začne paša ali pokla-
danje zelene krme. Rejci pri tem
ne upoštevajo, da mora biti pre-
hod na nov način prehrane živali
postopen. To je potrebno zato,
da se bakterije v vampu živali
prilagodijo na novo krmo. Pre-
hod na nov način prehrane živali
naj bi trajal osem dni. Prvi dan
krave spustimo na pašo le toliko,
da se sprehodijo in nekajkrat
ugriznejo travo, bogato z belja-
kovinami. Pašo nato iz dneva v
dan povečujemo, zimski obrok
pa temu primemo zmanjšujemo.
Rejci, ki to upoštevajo, se izo-
gnejo številnim težavam. Čeprav
se ob hitrem prehodu na pašo
poveča količina mleka, pa je po-
trebno upoštevati, da je v tem
mleku manj tolšče, nastanejo tu-
di prebavne motnje pri živalih,
posledica so močne driske, živali
začno hirati, pojavijo se plodno-
stne motnje. Pride lahko tudi do
prepovedi oddaje mleka, pred-
vsem zaradi slabe kakovosti.
Denar za mleko, oddano janu-
arja, bodo prejeli kmetovalci da-
nes  (15.   februarja).   Vrednost
Kmetje Kmetijske zadruge
Ptuj so v lanskem letu oddali
13 milijonov 594 tisoč litrov
mleka, prirejenega na 2.517
kmetijah. To je sicer 304 tisoč
litrov več kot leta 1988, kljub
temu pa pod načrtovanimi
14,5 milijoni litrov mleka.
tolščobne enote je 0,75 dinarja;
mleko s 3,6 odstotka tolšče je to-
rej vredno 2,70 dinarja. K tej ce-
ni je potrebno dodati kompenza-
cijo v višini 0,45 dinarja ter pre-
mijo (0,16 za nižinsko območje
in 0,40 dinarja za območja z
omejenimi dejavniki gospodarje-
nja). Rejci, ki so lani oddali nad
20 tisoč litrov mleka lahko dose-
žejo na osnovi bakteriološkega
testa 10 odstotkov višjo ceno, to
je v povprečju 0,20 dinarja. Pov-
prečna cena mleka znaša tako za
januar 3 dinarje 72 par; to je ce-
na brez odbitkov, gre torej za ce-
no mleka z najmanj 3,2-odstotno
tolščo in zdržanim reduktaznim
testom najmanj 3 ure. Novost le-
tošnjega plačevanja je tudi ta, da
bo omenjene kompenzacije dele-
žen le kmetovalec, ki je oddal
neoporečno mleko. Prireji mleka
je torej potrebno posvetiti mno-
go skrbi, saj sicer po nepotreb-
nem izgubljamo precej denarja.
Naj omenimo še ceno mleka,
oddanega februarja: za kvalitet-
no mleko bo znašalo plačilo 3,92
dinarja.
Pripravil: JB
Vpliv hrane na razvoj zobne gnilobe
Hrana dovaja telesu snovi, ki
gradijo, vzdržujejo in obnavljajo
organizem ter mu s tem dovajajo
tudi potrebno energijo. Snovi, ki
jih dobimo v hrani, delimo na:
beljakovine, ogljikove hidrate,
maščobe, vitamine in rudninske
(mineralne) snovi.
V splošnem je za zobe ugodna
in zdrava tista hrana, ki je zaščit-
na (protektivna), to se pravi, da
vsebuje dovolj beljakovin, vita-
minov in mineralov. Telo slabi,
če s hrano ne dobi zadostne koli-
čine beljakovin, nujne pa so za
razvoj in rast otrok. Beljakovine
so v mesu, mleku, ribah, jajcih in
v suhih stročnicah. Ljudje, ki da-
jejo prednost beljakovinski hrani
pred hrano, ki je sestavljena pre-
težno iz ogljikovih hidratov, ima-
jo manj zobne gnilobe. Ogljikovi
hidrati in maščobe so predvsem
viri energije. Maščobe zobne gni-
lobe niti ne pospešujejo niti je ne
zavirajo. Ogljikovi hidrati naj se-
stavljajo do 50 % dnevnih ener-
gijskih snovi in si jih poiščemo v
krompirju, zelenjavi, sadju in čr-
nem kruhu, saj vsebujejo ta živi-
la hkrati tudi balastne, nepreba-
vljive snovi, vitamine in minera-
le.
Ogljikovi hidrati so za razvoj
zobne gnilobe izredno pomemb-
ni. Dokazano je bilo, da škodlji-
vo vplivajo na zobe (delujejo ka-
riogeno), vendar pa ne vsi v ena-
ki meri. Tisti ogljikovi hidrati, ki
so enostavni (npr. navadni slad-
kor), so bolj nevarni za zobe kot
sestavljeni (npr. krompir). Slad-
kor se že po nekaj minutah v sli-
ni spremeni v kislino, ki razjeda
zobno sklenino. Sladkorji naj-
bolj škodujejo v ustih, torej še
preden se prebavijo. Zato je tudi
uživanje sladkarij med posamez-
nimi obroki bolj škodljivo kot
Glej, stvarnica vse ti ponudi...
uživanje te hrane z obroki, torej
skupaj z mešano hrano. Zelo
ugoden vpliv za zobe se kaže z
občasno odtegnitvijo sladkorjev
iz hrane (npr. 3 tedne uživamo
hrano, ki ne vsebuje sladkorjev).
Ta ugodni podaljšani učinek se
kaže še nekaj časa potem, ko po-
novno uživamo normalno hrano.
Za zobno gnilobo pa pri hrani
ni pomembna le njena kemična
sestava, ampak tudi zunanje last-
nosti, kot npr. lepljivost hrane,
njena trdota. Hrana, ki jo je tre-
ba močno gristi in dobro prežve-
čiti, obenem pa je še grobo zrna-
ta, naravno (fiziološko) čisti zobe
in s tem prispeva k zmanjševanju
(Posnetek: M. Ozmec.)
zobne gnilobe. Nasprotno pa
hrana, ki je mehka, ne opravlja
te funkcije.
Med hranilnimi snovmi, ki jih
naš organizem sprejema s hrano,
so tudi vitamini in mineralne
snovi. Delujejo kot regulatorji,
brez njih življenjske funkcije ne
bi potekale normalno. Za prepre-
čevanje zobne gnilobe je po-
memben predvsem vitamin D,
od mineralov pa kalcij in fosfor.
Vitamin D je potreben za norma-
len razvoj kosti in zob, ker po-
maga regulirati presnovo kalcija
in fosforja. Pomanjkanje vitami-
na D povzroča pri otrocih rahi-
tis, prav tako pa pride do motenj
v poapnitvi zob. Z uživanjem vi-
tamina D zagotovimo pravilno
poapnitev zob. Čim boljša je po-
apnitev, manj je zobne gnilobe,
vitamin D je v ribjem olju, ribah,
mleku, maslu, rumenjakih; naj-
več kalcija pa je v mleku in mle-
čnih izdlekih.
Hrana, ki jo uživamo, naj bo
sestavljena pestro, mešano. Zele-
njava, sadje, mleko, mlečni izdel-
ki, ržen in črn kruh ter meso in
ribe naj bodo obdelani tako, da
se čimbolj ohrani njihova biolo-
ška vrednost. Pri sestavljanju je-
dilnika se moramo vedno ozirati
na starost in potrebe organizma.
Odrasli oz. starši so odgovorni
za prehrambne navade svojih
otrok. Na žalost pa je še vse pre-
več okvarjenih zob zaradi nepra-
vilne prehrane. Otroci v vrtcih in
šolah imajo urejeno prehrano,
njihovi jedilniki so skrbno sesta-
vljeni, se pa zatakne doma. Čo-
kolade, bonboni in sladke pijače
se otroku ponujajo na vsakem
koraku. Starši so tisti, ki lahko
otroku sladkarije umaknejo ali
pa ga do neke mere naredijo od-
visnega od sladkorja.
Marina KANCLER, dr. stcmi.
V. R.
SPOMINI NA BORL
«941—1943
(17. nadaljevanje)
Ko je prevzel vodstvo Borla
SS Untersturmfuhrer Rudolf
IVIeyer, je tudi prihajal na Bori
iz Ptuja. Star je bil okoli 30 let.
Prijezdil je na belem konju dva
do trikrat na teden. Po njego-
vem prihodu so se morali po-
staviti jetniki na dvorišču v vr-
sto, on pa jih je pričel zmerjati
z besedami: »VVindische
Schvveine, Banditen!« in drugi-
mi podobnimi žaljivkami. Bil
je zelo majhen, zato je nosil
škornje z visoko peto, ker se je
sramoval svoje majhne posta-
ve, saj je bil velik komaj kak
meter in pol, drobcen, nezna-
ten, a našopirjen in nadut.
Zanimiva je izjava Draga
Klobučarja iz Središča, zaprte-
ga na Borlu od okoli 7. maja
do 22. junija 1941, ki jo je izre-
kel o Stosslu. Na Borlu je Stos-
sel surovo zmerjal zapornike,
vendar se je včasih pokazal še
v drugačni luči. Znal je biti tu-
di šaljiv na svoj način. Tako je
klical komunista Koželja »Sta-
lin«, kar je zvenelo hudomu-
šno. Nekega dne sta jetnika
Klobučar iz Središča in Skoli-
ber iz Ormoža, zaprta med je-
tniki v viteški dvorani, svetova-
la, da bi vodo na grad vozili s
konji v sodu na mesarskem ko-
leslju. Stossel je na predlog pri-
stal in izprosil konje na graj-
skem posestvu, ki je imelo svo-
jo upravo, ločeno od taboriš-
čne. Prinesel je od tam tudi ne-
ko staro, že slabo vprežno
opremo. Skoliber, Klobučar in
mizar Ivanuša so jo popravili
in že drugi dan je bila nared.
Klobučar in Skoliber sta bila
določena, da s konji pripeljeta
vodo na grad. Spremljala sta ju
stražar in sam Stčssel.
Ko je voz zapeljal k vodnja-
ku, je Stossel naročil Skolibru,
naj vodo natoči v sod. Klobu-
čarja pa je odpeljal v gostilno
ob mostu in mu naročil golaž.
Nato je povabil na golaž v go-
stilno Skolibra, Klobučar pa je
s stražarjem čakal pri konjih in
vozu. Tisti dan so pripeljali ko-
nji vodo na grad štiri ali pet-
krat.
Še isti dan popoldan, bila je
nedelja, se je Stossel odpeljal s
konjsko vprego in tremi gesta-
povci na izlet. Čez čas sta se na
grad vrnila le konja. Pozneje je
prišel peš še Stossel. Povedal
je, da konji ovinka v Muretin-
cih niso sjjeljali, ampak zdrveli
čez cesto v grmovje, kjer so se
potrgale vezi in konji so jo
mahnili samovoljno brez voza
na grad. Stossel je poslal Klo-
bučarja in Skolibra s konji v
spremstvu stražarja v Muretin-
ce po voz. S tem dogodkom je
bil končan prevoz vode s konji
na grad.
Zdaleč najhujši gestapovec,
ki je prihajal na Bori občasno,
je bil Gross. Jetniki ga imajo v
zelo slabem spominu, posebno
domoljubi v Središču, kjer je
tudi deloval. Drago Klobučar
se spominja, kako je Gross uči-
telja invalida surovo sunil, da
je padel po stopnicah.
Na gestapovca Hupfaufa na
Borlu se spominja jetnik Jože
Krajnc, predvojni občinski taj-
nik in uslužbenec hranilnice in
posojilnice v Cirkulanah, zaprt
na Borlu od 12. maja do 2. juli-
ja 1941. Pravi, da je bil Hupfa-
uf Stosslov pomočnik. Padel je
v boju proti slovenskogoriški
četi v Mostju 8. avgusta 1942.
Poleg Stossla in Hupfaufa je
bil na Borlu oblečen v črno ge-
stapovsko uniformo le še tol-
mač Ervin Filipič, doma iz Že-
tal. Bil je zelo nadut hitlerje-
vec. Jetnik Jože Rant je v svo-
jih spominih navedel nekaj o
tem zvestem hlapcu nacizma.
Rant piše, da je Filipič zalezo-
val jetnike in jih za najmanjši
prekršek zaporniških pravil
obrcal in ozmerjal. Ranta je en-
krat zalotil, ko je izmenjal ne-
kaj besed z zapornico Darinko
Kraljevo. Filipič mu je prisolil
taki zaušnici, da mu je še dolgo
šumelo po glavi. Filipič je bil
močne postave, imel je roke
kot medvedje šape, zabuhel
obraz z bakrenim nosom, ki je
izdajal njegovo vdanost alko-
holu.
Stražarjev je bilo na Borlu
okrog dvajset. Kakor že vemo,
so bili vojaški policisti dodelje-
ni gestapu za stražarje.
O policijski posadki na Bor-
lu leta 1942 bo napisano poz-
neje.
Viri: Muzej NO Maribor,
dopis V. R., 27. junija 1988,
str. 320/88 (vodja Borla —
Gorger, Meyer, Stossel).
Spominski zapisi Anice Mer-
var. Draga Klobučarja, Jožeta
Krajnca, Jožeta Ranta (obnaša-
nje gestapovcev).
NA BORLU SEDEM MESE-
CEV
Marjana Miki, roj. Šegula, je
preživela na Boriu kar dobrih
sedem mesecev. Zato spada
med jetnike, ki so tu služili tla-
ko okupatorju najdlje. Prekosi-
li so jo redki, med temi Rudi
Ilec, ki je bil zaprt na Borlu de-
set mesecev.
Marjana Miki in njen mož
Lojze, stara tedaj nekaj čez tri-
deset let, sta imela v Markov-
cih trgovino z mešanim bla-
gom. Miklova se spominja ti-
stega časa takole: »Z možem
sva bila narodno zavedna, zato
sva aprila 1941, ko so vdrle v
Jugoslavijo fašistične armade,
objokovala izgubo svobode.
Olajšanje sva občutila maja, ko
sva izvedela za ustanovitev Os-
vobodilne fronte slovenskega
naroda. V Markovcih je bilo ta-
krat več domačinov, ki so se
pridružili tajnemu osvobodil-
nemu gibanju. Ti so bili: absol-
vent agronomije Franček Simo-
nič z ženo Vinko, ki je bila do
vdora okupatorja učiteljica v
Markovcih. Z osvobodilnim gi-
banjem je sodelovala tudi vsa
družina železničarja Štrafela,
oče, mati in trije otroci Lojze,
Elica in Stanko. Med uporniki
so bili še Jurka Simonič, zapo-
slen v ptujski pletarni, kmet Ja-
nez Primožič in še nekateri. Ker
je bilo gibanje tajno, sem ta-
krat vedela le za Primožiča in
Jurko, s katerima sva bila z mo-
žem povezana. Francka Simo-
niča in njegovo ženo Vinko ter
komaj leto dni staro hčerko so
Nemci poleti 1941 izgnali v Bo-
sno.
Ko so se na Pohorju zbirali
prvi partizani, je prišel k nama
trgovski pomočnik iz Senčarje-
ve trgovine v Ptuju po konzer-
ve zanje. Spominjam se, da je
bilo to 19. julija 1941, to je dva
dni pred najino aretacijo.
Po naju so pridrveli z avtom
gestapovci iz Ptuja in naju od-
peljali najprej na zasliševanje
na sedež gestapa. Tistikrat nis-
va bila tepena. Izprašali so na-
ju le za osebne podatke, nato
pa poslali v ptujski zapor. Od
tedaj sva bila ločena. Mož je
bil zaprt z moškimi jetniki in
jaz z jetnicami.
V ptujskem zaporu sem pre-
bila sedemnajst dni in bila vsak
dan zaslišana. Z menoj so zasli-
ševali tudi Lojzeta Strafela iz
Markovcev. Telesno in duše-
vno je bil od muk že močno iz-
črpan, saj so ga mučili kar na-
prej, od aretacije 23. maja dan
za dnem.
Pri zaslišanju je bil navzoč
gestapovec, ki je spraševal, ali
veva za orožje, skrito v Ljud-
skem vrtu v Ptuju. Meni o
orožju ni bilo nič znanega in
zdi se mi, da tudi Lojzetu ne.
Devetega avgusta so odpe-
ljali iz ptujskega zapora skupi-
no dvanajstih moških in mene
v neko vilo v Mariboru. Med
moškimi so bili: moj mož, Jože
Čeh, Ivan Vrabl in še drugi, za
katere pa ne vem več imen. Po-
noči so me zaslišali in tako
udarili po glavi, da so mi za
vedno poškodovali sluh. Mo-
ške pa so pretepali še bolj neu-
smiljeno. Iz Maribora so nas
prepeljali nazaj na Bori. Mo-
ških je bilo sedaj manj, le
osem. Odtlej je teklo moje za-
porniško življenje na Borlu do
19. marca 1942, ko so me izpu-
stili. Tudi na Borlu so me več-
krat zaslišali. Moj mož je bil
poslan z osmimi tovariši avgu-
sta v Mauthausen. Bala sem se,
da ga bo gorje v taborišču uni-
čilo, a sem učakala, da se je čez
šest mesecev vrnil. Bil je izstra-
dan in onemogel. Skoro v
istem času sva se oba vrnila do-
mov.
Se nadaljuje
6 — SESTAVKI IN KOMENTARJI
15. februar 1990 - TEDNIK
Pogled na cerkev sv. Jakoba z vzhodne strani.
Obnova cerkve
svetega Jakoba v Ormožu
o nadaljevanju krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti
Ormož smo že poročali. Ce se spomnimo, sta v krajevni samoprispe-
vek zajeta dva večja zalogaja — sofinanciranje gradnje telovadnice
pri osnovni šoli Ormož in obnova kulturno-zgodovinskega spomenika
— cerkve svetega Jakoba.
Na seji sveta ormoške krajevne skupnosti so sprejeli program de-
la za letošnje leto. Med prednostne naloge so si zadali obnovo cerkve,
nadaljevanje gradnje mrližke veže na H umu, pločnik na Ljutomerski
cesti in pripravo na asfaltiranje krajevne ceste Lešnica — Lešniški
Vrh.
Obnova kulturno-zgodovinskega spomenika prve kategorije brez
dvoma ne bo majhna stvar. V celoti mora biti streha obnovljena z no-
vo kritino, kjer bo nič več in nič manj kot 27.600 kosov bobrovca. Na
zunanjih stenah bodo v celoti odbili stari omet in stene temeljito
oprali, nato pa napravili nov omet. Ker so zunanje cerkvene stene
precej vlažne, se bodo morali odločati za izolacijo, da bodo meteorne
vode lahko nemoteno odtekale. Pri obnovi bo problematična notranja
kapela. Ob vseh zidarskih delih bo še veliko kleparskih in drugih
opravil.
Zunaj referendumskega programa je širitev telefonskega omrež-
ja, ki pa je v krajevni skupnosti Ormož vezano na novo pošto in cen-
tralo, to pa bodo po obljubah podjetja za PTT promet iz Maribora za-
čeli kmalu montirati. V vasi Frankovci, ob železniški progi, pa že teče-
jo dela pri gradnji nizkega perona za železniško postajališče Frankov-
ci. Predračun vseh gradbenih del znaša 124.000 dinarjev; večino sred-
stev morajo zagotoviti krajani sami oziroma opraviti nekatera dela
sami in krajani jih že pridno opravljajo. 25. maja^letos bo v Frankov-
cih na železniškem postajališču prvič obstal vlak. Krajani Frankovec
se bodo v Ormož lahko vozili tudi z vlakom.
Vida Topolovec
, • Foto: Štefan Hozyan
Skrb za nadarjene
učence na osnovni šoli
Velika Nedelja
v skoraj vsakem razredu naših osnovnih šol so učenci, ki učno
snov obvladajo z lahkoto, in tisti, ki jim njeno razumevanje dela teža-
ve. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da so osnovnošolski učitelji posve-
čali večjo pozornost tistim učencem, ki učno snov težje dojemajo. Di-
ferenciacija pri pouku oziroma posvečanje večje skrbi boljšim učen-
cem je bolj mlada dejavnost, pa tudi na vseh osnovnih šolah se s to
problematiko ne ukvarjajo.
Na osnovni šoli Velika Nedelja so se z nadarjenimi učenci pričeli
posebej ukvarjati pred tremi leti. Ravnatelj Boris Skok je povedal, da
sprva diferenciacija pri pouku ni bila dobro sprejeta, predvsem v oko-
lju, kjer učenci živijo. Na šoli so izhajali iz ugotovitve, da prehod z ra-
zredne na predmetno stopnjo povzroča učencem veliko težav. Zaradi
tega so organizirali pouk tako, da so zbrali sposobnejše učence v
enem razredu. Ta oblika je prinesla nekaj pomanjkljivosti, pojavile so
se težave na vzgojnem področju in na šoli so začeli razmišljati o boljši
obliki.
Na osnovi Strmčnikovih ugotovitev so sedaj prešli k notranji di-
ferenciaciji pouka, tako da učence še delijo po sposobnostih, vendar
ne vse ure, temveč samo pri posameznih predmetih, največ pri mate-
matiki, slovenskem in tujem jeziku, deloma pa tudi pri fiziki in kemi-
ji, tako da se učenci pri nekaterih urah združujejo v skupine po spo-
sobnostih in obdelujejo snov v nekoliko zahtevnejšem obsegu, med-
tem ko drugi delajo na ravni temeljnega znanja.
Zanimalo nas je, kako se obnese ta način. Boris Skok: »V prete-
klem šolskem letu je bil rezultat, če ga gledamo statistično, najboljši v
zadnjih desetih letih. V prejšnjih letih o takšnem rezultatu niti razmiš-
ljali nismo. Približali smo se 98-odstotnemu uspehu in bili pri tem sa-
mi presenečeni, da je takšen rezultat tudi posledica novega pristopa k
delu. Ob tem smo spoznali, da tisti učenci, ki so bolj nadarjeni, ki so
sposobnejši v heterogenih razredih niso imeli takšnih možnosti za na-
predovanje oziroma za razvijanje svojih sposobnosti, kot jih imajo se-
daj.«
Mnogi od nadarjenejših učencev pa kljub temu delajo v oblikah
pri dodatnem pouku in nekatere svojih sposobnosti razvijajo tudi pri
interesnih dejavnostih.
Vida Topolovec
Uspešno v četrto desetletje
30 let trgovske delovne organi-
zacije Marcator — Zarja
»30 let Trgovske delovne orga-
nizacije Zarja iz Ormoža obsega
niz dogodkov, sprememb in stori-
tev zaposlenih v tej raznoliki delo-
vni skupnosti,« je povedala direk-
torica Mercatorja-Zarje iz Ormo-
ža dipl. oec. Anica Lukaček.
Mercator — Zarja je nosilka
razvoja trgovske dejavnosti v ob-
čini. Ob tem je direktorica Anica
Lukaček razmišljala: »Razvoj tr-
govske dejavnosti je odvisen od
kraja, v katerem je. Stopnja go-
spodarskega razvoja določa obseg
kupne moči in je osnova razvoja.
Na organiziranost in uspešnost
pomembno vpliva tudi ekonomska
politika družbenopolitične skup-
nosti, posebno še v slabše razvitih
okoljih.« Povedati moramo, da
direktorica s svojo delovno orga-
nizacijo živi in diha; drugače bi
rekli, da je v trgovino zaljublje-
na. Od tod tudi uspeh delovne
organizacije.
Leta 1959 se je takratno vod-
stvo občine Ormož zavedalo
prednosti povezovanja trgovine
v občini. Združili so tri trgovske
delovne organizacije v eno —
Zarjo Ormož. Novo nastalo tr-
govsko podjetje s 27 nezaposle-
nimi ni razpolagalo niti s kvadra-
tnim metrom lastnega poslovne-
ga prostora. Trgovska dejavnost
se je v občini Ormož razvijala v
vse prej kot primernih prostorih.
Svojo dejavnost je opravljala v
prirejenih prostorih, najetih od
zasebnikov, krajevnih skupnosti
in društev. Tudi kadrovske reši-
tve so bile pogosto vezane na
lastništvo prostorov. Prve razvoj-
ne korake je v Zarji naredil ta-
kratni direktor Alojz Holc, po
njegovi upokojitvi 1965. leta pa
mlad diplomirani ekonomist (ki
je bil takrat v občini Ormož pra-
va redkost) Knino Novak. Dokaj
hitro je spoznal omejitvene mož-
nosti razvoja v občini Ormož, za-
to jih je iskal v občinah sosednje
Hrvatske.
1970. leta je bilo pri Zarji za-
poslenih že 143 delavcev in še
vedno so poslovali v pretežno
najetih poslovnih prostorih, ki
pa so bili, tega se spomnijo mno-
gi Ormožani in tudi zaposleni,
potrebni celovite obnove, da bi
ustrezali minimalnim tehničnim
pogojem za opravljanje trgovske
dejavnosti. Breme razvoja je no-
sila Zarja sama. V tistem času je
to trgovsko delovno organizacijo
že vodila sedanja direktorica
Anica Lukaček. V želji, da bi iz
te trgovine naredila nekaj boljše-
ga, boljše razmere za delo svojih
delavcev in lepši prodajni pro-
stor, ki bi bil všeč kupcem, se je
morala pogosto boriti z mlini na
veter. Potrebnega je bilo resni-
čno veliko znanja na poslovnem,
finančnem in kadrovskem po-
dročju. Ves čas obstoja so razvoj-
ne usmeritve temeljile na priza-
devanju, da bi potrošniku ponu-
dili blago, ki ga potrebuje, čim
ceneje in na najbolj sodoben na-
čin.
PRVI KVADRATNI METRI
POSLOVNIH PROSTOROV
Na prve kvadratne metre no-
vozgrajenih poslovnih prostorov
so morali čakati vse do 1972. le-
ta. To sta bili sodobno opremlje-
na samopostrežna trgovina z bi-
fejem pri avtobusni postaji v Or-
možu in trgovina s pohištvom.
Menda si je danes težko predsta-
vljati, kaj je to pomenilo za ta-
kratni kolektiv trgovskega podje-
tja. Sledila je gradnja poslovnih
prostorov za železnino v bloku
na Ptujski cesti.
Kako ocenjujete združitev Zar-
je iz Ormoža v SOZD Mercator
Ljubljana?
Anica Lukaček: »Brez dvoma
je to imelo velik pomen za naš
nadaljnji razvoj. S sodelovanjem
smo lažje uresničevali zastavlje-
ne načrte na področju komercial-
ne politike, naložb in združeva-
nja denarja. Močan gospodarski
potencial Mercatorja-lnterne
banke nam je omogočal dnevno
likvidnost. Pomembno je bilo tu-
di združevanje denarja za nalož-
be na ravni SOZD in uresničeva-
nje planiranih naložb. Moram
reči, da nam je pri naložbah veli-
ko pomagala tudi Kreditna ban-
ka Maribor«
Zdi se, kot da se je gradnja no-
vih prostorov, namenjenih za tr-
govsko dejavnost, odprla kljub
težkim časom, ki so prihajali?
Anica Lukaček: »Lahko bi re-
kli tako. 1979. leta, .ob dvajsetle-
tnici Zarje, smo zgradili trgovsko
hišo v Središču ob Dravi, 1983.
leta skladišče pijač v Ormožu,
prodajno gradbenega materiala
Les in skladiščne prostore za ob-
činske blagovne rezerve. Nismo
pozabili tudi prodajaln, ki so bi-
le v sosednjih hrvaških občinah.
1984. leta smo zgradili poslovne
prostore za prodajalno Sveti Pe-
ter, leto pozneje pa novo proda-
jalno v Knjegincu Donjem.«
Niso pa pozabili tudi domače
občine, saj so 1986. leta zgradili
novo, sodobno samopostrežno
trgovino ž bifejem pri Veliki Ne-
delji, ki je bila resnično potreb-
na, natanko leto kasneje, nekaj
dni pred praznikom dneva repu-
blike, pa pri Tomažu. Obnovili
in preuredili so tudi poslovne
prostore nekaterih bifejev, deni-
mo pri  Miklavžu in Tomažu.
Prenovljena poslovna stavba, kjer so polsovno prostori, v pritličju pa je
okrepčevalnica Maček.
Lansko leto so v obnovljenih
prostorih nekdanje stare ormo-
ške pekarne odprli diskont, nas-
proti bencinske črpalke v Ormo-
žu pa obnovljene poslovne pro-
store in okrepčevalnico Maček.
ZARJA ORMOŽ - DEL PO-
SLOVNEGA SISTEMA MER-
CATORJA, DELNIŠKE DRUŽ-
BE
Na kaj ste v teh minulih tride-
setih letih najbolj ponosni?
Anica Lukaček: »Brez dvoma
na novozgrajeni poslovni pro-
stor. Danes svojo dejavnost
opravljamo z 250 zaposlenimi na
okoli 15.000 kvadratnih metrih
poslovnih površin. Od tega ima-
mo najetih poslovnih prostorov
samo 10 odstotkov. V zadnjem
obdobju smo letno zgradili okoli
400 kvadratnih metrov novih po-
vršin. Lansko leto smo sodelova-
li tudi v skupni naložbi 11 sovla-
gateljev poslovnega sistema Mer-
catorja — delniške družbe na no-
vi avtobusni postaji v Mariboru
in odprli samopostrežno proda-
Nova prodajalna Tkanina na vogalu Kerenčičevega trga v novi poslovno-
stanovanjski zgradbi.
jalno in gostinski obrat na 1000
kvadratnih metrih. To je za nas
preizkus skupne naložbe na nov,
podjetniški način.«
Trgovska delovna organizacija
Mercator-Zarja iz Ormoža skrbi
tudi za oddih svojih delavcev.
Ob že starih počitniških zmoglji-
vostih so v lanskem letu kupili v
Barbarigi še nove. Kljub teža-
vam, ki so lansko leto pestile go-
spodarstvo, še posebej pa posa-
mezne naložbe, so se s svojimi
sredstvi vključili v gradnjo poslo-
vno-stanovanjske nasproti bla-
govnice TI M A.
Kaj pomeni prodajalna Tkani-
na za Mercator-Zarjo?
Anica Lukaček: »S Tkanino
bomo prodajo tektilnega blaga
posodobili, kupec bo imel blago
bolj dostopno na enem mestu in
ne bo več potrebno tekati v Mo-
do in Vzor, ker sta sedaj obe pro-
dajalni z vso svojo vsebino zdru-
ženi na enem mestu.«
NOVE RAZVOJNE USMERI-
TVE
Kakšne so vaše želje in tudi
možnosti za prihodnost?
Direktorica Mercatorja-Zarje
Anica Lukaček
Anica Lukaček: »Kljub temu
da smo uspeli zgraditi okoli 8000
kvadratnih metrov novih poslov-
nih površin, so ostala še nekatera
področja, kjer nismo uspeli zago-
toviti celovite ponudbe zaradi
neustreznih prostorov. Tu mislim
na potrebe po sodobnem salonu
pohištva, po razširitvi in razbre-
menitvi sedanje samopostrežne
trgovine pri avtobusni postaji, na
vrsti red in izpolnitev naših
obljub čakajo tudi nekatere kra-
jevne skupnosti. Žal pa rastejo
potrebe hitreje kot naše možno-
sti. V bodoče bodo morale naše
odločitve za posamezne naložbe
še bolj temeljiti na pričakovanem
dobičku, če bomo hoteli zagoto-
viti takšen razvoj trgovine, kot ga
naši občani pričakujejo. Ocenju-
jemo, da bo kupna moč naših
potrošnikov v bodoče še slabša.
Uspešen trgovec bo moral znati
nabaviti to, kar kupec išče, in
blago ponuditi tako, da se bo ku-
pec odločil za nakup.«
Veliko dela pri razvoju trgovi-
- ne čaka občinsko nosilko trgov-
ske dejavnosti v občini Ormož.
Marsikaj so v teh minulih letih
naredili z znanjem, pridnostjo in
poslovnim posluhom, upajmo,
da bo tako tudi v četrtem desetle-
tju, v katerega so pogumno zako-
r^l^ali- Vida Topolovec :
Foto Ema Žalar I
Stara šola dobiva novo vsebino
ORMOŽ
Pogled na razpadajočo fasado.
Pogled na staro šolo v Ormo-
žu, ko so jo v sredini lanskega ju-
nija zapustili šolarji, ki so dolga
desetletja polnili njene učilnice
in hodnike s svojo mladostjo,
prešerno razposajenostjo in ve-
čno lakoto po novih spoznanjih,
je bil precej žalosten. To so ob-
čutili tudi številni Ormožani, ki s
krajem živijo, še posebej ob po-
gledu na razpadajočo fasado. Se-
veda, saj je ni imelo smisla po-
pravljati, ko pa je v Hardeku
rastla nova šola. Ves denar je šel
za njeno gradnjo, v stari pa so
samo odštevali dneve, koliko ča-
sa še bodo v njej.
Trajalo je nekaj časa, da je šo-
la dobila novo vsebino. Po notra-
nji preureditvi so tukaj našle svoj
delovni prostor nekdanje SIS
družbenih dejavnosti, v pritličju,
vhod je odslej skozi glavna vrata,
je na desni strani Center za soci-
alno delo, na levi pa izpostava
Republiške uprave za zdravstve-
no varstvo. V prvem nadstropju
so pisarne službe za področje
skupnih potreb — bivše SIS
družbenih dejavnosti, računo-
vodstvo bivših materialnih SIS
in celoten občinski proračun. V
končni fazi je izdelava projekta
za del trakta v prvem nadstropju
za potrebe Glasbene šole Ormož.
Njegov avtor je Pavle Šifer, dipl.
ing. arh., iz Projektnega biroja
Velenje, strokovnjak za glasbene
šole.
Zgradba, ki je bila nekaj mese-
cev žalostno zapuščena, pono-
vno oživlja. Ne sicer z veselim
otroškim vriščem, temveč z bolj
umirjenimi in resnejšimi koraki
odraslih. Topolovec
Foto Ema Žalar
TEDNIK
— 15. februar 1990
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 7
Na Gorci podelili turistične nageljne in neže
Tudi Štajersko je doletela čast, da so jo
obiskali člani komisije za podeljevanje turi-
stičnega nageljna z rtv ekipo. 9. februarja so
na Gorco, haloško turistično lepotico, pova-
bili dobitnike turističnega nageljna in bodeče
neže za lansko zadnje četrtletje. Za to obdob-
je si je nageljne zaslužilo enajst prejemnikov,
nežo pa so si razdelili trije. Pokrovitelj petko-
ve slovesnosti je bila temeljna organizacija
Kmetijskega kombinata Slovenske gorice —
Haloze, ki je tudi prejela turistični nagelj.
Prejeli pa so ga še: Društvo slovenskih pisa-
teljev za povezovanje kulture in turizma. Tu-
ristično društvo Vipava za turistične priredi-
tve. Radio Koper — Capodistria in radio
Maribor za akcijo mejni prehodi. Jamarska
zveza Slovenije ob svoji stoletnici, kmetija
Zinke in Marka Zadrgala iz Komende za
vzorno arhitekturno in hortikulturno ureje-
nost kmetije (sta tudi zmagovalca akcije
Kmečkega glasu Živimo s cvetjem), organiza-
cijski odbor cvetličnega bienala v Ljubljani,
Gorenje — tovarna malih gospodinjskih apa-
ratov iz Nazarij za izredno lepo urejeno oko-
lico, Obrtna zadruga Zora Domžale za pre-
novo Ravbarjevega gradu v Mengšu in Kom-
pas — tozd Turizem Ljubljana za izredno do-
miselno urejeno poslovalnico v Ljubljani.
Nežo za lansko zadnje četrtletje so si razdeli-
li: Zavod za urbanizem Bled, Ira inženiring
Radovljica in Gradisov tozd na Jesenicah za
načrtovanje in ponesrečeno podobo trgov-
skega središča na Bledu, ki je še vedno brez
življenja in so ga gradili v turistični sezoni.
Turistične nageljne in bodečo nežo sta po-
delila Danica Zorko, predsednica komisije
za podeljevanje, in Drago Bule, novinar RTV
Ljubljana. Od leta 1983 do lani so podelili že
286 turističnih nageljnov in bodečih než. Za-
nimivo je, da je bilo cvetov več kot trnja. V
sedmih letih so omenjeno priznanje prejele
številne dejavnosti, skratka ni družbenega^e-
la, ki ne bi bilo tako ali drugače nagrajeno.
Nagelj in neža pa sta stopila tudi čez mejo,
dobila sta tudi že veliko posnemovalcev, in
to v obliki metle, smetišnice ...
Posebni nagelj so na Gorci podelili (izje-
moma) Danici Zorko, dosedanji predsednici
komisije za podeljevanje nageljnov in než.
Po več kot petletnem vodenju le-te se je po-
slovila z besedami: »Naj cvetejo nageljni še
naprej in naj neže bodejo čimmanj!« Novi
predsednik komisije je Miro Pretner, sekretar
Splošnega združenja gostinstva in turizma
Slovenije.
Ptujski prejemnik turističnega nageljna —
tozd Slovenske gorice - Haloze — je doslej
veliko naredil za turistično uveljavitev Haloz.
Na vinski cesti pa ima še veliko načrtov, od
cest do turističnih postojank.
Petkovo podelitev nageljnov in než so ne-
kateri želeli izkoristiti tudi za pogovor o tu-
rizmu. Žal se je izjalovil, saj je bil razgovor
bolj tiskovna konferenca. Ljubljančani so ne-
kaj slišali o ptujskih turističnih načrtih ter
skušali Ptujčane poučiti, kaj je v turizmu do-
brega in kaj slabega ter v katero smer gredo
sodobni turistični tokovi. Največ pa so oboji
govorili o bližnjem ptujskem kurentovanju.
Videti je bilo, kot da gostje prireditve ne po-
znajo oziroma ji vsaj do obiska Gorce niso
posvečali pozornosti. Namreč nekatera vpra-
šanja, med njimi še posebej zaščita kurenta
in drugih folklornih likov v smislu narodne
identitete, so stara najmanj petnajst let. Ob
prvih poskusih že pokojnega Jožeta Štrafela,
očeta ptujskega kurentovanja, da bi kurenta
zaščitili, so se odgovorni celo nasmihali. Tu-
di v republiški kulturni skupnosti predlogu
niso odprli vrat, še manj pa v Zvezi kulturnih
organizacij Slovenije. Zanimivo bi bilo vpra-
šati vse v osrednjih kulturnih institucijah, kaj
so v preteklosti že naredili za ptujsko pustno,
prireditev.
Kakorkoli že, petkova podelitev turistične-
ga nageljna in neže je imela grenak priokus,
četudi so ga skušali splakniti z dobro haloško
kapljico in ubranim petjem moškega komor-
nega pevskega zbora iz Ptuja. Ni bilo prvič,
da so gostje iz Ljubljane zamudili, in to sko-
raj celo uro. Za to bi si zaslužili bodečo nežo.
Točnost je lepa lastnost, v turizmu še pose-
bej. MG
Jani Gonz prejema turistični nagelj.
(Posnetek: Jože Slodnjak)
Zasebna turistična agencija
Holermus
Od prvega februarja deluje v Ormožu prva zasebna turistična
agencija, ki ima zelo lepo staro ime HOLERMUS. Svoje mesto je na-
šla v stari meščanski hiši iz 19. stoletja, na Ptujski cesti 11. Darinka in
Pajo Pavlovič iz Ormoža sta se za turistično agencijo odločila iz pre-
prostega razloga, ker je Ormož kot turistično privlačno mesto z okoli-
co premalo znan turistom z vidika naravnih lepot in krajevnih zname-
nitosti. Glavna dejavnost agencije je turistično poslovanje, kot po-
stranska pa prodaja spominkov, izdelkov domače in umetne obrti ter
izposoja videokaset. Imata subagencijsko pogodbo s Kompasom in
ponujata vse njihove aranžmaje. Za poletne mesece pripravljata tudi
nekaj svojih aranžmajev na otokih Krku, Hvaru, Pašmanu ter v Pore-
ču. V Ormožu in okolici pa bosta ob vsem drugem gostom ponujala
še aranžmaje ribolova, lova in gobarjenja, kar je v turistični ponudbi
nekaj novega. Med novosti spada tudi priprava športnih ekip.
Vida Topolovec
PPO
PPO. Še ena kratica v množici kratic, porečete. Le kaj naj bi
to spet bilo ?
Preprosto. PPO pomeni Problemi Prehodnega Obdobja. Kar
se problemov tiče, verjetno ni problema, saj jih vsakdo dobro pozna.
Kaj pa prehodno obdobje?
To je obdobje, ki nam je vsem, ki v njem živimo, izdatno po-
magalo pri spoznavanju široke palete problemčkov in problemov.
To je seveda naš ljubi socializem. Vsakdo, kije imel to čast, da sije
nabiral učenost v povojnih šolah, je namreč izvedel, da je sociali-
zem prehodno obdobje med kapitalizmom in komunizmom. Pa tudi
drugi državljani niso bili pozabljeni in so zato lahko manjkajoče
znanje o prehodnem obdobju dopolnili s pomočjo sredstev javnega
obveščanja, tečajev, »obuke« v vojski. . .
Ker im,a vsako obdobje svoj začetek in konec, ga ima tudi pre-
hodno (mimogrede, zelo hitro se približuje). Seveda pa ta konec ne
pomeni (samo) konca, temveč (tudi) začetek. Na višji ravni, seveda.
A razumete ? Jaz ne!
Vendar pa pustimo prazno besedičenje in se resno lotimo pro-
blema. Kakor na dlani je namreč dejstvo, da je tudi med koncem
prehodnega in začetkom novega obdobja spet postavljeno eno
majhno prehodno obdobje. To p — kakor ste seveda že uganili —
nosi s sabo spet majhne problemčke. A tokrat res samo majhne, či-
sto življenjske. Ker pa je tudi teh več vrst, bi se omejil samo na ver-
balne, ki nastajajo pri komuniciranju (kako lepa slovenska beseda)
med ljudmi.
Gospod ali tovariš? Zadreg je vse manj. Prednost povečuje go-
spod, donedavni tovariš. Tudi gospe in gospodične pospešujejo in
prehitevajo tovarišico, pa čeprav je tovarišica tako lep nevtralen na-
ziv (saj vemo, da so ženske, njihov stan in »letnik« zelo občutljiv te-
ren).
Ker pa poznate že nešteto razprav na to tematiko, se bom raje
osredotočil na drugi verbalni problemček. V naše besednjake priha-
ja namreč vse več »evropskih«, »parlamentarnih« in kar je še takih
izrazov (seveda so mnogi prav tako kakor gospodje že bili nekoč
udomačeni pri nas), ki naj bi nam tudi pomagali na poti v Evropo.
Dva od teh sta postala zelo aktualna ob zadnjih dogodkih na
Kosovu. Različni poročevalci so namreč s Kosova poročali povečini
o brutalnih POLICAJIH, ki pretepajo s PEN DREKI, in le izjemo-
ma o MILIČNIKIH in GUMIJEVKAH (na fotografijah in film-
skih posnetkih se na žalost ni dalo razločiti med obojimi).
Sedaj lahko torej takole :. varne razdalje teoretiziramo in vodi-
mo akademske razprave o tem, ali to ne pomeni koraka bliže k eno-
tni evropski standardizaciji. Vsaj do takrat, ko nas miličnik s pen-
drekom in policaj z gumijevko ne prideta sama poučevat izrazoslov-
ja na praktični način . . .
P. S. Če ste tekst prebrali do konca, vam moram reči, da še
niste zreli za demorkacijo in ras bodo zato na volitvah opetnajstili.
Ko ste nekje na polovici teksta prebrali: » Vendar pa pustimo pra-
zno besedičenje...« bi bilo res najboljše, da bi bili prenehali bra-
ti. Tako pa vse morebitne posledice nosite sami.
Upam pa seveda, da boste zato pozorneje brali predvolilne
programe. Fredi
Pust se približuje
30. jubilejno kurentovanje je letos v propagandnem pogledu veliko bolj
prisotno kot v prejšnjih letih. Haloški biser je svojo enodnevno ponudbo za
obisk Ptuja na pustno nedeljo poslal šestdesetim turističnim agencijam, center
za turistično in ekonomsko propagando pri gospodarski zbornici Sloveniji tri-
stotim, poleg tega se bo vabilo za obisk največje slovenske pustne prireditve po-
kazalo še na televiziji kot telop kot turistična informacija in v teletekstu.
Z obiskom torej letos ne bi smelo biti težav, kljub temu da so nekateri me-
diji do prireditve bolj mačehovski kot sicer. Haloški biser je poleg svoje ponud-
be za obisk Ptuja pripravil še nekaj značilnih pustnih prireditev: teden pustnih
jedi od 20. do 27. februarja, pustni ples 24. februarja v hotelu Poetovio in disko-
teki Super Li, večera disko glasbe in evergreenov od 25. do 27. februarja v di-
skoteki Super Li, kamor v teh dneh vabijo maske. Slanikova pojedina bo 28. fe-
bruarja v hotelu Poetovio in restavraciji Ribič.
Za nastop mask za pustno nedeljo se trudita turistično in folklorno dru-
štvo. Nekaj prijav sta že prejela, sicer pa je telefon Turističnega biroja 771-569
na voljo vsaki maski, ki želi sodelovati na letošnji prireditvi. Organizatorja sta
pozvala vse Ptujčane, da sodelujejo, in to kot maske (posamične in v skupini), z
okrasitvijo pročelij hiš, oken in balkonov, primerno pustno masko na delovnih
mestih, pomočjo pri prodaji vstopnic, parkirnih listkov in pri nakupu vstopnic.
S tem, ko se bomo našemili in tudi sicer sodelovali pri organizaciji in iz-
vedbi pustne prireditve, bomo pokazali, da imamo svoje mesto radi in da ga že-
limo uveljaviti v turističnem prostoru Slovenije. Gotovo pa bo prireditev imela
boljšo bodočnost takrat, ko bo večina Ptujčanov živela od dela v terciarnih de-
javnostih; sedaj se večina preživlja s kmetijstvom in industrijo. Do preobrata bo
prišlo že v kratkem. MG
PrežJhovVoranc (1893-1950)
(Jubilejna razstava)
BEREM IN GLEDAM IN STRMIM.
ALI SI SKALA, ALI KLADA, ALI ČLOVEK, ALI MEDVED?
»BOREN PAVER SEM. BOREN PA VER. ALI NE VIDIŠ?
Tako je zapisal v spremni besedi k Prežihovim Solzicam
uradno drugi največji slovenski pesnik Oton Župančič. Takrat,
18. februarja pred 40. leti (1950), je umrl v Mariboru pisatelj
revnih, ubogih, samorastnikov, levih devžejev Lovro Kuhar, s pi-
sateljskim psevdonimom Prežihov Voranc, v 57. letu starosti (ro-
jen 10. 5. 1893). Kateri šolar ne pozna njegovih Solzic in samo-
rastnikov, kateri Slovenec, zlasti Koroški, ni prebral Jamnice,
Požganice, Od Kotelj do Belih vod. Borbe na tujih tleh. Naših
mejnikov, Doberdoba, Gosposvetskega polja itd.!
Ob 40-letnici pisateljeve smrti se ga je spomnila tudi Ljud-
ska in študijska knjižnica Ptuj z razstavo njegovih del in literatu-
re o njem. Pod naslovom Prežihov Voranc (1893—1950) bo v
glavnem razstavljena Prežihova mladinska literatura ter dela za
odrasle in nekaj značilnega gradiva o njem.
Razstava bo odprta od 16. 2. do 15. 3. v prostorih študijske-
ga in mladinskega oddelka vsak dan od 8. do 19. ure, v soboto
pa od 8. do 12. ure. E_ j
PRI NAS V KLUBU
Težak korak
v decembru smo odprli posvetovalnico za alkoholike, torej za
vse zasvojene bolnike in njihove svojce, da se pogovorijo o svojih te-
žavah. Danes vemo, da smo storili prav, saj seje oglasilo več ljudi, ki
so v stiski in potrebni pomoči.
Najhuje je narediti prvi korak, opraviti prvi obisk. Pridite brez za-
držkov, saj pritoževanje in stokanje doma ne more rešiti vaših težav.
Edino z vašo in našo pomočjo, s prevzgojo vseh bomo dosegli cilj. Ve-
mo, da ste odtujeni in zgubljeni, da se vam ne porodi niti ena pamet-
na odločitev, zato poiščite pomoč. Skupaj jo bomo najbrž našli.
Živeti z alkoholom je nevzdržno. Počasi vsi zbolimo. Vemo pa,
da je zdravje največja dobrina. Žal pa njegovo vrednost spoznamo še-
le takrat, ko ga zgubimo. Pridobiti si ga nazaj pa ni lahka pot. Največ-
krat je sami ne zmoremo, zato obiščimo primerne institucije — v Ptu-
ju posvetovalnico za alkonolike. Miklošičeva 7 (bivše kopališče) —
vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 15. do 17. ure. P. R.
Slovo od
Cirila Muršiča
Na dan slovenskega kulturne-
ga praznika je bilo na novem
ptujskem pokopališču poslednje
slovo od uglednega Ptujčana Ci-
rila Muršiča iz Peršonove 41 v
Ptuju. Več sto občanov, ki so pri-
šli na poslednje slovo, je dovolj
zgovoren dokaz, kako priljubljen
je bil pokojnik. Nekaj osnovnih
podatkov iz njegovega življenja
in dela:
Rojen je bil 25. junija 1930 v
Forminu v KS Gorišnica v
skromnem kmečkem domu, kjer
je v družbi štirih sester preživljal
svojo mladost. S svojim doma-
čim krajem je ostal vedno pove-
zan, zlasti je spodbujal sodelova-
nje na kulturno-prosvetnem po-
dročju.
Po osvoboditvi je odšel na
Ptuj, kjer se je izučil za trgovske-
ga pomočnika in bil vsestransko
dejaven tudi na drugih področ-
jih. Kmalu je postal poslovodja
prodajalne Mavrica, ki je bila v
okviru trgovskega podjetja Izbi-
ra. S svojim delom in osebnim
vzgledom je vzgojil mnoge pošte-
ne in delavne trgovske pomočni-
ke, ki so tb z delom in napredo-
vanjem tudi dokazovali. Bil je
delaven v samoupravnih orga-
nih, v organizaciji sindi..ata v
podjetju, neumoren organizator
trgovskih plesov in drugih oblik
družabnega življenja v kolektivu,
ki se je pozneje združil v skupno
trgovsko podjetje MI P Ptuj.
Zaradi težke bolezni, ki mu je
načela grlo, je moral leta 1979 v
invalidsko upokojitev. Toda to
ga ni oviralo, da ne bi še naprej
deloval na kulturno-prosvetnem
področju. V tamburaškem orke-
stru DPD Svoboda Ptuj je igral
od vsega začetka. Ni potreboval
not, vsako melodijo si je takoj
zapomnil. Bolezen mu je onemo-
gočila, da iz njegovega grla ni
mogla več doneti pesem, toda ni
mu mogla preprečiti, da ne bi še
naprej izvabljal melodij iz har-
monike in brenkalnih instrumen-
tov. Še v ponedeljek zvečer je bil
na vaji tamburaškega orkestra,
pripravljali so se na koncert, ki
je bil 9. februarja, toda na njem
ni več sodelovla, kajti že v torek
zjutraj je umrl.
Dolga leta je bil tudi navdušen
ribič, dejaven v krajevni skupno-
sti Boris ZiherI in na drugih po-
dročjih. Za svoje uspešno delo je
poleg številnih pohval in pri-
znanj prejel tudi red dela s srebr-
nim vencem in zlato Gallusovo
značko.
Vsi, ki smo Cirila poznali, ga
bomo ohranili v trajnem spomi-
nu. F. Fideršek
Razmišljanje ob praznovanju
petindevetdesete obletnice
ustanovitve gasilskega društva
Trgovišče
Gasilsko društvo Trgovišče praznuje v letu 1990 petindevetdeset-
letnico obstoja in svojega delovanja. Ustanovljeno je bilo 14. junija
1895, ko se je zbralo več kot 27 članov prostovoljne požarne brambe
za Trgovišče in velikonedeljsko okolico. Med omenjenimi ustanovite-
lji so izvolili za prvega načelnika Franca Bratuša in za orodjarja Jože-
fa Skuhala. Prav tako je bil sprejet sklep, da vse komande in vse po-
slovanje opravljajo v slovenskem jeziku.
Resničnost navedenih podatkov potrjuje kronika Gasilskega dru-
štva Hardek, ki pravi, da so na njihov ustanovni občni zbor in sveča-
nost 22. novembra 1896 »krepko primaširali« pod vodstvom svojega
načelnika gasilci iž Trgovišča — njihova prostovoljna požarna hram-
ba s slovenskim poveljstvom in poveljevalnim jezikom.
Čeprav smo Slovenci majhen narod, smo imeli v vsej svoji zgo-
dovini veliko število odločnih borcev za ohranitev narodnostnega ob-
stoja. Med te borce spadajo tudi ustanovitelji Gasilskega društva Tr-
govišče, saj društva niso ustanovili le iz požarnovarnostnih razlogov,
ampak so predvsem želeli dokazati, da na tem delu živi slovenski na-
rod. Društvo, v katerem se je v tistem času lahko uradno uporabljal
slovenski jezik, je bilo tako samo oblika delovanja slovenskega dela
prebivalstva za samoohranitev.
Gasilci so s svojo humanostjo, požrtvovalnostjo in samoodreka-
njem pomagali in pomagamo še danes občanom, delavcem in družbi
pri premagovanju rdečega petelina in ob drugih elementarnih nezgo-
dah.
Pomemben element dela gasilske organizacije je požarna preven-
tiva. Izkušnje, ki jih imamo ob izvajanju nalog v mesecu požarne var-
nosti, akcijah NIČ NAS NE SME PRESENETITI in drugih preven-
tivnih akcijah nam morajo biti osnova za celotno preventivno delo v
naših organizacijah.
Gasilec mora v svojem bivalnem, predvsem pa v delovnem oko-
lju postati preventivec, ki bo ob svojem delu ugotavljal tudi požarne
nevarnosti in obveščal občane in delavce o požarnih napakah in ukre-
pih, ki jih morajo storiti za preprečevanje nastanka vzroka požarov in
požarne škode ter drugih nesreč.
Danes je postal pomen gasilske organizacije še večji. Poleg varo-
vanja premoženja opravlja gasilska organizacija še pomembne naloge
s področja samozaščite.
V prihodnje pa mora vseeno biti cilj posodabljanja gasilske teh-
nike in njena nabava v skladu z ekonomskim razvojem neke družbe-
nopolitične skupnosti, posebej pa še s požarno ogroženostjo.
Pomembno delo v naslednjem obdobju je operativna organizira-
nost: povečati moramo oblike praktičnega usposabljanja operativnih
enot, predvsem pa povečati operativno disciplino.
Anton Kace
Kje bomo čistili obleko
Zima je čas zimskih plaščev, volnenih oblek, debelih usnje-
nih jaken. Če nam narava nakloni zimo s snegom, ima človek
občutek, da je zima čista, lepa. Letošnja pa je umazana, polna
prahu in blata. Zato moramo pogosteje obiskati čistilnice.
Na Ptuju imamo dve zasebni in podružnico kemične čistil-
nice Maribor. Ta je edina v našem mestu, kjer si lahko očedite
usnjena oblačila. Koliko boste plačali za čiščenje usnjene jakne,
je odvisno od njene kvalitete, računali vam bodo od 250 do 340
dinarjev. Za plašč boste plačali v vsaki od čistilnic drugo ceno,
najmanj zahtevajo v ekspres čistilnici Stanislave Segula na Slo-
venskem trgu — 70 dinarjev namreč. Pri Frangežu boste plačali
80 dinarjev za očiščen plašč, v ptujski podružnici Maribor pa 78
dinarjev. Podobna razmerja so tudi pri drugih oblačilih. Za kva-
liteto očiščenih oblačil se nismo pozanimali, o tem se boste pre-
pričali sami.
MS
8 — OD TU IN TAM
15. februar 1990 - TEDNIK
Proslavili smo kulturni praznik
Letos, ko je od smrti našega
največjega pesnika dr. Franceta
Prešerna minilo že sto enainštiri-
deset let, smo se ob kulturnem
dnevu namesto običajnih dejav-
nosti na šoli Toneta Žnidariča
odločili za kviz znanja. Prejšnja
leta smo se razdelili v več sku-
pin: dramska, literarna, recitacij-
ska, likovna, lutkovna, glasbena
itd., letos pa smo se prvič med
seboj pomerili tudi v znanju šol-
skih predmetov.
Vsak razred si je izbral ekipo
treh najboljših učencev. Naš ra-
zred, ki smo ga zastopali Peter,
Stanko in jaz, je v prvem kolu
tekmoval z D razredom. Renata,
ki je bila voditeljica kviza, je na-
povedala kulturno točko. Ob me-
lodijah, ki so prihajale iz harmo-
nikinega meha, smo se rahlo
sprostili, takoj, ko je Renata na-
javila začetek kviza, pa je nape-
tost zopet pričela naraščati. Žre-
bali smo lističe s številkami, nato
pa odgovarjali na oštevilčena
vprašanja, ki so se tesno navezo-
vala na učno snov. Ekipi je lah-
ko pomagal tudi njen razred.
Vsak začetek je težak, tako se
tudi mi nismo povsem držali pra-
vil igre, vendar je bilo za prvič
kar dobro. Z D razredom smo
izenačili končni rezultat. Na
koncu smo zaplesali lambado.
Drugo kolo tekmovanja smo
nadaljevali s C razredom, ki je v
prvem kolu premagal ekipo A ra-
zreda. Tudi sedaj ni šlo vse po
pravilih; rezultat tekmovanja je
bilo zopet izenačeno število točk.
Tekmovanje je potekalo pod
budnimi očmi žirije, ki so jo se-
stavljali razredničarki obeh ra-
zredov in po en učenec iz vsake-
ga razreda. Po seštevku točk iz
obeh kol smo pristali na tretjem
mestu, za D razredom, ki je zma-
gal, in C razredom, ki mu je bil
za petami z enakim številom
točk. Zadnja je bila ekipa A ra-
zreda. Vsi razredi smo prejeli di-
plome za doseženo mesto v kvizu
znanja.
Mislim, da nam je kviz kar
uspel, saj smo se marsičesa na-
učili. Mnogo majhnih stvari bo-
mo morali popraviti, da v pri-
hodnjem letu ne bo prihajalo ob
podrobnostih do nepotrebnih
konfliktov med tekmovalci. Vse-
kakor pa smo kulturni praznik
prijetno in pametno izrabili.
Irena Plemeniti, 8. b,
OS Toneta Žnidariča
Za predah so poskrbeli učenci s kulturnim programom.
Kaj meniš o letošnjem kulturnem
dnevu na naši šoli?
Nov način proslavljanja kulturnega dne mi je
bil zelo všeč in nanj nimam posebnih pripomb.
Vprašanja, ki so bila po večini zelo šaljiva, niso
bila težka in to je naredilo kviz veliko zabavnejši
in duhovitejši.
Svetlana Miloševič, 7. a
Kviz je bil zabaven. Potekal je v redu. Za gledal-
ce se mi je zdelo premalo prostora, kajti med sabo
smo tekmovali iz dveh razredov. Za tekmovalce
smo postavili dve mizi spredaj, druge pa zadaj. Za
en pravilen odgovor smo dobili pet točk, zato se je
kviz prehitro končal, moral bi biti daljši.
Mateja Cegnar, 7.
Vse skupaj je dobro uspelo, motilo me je le to,
da ni bilo dodatnih, težjih vprašanj, ki bi dokon-
čno odločila zaporedno mesto posameznega razre-
da. Tudi skeč nam je dobro uspel in bi lahko bil
predstavljen v telovadnici, pred gledalci cele šole.
Vse skupaj je šlo kot po maslu. A vsi gledalci v ra-
zredu smo bili natrpani, da smo nekateri tudi stali.
Bilo je še kar zabavno.
Mitja Cimerman, 7. a
Ta dan smo preživeli kulturno, toda lepše in
boljše bi bilo, če bi najprej imeli kviz po razredih,
potem pa bi vsi odšli v telovadnico in si ogledali
še, kaj so pripravili drugi razredi. Tako bi vsi vse
videli. Drugače se mi je ta kulturni dan zdel zelo
zabaven. Kviz bi lahko bil daljši in s težjimi vpra-
šanji, da bi bilo bolj napeto in zanimivo. Prvi ra-
zred pa bi dobil pokal.
Saška Štramajer, 7. a
Po polovici vprašanj za vsak razred smo pred-
stavili svoje igralne točke.
Takšnih dni bi lahko bilo več, saj se jih vsi učen-
ci neizmerno veselimo, poleg tega pa so tudi pou-
čni.
Sedaj imamo že izkušnje in bomo lahko nasled-
nje leto uvedli še druge točke, kot so na primer
kakšne igre za gledalce.
Zoran Hovnik, 7. a
NAŠ KVIZ
V četrtek je bil kulturni dan in namesto pouka
smo imeli kviz. Ob desetih smo se zbrali v razredu.
Ker nisem bila v ekipi, ki je tekmovala, sem poma-
gala pripraviti razred. Najprej smo zložili stole ob
omari, mize pa smo odnesli iz razreda. Tri mize
smo postavili ob tablo za ekipe. Tovarišica je nari-
sala razpredelnico, v katero bomo pisali točke.
Pred kvizom smo poslušali glasbo, da so se ekipe
sprostile in pripravile na vprašanja. Med tem so
prišli v razred še učenci b in c razreda. Glasba je
utihnila in vsi smo napeto prisluhnili prvemu
vprašanju. Ko so ekipe odgovorile, smo jim nav-
dušeno ploskali. Tako je bilo pri vsakem vpraša-
nju. Imeli smo tudi komisijo in zapisnikarja, ki je
pisal na tablo. Tudi učenci, ki smo bili publika,
smo dvakrat sodelovali. Prvič je nekaj članov za-
plesalo lambado, drugič pa račke. Čeprav smo bili
zadnji, nismo kremžili obrazov. »Nekdo vedno
zgubi,« nam je rekla tovarišica.
Nataša Rogina, 4. a
KULTURNI DAN
Tudi jaz sem sodelovala na kvizu. Vesela sem,
da smo dobili vse točke. Na koncu smo dobili tudi
diplomo. Za nagrado smo si ogledali risanke.
Katka Polanec, I. a
Odprto pismo sindikata delavcev v zdravstvu in socialnem
skrbstvu Slovenije javnosti, skupščini SR Slovenije in izvršnemu
svetu skupščine SR Slovenije
v sindikatu delavcev v zdravstvu in socialnem
skrbstvu redno spremljamo razmere, položaj
zdravstva in socialnega skrbstva predvsem v tistem
delu, ki v največji meri opredeljuje družbenoeko-
nomski položaj naših članov, dejavnosti, kakor tu-
di zdravstveno varnost prebivalcev v naši republi-
ki. Zadnje dni januarja 1990 smo ugotovili, da se
je položaj zdravstvenih organizacij bistveno po-
slabšal, celo v primerjavi s kritičnim obdobjem v
letu 1989. Ob podpori celotnega članstva smo bili
v republiškem odboru sindikata zdravstva in soci-
alnega skrbstva lani junija prisiljeni zagroziti z na-
povedjo splošne stavke, da bi tako zaščitili intere-
se zaposlenih v obeh dejavnostih kot tudi celotno
slovensko prebivalstvo, za katerega zdravstveno
varstvo so, ne glede na delovanje dnevne politike,
le odgovorni zdravstveni delavci.
Komaj dva meseca je minilo od tedaj, ko je
stavkovni odbor sindikata zdravstva in socialnega
skrbstva prejel zagotovilo izvršnega sveta SR Slo-
venije, da bo ukrepal tako, da se bo trajno izbolj-
šal materialno-likvidnostni položaj dejavnosti,
vendar se razmere zaostrujejo tako kot še nikoli.
Kljub sprejetju in izvajanju ustavnega zakona o
enotni prispevni stopnji v SR Sloveniji, kar pome-
ni, da slovenski delavci odvajamo od svojih oseb-
nih dohodkov več kot kdajkoli prej, pa zdravstve-
ne organizacije in socialni zavodi prejemajo v pri-
merjavi z decembrom realno manj sredstev in še ta
z velikimi zamudami.
Po naši oceni je razlog za tako stanje strokovna
metodološka napaka pri vrednotenju programa in
planiranja sredstev za delovanje dejavnosti v okvi-
ru »proračuna SR Slovenije za leto 1990 z bilanco
sredstev«, kar je bilo v skupščini SR Slovenije
kljub opozorilom stroke sicer sprejeto zaradi dru-
gih dogodkov v tistem času.
Republiški odbor sindikata zdravstva in social-
nega skrbstva Slovenije poziva izvršni svet SR Slo-
venije, da takoj pripravi oceno vzrokov za kritično
stanje slovenskega zdravstva in v skladu z dogovo-
ri na pogajanjih s stavkovnim odborom za izvedbo
splošne stavke V zdravstvu in socialnem skrbstvu
takoj ukrepa!
Republiški odbor sindikata zdravstva in social-
nega skrbstva Slovenije obvešča slovensko jav-
nost, da ne prevzema nikakršne odgovornosti za
morebitni zlom slovenskega zdravstva, ker odgo-
vorne vseskozi opozarja na kritične razmere. Prav
zaradi obljub predstavnikov odgovornih institucij,
da bodo z novimi posegi in ukrepi uredili finansi-
ranje dejavnosti, smo naivno verjeli obljubam,
preložili stavko zavedajoč se, da čez noč ni moč
postoriti vsega, in verjeli v pošteno pogajalsko
partnerstvo.
Pomanjkanje dodeljenih sredstev bo v najkraj-
šem času znova ogrozilo materialni položaj članov
našega sindikata, zato bo stavkovni odbor 14. fe-
bruarja znova ocenil uresničitev stavkovnih zahtev
in kako izvršni svet SR Slovenije, republiški komi-
te za zdravstvo in socialno varstvo Slovenije, repu-
bliška uprava za zdravstvo, zavod za plan SR Slo-
venije uresničujejo svoje obveznosti.
Predsednik RO:
prim. dr. Jože Arzenšek
V zdravstvu vnovič težave
o zdravstvenih težavah govo-
rimo že nekaj let in — zanimivo
— ponavljajo se periodično, že
skoraj vsake tri mesece. Nekaj je
hudo narobe v tej dejavnosti; sa-
ma sanacije ne zmore, družba pa
ji reže vedno tanjši kos kruha. Po
drugi strani pa so se večale pra-
vice iz zdravstvenega varstva.
Občasne finančne injekcije so
v prejšnjih letih sicer težave
odložile, ne pa tudi rešile. Lan-
ska napovedana stavka je bila
načrtovana z vso resnostjo. V
zadnjem trenutku so jo preložili
na november, ko se je stavkovni
odbor zadovoljil z obljubami po-
litike ter stavko odložil za nedo-
ločen čas. Sedaj so jo razmere
znova približale — včeraj je tudi
zasedal stavkovni odbor. Ob tem
naj še zapišemo, da vsa doseda-
nja natezanja med politiko in
zdravstvenimi delavci niso dala
rezultatov, ker ni bilo kakovost-
nih analiz in ustreznega sistema
zdravstvenega varstva.
(O skupnih težavah zdravstve-
nih delavcev Slovenije pišemo v
posebnem sestavku.)
K temu pa je potrebno dodati
še značilne ptujske zdravstvene
težave. Reorganizacija zdravstve-
nega centra ne gre in ne gre. La-
ni oktobra direlctor centra s svo-
jim predlogom za enovito delo-
vno organizacijo ni uspel, ker ni
imel strokovne in ekonomske
analize, ki bi delegate prepričale
o prednosti nove organiziranosti.
Delegati temeljnih organizacij,
razen ene, mu niso »prisluhnili«.
Namesto da bi se center pričel
uveljavljati in uresničevati to, za
kar je bil ustanovljen, se je zače-
lo podirati. Izločitev iz centra so
napovedali delegati iz ormoške
psihiatrije z utemeljitvijo, da jih
sedanja organiziranost oziroma
vključitev v center ovira pri na-
daljnjem razvoju.
Sedaj so s svojim predlogom
za izločitev in samostojnost
»presenetili« delavci temeljne
organizacije Osnovno zdravstve-
no varstvo. Družbenopolitično
skupnost so s svojo namero se-
znanili 2. februarja. Izvršni svet
je o teh vprašanjih razpravljal na
kolegiju zdravstvenega centra,
prav tako pa na svoji seji. Kot
ustanovitelj ima prav gotovo pra-
vico in dolžnost dajati svoje
mnenje v zvezi s statusnimi spre-
membami v zdravstvenem cen-
tru.
Silva Gorjup, članica občinske-
ga izvršnega sveta in predsednica
občinskega komiteja za družbene
dejavnosti občine Ptuj, je o tem
povedala:
»Predstavnike zdravstvenega
centra smo seznanili, da za zavo-
de še vedno velja zakon o zdru-
ženem delu, ki v členih od 306.
do 308. natančno opredeljuje, da
se zdravstvena temeljna organi-
zacija ne more izločiti iz zdrav-
stvene delovne organizacije, če
bi to bilo v nasprotju s splošnimi
družbenimi interesi in če bi to bi-
stveno otežilo ali onemogočilo
delo v drugih zdravstvenih orga-
nizacijah v sestavi delovne orga-
nizacije. V primeru izločitve toz-
da Osnovno zdravstveno varstvo
bi do tega prišlo.
Tudi v planskih dokumentih
do leta 1990 nismo predvidevali
nikakršnih izločitev, ampak več-
jo povezavo znotraj centra, več
pooblastil centru in skozi to več-
jo racionalizacijo ter boljšo stro-
kovno raven.
Menimo, da s takšno izločitvi-
jo ne bi bilo več mogoče dosegati
skupnih interesov iz sporazuma
o združitvi v delovno organizaci-
jo, prav tako je vprašljiv obstoj
centra glede na zakon o zdrav-
stvenem varstvu. Zakon o zdrav-
stvenem varstvu v svojem 72. čle-
nu tudi govori o pogojih organi-
ziranja temeljne organizacije, ki
se izloči. Zakon ne pozna organi-
zacije zdravstva, ki bi imela sa-
mo dejavnost osnovnega zdrav-
stvenega varstva, laboratorija in
reševalne službe, ampak govori o
tem, da mora taka enovita delo-
vna organizacija imeti v svoji se-
stavi tudi zobozdravstveno de-
javnost.«
Ste jih z omenjenimi dejstvi se-
znanili in se ne bodo izločili?
»Vodja temeljne organizacije
Osnovno zdravstveno varstvo se
o tem ni mogel sam odločiti, saj
je delavski svet že sprejel sklep o
razpisu referenduma in o odcepi-
tvi. Seznanil pa bo delavce s
sklepi izvršnega sveta. Ta je 8. fe-
bruarja sklenil, da je potrebno v
zvezi z napovedanimi reorgani-
zacijami v zdravstvu dosledno
spoštovati zakonodajo. Ce tega
ne bo, se bo poslužil znanih me-
tod bodisi ob izvedbi referendu-
ma ali po njem v tridesetih dneh.
Menim, da takšni posegi ne bi
bili v redu in da bodo delavci os-
novnega zdravstvenega varstva
vendarle razumeli, da gre za
družbeni interes, in da do tega
ne bo prišlo.
Mnenje izvršnega sveta je bilo,
da se sprejme moratorij za letos
in da se ne izvede nobena reor-
ganizacija tudi zaradi tega, ker
nova sistemska zakonodaja na
področju zdravstva še ni spreje-
ta.«
Kaj pa sanacija trenutnih li-
kvidnostnih težav?
»Zdravstveni center bo v naj-
krajšem času pripravil analizo in
podatke o stanju na področju fi-
nanciranja. Ptujski izvršni svet
jih bo poslal republiškemu izvrš-
nemu svetu in komiteju za zdrav-
stvo in socialno varstvo, ki je se-
daj nosilec vseh operativnih na-
log, da se nemudoma uredi sta-
nje na področju zdravstva, pose-
bej še financiranja. Pred tem pa
je v ptujskem zdravstvenem cen-
tru potrebno izpeljati še nekatere
druge stvari, predvsem pa bo po-
trebno dosledno spoštovati ukre-
pe zveznega izvršnega sveta pri
izplačevanju osebnih dohodkov.
Zdravstvena delovna organizaci-
ja je na tem področju prekorači-
la nekatera določila zakona.«
(12. februarja so delavci centra
že dobili manjše osebne dohod-
ke.)
Za zdravstveno varstvo daje-
mo v tem trenutku že več kot 60
odstotkov skupne porabe. Tak-
šna raven zdravstvenega varstva,
za kakršno smo se dogovorili v
republiki Sloveniji (nacionalno
zdravstveno varstvo), zahteva ne-
primerno več sredstev, predvsem
v času infiacije, ker zdravstvene
delovne organizacije niso bile
zmožne z dovoljenimi oziroma
dodeljenimi sredstvi po sporazu-
mih o svobodni menjavi dela po-
krivati materialne stroške, pa tu-
di osebne dohodke. Od tod izvi-
rajo vse težave, vse konfiiktne si-
tuacije, kdo bo navsezadnje več
dobil, kdo je prikrajšan in po-
dobno.
Z novim ustavnim zakonom, z
reorganizacijo samoupravnih in-
teresnih skupnosti, s centralizaci-
jo vseh sredstev za zdravstveno
varstvo v republiki pa nastajajo
še dodatne težave, saj ni mogoče
v dveh mesecih spremeniti cele-
ga sistema financiranja tako, da
bo deloval zadovoljivo. Ožji ko-
legij zdravstvenega centra je 7.
februarja seznanil izvršni svet z
izredno težkim finančnim sta-
njem, saj imajo blokirane žirora-
čune, ker niso izpolnili svojih fi-
nančnih obveznosti zaradi kredi-
tov, ki so jih najeli za nabavo
materiala, osebne dohodke in
opremo. Poleg tega pa navajajo,
da imajo težave z republiko, saj
naj bi dobili v januarju le nekaj
nad 50 odstotkov sredstev za ta
mesec.
MG
Otroška
maškarada
Društvo prijateljev mladi-
ne F*tuj bo tudi letos organizi-
ralo otroško maškarado v
športni dvorani Mladika. Va-
bimo starše, da pripeljejo
svoje otroke in se z njimi po-
veselijo. Vsaka maska bo na-
grajena. Prireditev bo v pone-
deljek, 26. februarja, ob 16.
uri. Otroci bodo plesali v
spremstvu plesne skupine.
Poskrbljeno je tudi za foto-
grafiranje.
V društvu si želimo, da bi
že med najmlajšimi vzbudili
zanimanje za pustne običaje,
s katerimi se lahko ponaša le
malokatero mesto. Nasmeja-
ni in razpoloženi otroci so
najboljši porok za to.
Delavci temeljne
organizacije osnovno
zdravstveno varstvo
so za čiste račune
Dr. Henrik Žlebnik, vodja temeljne organizacije je o vzro-
kih za izločitev povedal:
»Prvič: dva istega volana (tozda in delovne organizacije) ne
moreta držati. V tem se z direktorjem zdravstvenega centra >uje-
mava<. V zaostrenih razmerah, kakršne trajajo že nekaj časa, so
potrebne hitre odločitve. Sedanja organiziranost zdravstvenega
centra jih onemogoča.
Rešitvi sta dve: ena skupina zagovarja organizacijo enovite
delovne organizacije ZC, druga pa je za to, da se center razdeli na
delovne organizacije, te pa se poslovno povezujejo glede na zadeve
skupnega pomena oziroma v tistih dejavnostih, za katere ni nujno,
da jih ima vsak zase. j
Zakaj smo za drugo varianto? I
Ce želimo zdravstvo racionalno organizirati, potem polna
bolnišnična postelja ne sme biti interes doktorja v splošni ambu- ]
lanti. V danih razmerah tudi ni motiviran, da bi čimveč sam na- ;
redil. Moramo vzpostaviti takšen sistem, ki bo motiviral osno- '
vno zdravstveno varstvo, da bo prevzemalo čimveč nalog. :
V zadnjih desetih letih je bil v ptujski občini delež za osno- j
vno zdravstveno varstvo najnižji v Sloveniji. Dodatno pa se je ^
skozi združevanje amortizacije in druge oblike še zniževal. Dej- ]
stvo je tudi, da v centru nismo mogli uresničiti sprejetih razvoj- \
nih in programskih nalog. Prav tako nismo mogli sanjostojno j
ponujati svojih programov, ker so drugi odločali o tem, kaj ozi- i
roma v kateri smeri bo šlo ptujsko zdravstvo naprej.
Zelo nas je strah, kaj bodo prinesle nepokrite investicije, ki
se jih center loteva, ker vemo, koliko denarja manjka. Bojimo se
tudi, da bomo morali še tisto, kar bo osnovno zdravstveno var-
stvo dobilo za svoj razvoj, po sili razmer porabiti za omenjeno
pokrivanje.
Zaenkrat tudi ne vidimo posebnega razloga, da ne bi šli na
referendum, ki bo 1. marca. Zavedamo se vseh težav, obstoječih
in tistih, ki se bodo še pojavile, vključno s sistemskim vaku-
umom na področju zdravstva. V obstoječi zakonodaji prav tako
ne vidimo nobene takšne ovire, da bi odstopili od svojih namer.
Družbenopolitična skupnost ima pravico, da o tem pove
svoje mnenje, in ve se tudi kdo. Prepričani smo tudi, da lahko
preživimo, če nas bodo obravnavali enako kot druge v Sloveniji.
Morda se precenjujemo ... Sodu pa so izbile dno nekatere nera-
zumljive poslovne poteze centra, ki ogrožajo njegovo celotno
poslovanje.«
TEDNIK - 15. februar 1990
OD TU IN TAM — 9
OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
PREDSTAVITEV MINORITSKE
KNJIŽNICE
Skriti biser
samostana
Knjižnica minoritskega samostana v Ptuju je bila vse predolgo
skrita in na nek način pozabljena. Biser, ki se je skrival in hkrati opo-
zarjal. Leta 1984 se Je raziskave o gradivu v minoritski knjižnici lotil vi-
šji bibliotekar Ljudske in študijske knjižnice Jakob Emeršič. Obnovil
pa Jo Je pod strokovnim vodstvom Zavoda za naravno in kulturno dedi-
ščino Maribor minoritski samostan. Ob slovenskem kulturnem prazni-
ku 8. februarja so obnovljeno knjižnico predstavili javnosti. Lani pa Je
Minoritsko bogoslovno semenišče izdulo knjižico Minoritska knjižnica
v Ptuju Jakoba Kmeršiča.
Jakob Emeršič pravi: »V obja-
vljeni publikaciji sem skušal ob
upoštevanju izsledkov naših kul-
turnih zgodovinarjev pojasniti
»revščino« večine naših knjižnic,
posebno če jih primerjamo z
nemškimi, italijanskimi ... Sku-
šal sem podati stanje, ki je ostalo
v fondu od začetkov knjižnice, ki
ga lahko postavimo zaradi bur-
nih ptujskih časov \ zelo širok
razpon od prvih inventarnih za-
piskov (ob jožefinskih časih)
prek inventarne knjige iz prejš-
njega stoletja (1833) pa do da-
nes. Če lahko imenujemo po širi-
ni fonda obdobja 16., 17. in 18.
stoletja za dokaj razgibana, za-
sledimo glede na ohranjeni fond
obdobja od prejšnjega stoletja
naprej na siromašna, če že ne kar
revna. Verjetno je bil tu vzrok
nemški sežig leta 1941, ki je med
drugim uničil knjižnico Katoli-
škega prosvetnega društva, ki je
takrat domovala v samostanu, in
z njo, pravim spet verjetno, sko-
raj ves slovenski, tudi stari fond.
Iz zgodnjega časa je le Trubarjev
Novi testament, sicer nepopoln,
ki je bil svoj čas najbolj komple-
ten izvod od vseh ohranjenih,
dokler ni pred leti NUK odkupi-
la iz graškega antikvariata še nov
dodatek. Naj omenim od sloven-
skih del še Branja inu evangeliu-
me iz leta 1777, molitvenika Jo-
žefa Casanusa-Košana, Hevene-
sija v Rupnikovem prevodu,
Tschupička v prevodu  Marka
Pohlina in iz 19. stoletja Krem-
plov nemško-slovenski slovar iz
leta 1826, dela slovničarja Anto-
na Janeza Murka in vrsta graških
tiskov, ki sodijo po zadnji graški
bibiliografiji med unikate . . .«
Prvi znani podatek o samo-
stanski knjižnici se je ohranil v
gradbenih zapisih gvardijana in
provinciala patra Gašperja Diet-
a. Mimo knjižnice tudi ni mogel
ptujski zgodovinar in kronist
Ferdinand Raisp v svojem delu
Pettau, Steiermarks alteste Stadt
u. ihre Umgebung, topograp-
hisch — historisch geschildert, ki
je izšlo v Gradcu leta 1858. V pu-
blikaciji na šestnajsti strani ome-
nja, da ima knjižnica 4.000 zvez-
kov starejših del. Znani so še
mnogi drugi zapiski o knjižnici
oziroma o njenem knjižnem fon-
du. Leta 1931 naj bi bila knjižni-
ca prenovljena, to je nekaj let
pred praznovanjem 700-letnice
samostana. Leta 1941 so samo-
stan zasedli Nemci in takrat je iz-
ginilo precejšne število knjig;
med njimi naj bi izginila tudi
nijrnberška kronika, kar pa še ni
dokazano. Leta 1951 je bila za-
ščitena kot spomenik (Uradni
list LRS, 288/2-51). Trubarjev
Novi testament iz let 1557—1561
je bil odkrit 13. oktobra 1952 ko
so urejali knjižnico delavci Stu-
dijske knjižnice v Ptuju. Knjigo
je leta 1986 odnesel v Švico pater
Marjan Vogrin in jo skupaj z
drugimi strokovnjaki restavriral.
Knjižnica v prenovljenem sijaju.
Na kulturni dan je v minoritskem samostanu nastopil ansambel za staro
glasbo Ramovš Konsort.
Pri pregledu knjižnega fonda
minoritske knjižnice je Jakob
Emeršič popisal tudi rokopise:
»Rad bi opozoril na dragocena
rokopisna dela, ki so potrebna
temeljite razprave strokovnja-
kov. Tako ima na primer Tirn-
berger v knjižnici več rokopisnih
del in novejši zgodovinarji slo-
venske filozofije ga vedno bolj
upoštevajo, bil pa je tudi pater
tega samostana.
Zanimiva so tudi kajkavska
dela, ki govore o pretakanju idej
med Hrvati in Slovenci. Omenim
Doslej znani najstarejši
fragment iz fonda minoritske
knjižnice je fragment na per-
gamentu Theodozijevega ko-
deksa s konca 9. stoletja, ki ga
je v platnicah ene od knjig od-
kril pater Marjan Vogrin, kije
tudi sicer zaslužen za preno-
vljeno samostansko knjižnico.
Restavriral pa je tudi Trubar-
jev Novi testament iz let
1557—1561 iz te knjižnice.
naj Juraja Muliha, Antuna Kani-
žliča. V knjigah, vezanih v platni-
ce, so celo fragmenti stare cirili-
ce. Ko sem že pri fragmentih, naj
opozorim še na fragmente inku-
nabul, ki so ali v platnicah ali ve-
zane v hrbet knjig.«
Najstarejši katalog knjižnice je
bil napisan verjetno okrog leta
1774. Vpisanih je bilo 858 enot
in so bile razdeljene v naslednje
skupine: biblija in teologija, cer-
kvena zgodovina in pravo, civil-
no in državno pravo, filozofija in
prirodne vede, medicina in aske-
tika, pridige in kateheze, sveto-
vna zgodovina in drugo, razno.
Ob lanskem jubileju, 750-letni-
ci minoritskega samostana, so se
lotili tudi obnove knjižnice same,
ki domuje še danes v vogalni so-
bi drugega nadstropja jugovz-
hodnega trakta samostana. Ob-
novljene so bile štukature in po-
lice. Restavriranje knjig pa bi
zahtevalo seveda precej več de-
narja in časa, kolikor ju je bilo
na voljo. Pri obnovi samostana
in tako tudi knjižnice ima velike
zasluge restavrator-specialist Za-
voda za naravno in kulturno de-
diščino Viktor Gojkovič.
O knjižnici minoritskega sa-
mostana pa je Jakob Emeršič še
povedal: »Če se še enkrat ozre-
mo na vsebinski del fonda, bi na-
šteli v knjižnici 4.860 del oziro-
ma 5.411 naslovov in od tega 32
samostojnih rokopisov od 17. do
19. stoletja, 23 pergamentnih
ovojnih rokopisov na knjigah od
10. do 16. stoletja, več kot 140
fragmentov pergamentnih roko-
pisov, ki so največkrat vezani v
hrbet knjige, prav tako od pribli-
žno 13. stoletja do 16. stoletja,
okrog 180 poznejših pergamen-
tnih fragmentov, to je po 16. sto-
letju, 23 knjig z notami na perga-
mentu, 193 knjig z zanimivimi
vezavami od renesančnih naprej
in večkrat s supralibrisom, 35 del
z umetniško okrašeno lepenko,
en primerek z damastom, dva s
svilo, en z žametom, 24 z zlato
obrezo ali z okrašeno obrezo, se-
dem knjig z zelenim pergamen-
tom, devet z rdečim ter šest knjig
z delno okrašenim pergamen-
tom. V 38 knjigah se je dalo raz-
poznati stisnjene starejše liste s
tekstom v platnicah. Jezikovno je
bilo okrog 56 knjig v hrvaščini in
vmes tudi kajkavske, ena srbska
knjiga, 356 del s slovensko tema-
tiko oziroma jezikom, deset če-
ških knjig, sedem starejših s pro-
testantsko tematiko ter sto knjig,
ki se vsaj s kako opombo nana-
šajo na Ptuj oziroma ptujski mi-
noritski samostan. V knjigah sem
ugotovil okrog 150 eksiibrisov iz
nekdanjega mariborskega samo-
stana, tri iz graškega, dva iz slo-
venskobistriškega, sedem iz celj-
skega in enega iz dunajskega mi-
noritskega samostana. Vseh ek-
siibrisov je okrog 580, kar kaže
na raznolikost zbranega fonda. V
knjigah je vezanih vsaj štiri ali
pet fragmentov inkunabul nei-
dentificiranih avtorjev.«
Prenovljena knjižnica in opra-
vljeno delo na knjižnem fondu
višjega bibliotekarja Jakoba
Emeršiča je resnično odkrilo
skriti biser med številnimi kultur-
nozgodovinskimi spomeniki Ptu-
ja. Knjižnica, ki je bila vsa ta leta
tako rekoč sredi mesta skrita in
mnogi zanjo sploh vedeli niso, se
ob letošnjem kulturnem prazni-
ku znova odkriva vsem, ki jih za-
nima zgodovina mesta, naroda,
samostana, človeka, kajti tudi s
knjigo se da popotovati skozi
zgodovino in odkrivati življenje
ljudi v nekem času in prostoru.
Narodova vest mora ohraniti vse
to bogastvo tudi rodovom, ki pri-
hajajo. To pa bo mogoče le, če
bomo ohranjeno gradivo mino-
ritske knjižnice tudi restavrirali,
in kot je že rekel Jakob Emeršič,
zbrali denar, da se bodo strokov-
njaki lahko posvetili tudi vsake-
mu fragmentu, vsaki knjigi pose-
bej.
NaV
Fotografije: Martin Ozmec
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE - IZJAVA ST. 419
Ceausescu in slovenska
slovnica
Zlasti od nedavnih dogodkov v Romuniji se v naših množičnih
občilih pojavljajo romunski priimki, med katerimi prevladujejo po-
sebno tisti na -scu (izg. -sku), npr. Barbalescu, Dascalescu, Dinescu,
Iliescu, Manescu, Stanculescu in seveda Ceausescu. Ker v slovenskih
besedilih samostalniki na -u niso ravno pogosti, so mnogi poročevalci
v zadregi: ne vedo namreč, kako taka imena sklanjati — ali naj bo
končni -u končnica (Ceausesc-u Ceausesc-a Ceausesc-u...) ali del os-
nove, s tem da se ta osnova od rodilnika naprej podaljšuje s soglasni-
kom j (Ceausescu-0 Ceausescuj-a Ceausescuj-u...) ali pa ne (Ceau-
sescu-0 Ceausescu-a Ceausescu-u...).
Po pravilih naše slovnice se samostalnikom, ki se v edninskem
imenovalniku končujejo na naglašeni ali nenaglašeni govorjeni -u, pri
pregibanju osnova, h kateri spada tudi končni -u, podaljšuje s soglas-
nikom j, npr. tabii-o tabiij-a, emu-o emuj-a, Smrdu-o Smrduj-a, Men-
gistu-0 Mengistuj-a, Papandreu-o Papandreuj-a, Katmandu-0 Kat-
manduj-a.
Če se končni -u s pred seboj stoječim samoglasnikom zlije v dvo-
glasnik, se samostalnik sicer pregiba enako kot pravkar navedeni pri-
meri, le da ne pride do podaljšanja osnove, npr. Daneu-0 Daneu-a,
Dachau-0 Dachau-a, Lindau-0 Lindau-a, Passau-0 Passau-a (izgovori
daneva, dahava, lindava, pasava) ipd.
Romunske priimke na -scu pa nekateri občutijo kot vzporednice
slovanskim na -sko, -ško, -cko ali -čko in zato pregibajo taka imena
enako kot samostalnike moškega spola na nenaglašeni -o, npr. Ceau-
sesc-u Ceausesc-a, lliesc-u lliesc-a tako kot Bradeško-o Bradešk-a,
Malack-o Malack-a oz. kot Jenk-o Jenk-a, Vink-o Vink-a, Jožk-o
Jožk-a ipd. Za tako sklanjanje se pri nas zavzema večina sodobnih
normativnih jezikovnih priročnikov (SP 1962, SP 1981, SS 1984), le
najnovejši pravopis, ki bo v kratkem izšel, bo dopuščal oba načina
pregibanja, tako s podaljševanjem kot z nepodaljševanjem osnove.
Priporočamo pa, da so tisti, ki jim je bolj pri srcu pregibanje Iliescu
Iliescuja kot Iliescu Iliesca, dosledni in da vsaj v okviru istega besedi-
la ne prehajajo iz enega sklanjatvenega vzorca v drugega.
Od načina pregibanja samostalnikov na -u je odvisna tudi izpe-
ljava svojilnih pridevnikov: če imamo -u za del osnove, se ohrani tudi
v pridevniški izpeljanki, če pa za končnico, ga v izpeljanem pridevni-
ku ni: Smrdujev -a -o, Mengistujev -a -o, Papandreujev -a -o, toda
Ceausescov -a -o, lliescov -a -o, po novem SP pa tudi Ceausescujev -a
-o, Iliescujev -a -o. Seveda je potrebno v vsakem konkretnem primeru
izpeljavo svojilnega pridevnika oblikoslovno uskladiti z izbranim na-
činom pregibanja, zatorej Ceausescu Ceausesca in Ceausescov -a -o,
toda Ceausescu Ceausescuja in Ceausescujev -a -o.
Za slovenščino pa je povsem neustrezno pregibanje z nepodaljša-
no osnovo, toda z u-jem kot delom te osnove: Ceausescu-0 Ceauses-
cu-a. ..
Zveza kulturnih organizacij Slovenije s sodelovanjem Zveze kulturnih
organizacij Ptuj, Šmarje pri Jelšah, Cerknica, Trebnje, Kamnik in Idrija
razpisuje
NATEČAJ za udeležbo na 18 srečanju pesnikov in pisateljev začetnikov.
Pogoji:
— Sodelujejo lahko avtorji, ki svojega dela še niso izdali (razen v samoza-
ložbi) v knjižni obliki in še niso bili uvrščeni med najboljše v dosedanjih
republiških srečanjih pesnikov in pisateljev začetnikov, in to s prozo,
poezijo in dramskimi deli.
— Prispevke morajo napisati s pisalnim strojem in poslati v treh izvodih,
označiti pa jih morajo s šifro. Prispevkom pa naj avtorji priložijo še za-
pečateno ovojnico s podatki: ime in priimek, naslov, izobrazba, poklic,
starost in šifra.
— Tričlanske žirije (enega člana bo imenoval republiški literarni odbor, dva
pa organizator območnega srečanja) bodo med pravočasno prispelimi
prispevki s svojega območja izbrale najboljše avtorje za nastop na ob-
močnem in republiškem srečanju.
— Vse poslane prispevke odstopijo avtorji za morebitno objavo brezpla-
čno Organizatorji bodo objavili dela izbranih avtorjev na način in v ob-
segu, ki bo ustrezal njihovim finančnim možnostim. Rokopisov ne vra-
čamo.
— Prispevke je treba poslat: do 2. marca 1990 na naslov: Zveza kulturnih
organizacij Slovenije, Kidričeva 5, 61000 Ljubljana (za 18. srečanje pe-
snikov in pisateljev začetnikov).
Območna srečanja bodo potekala od marca do maja 1990. in sicer: za SV
Slovenijo v Ptuju, za Koroško, Zasavje in Celjsko regijo v Šmarju pri Jelšah,
za Ljubljano z okolico v Cerknici, za Dolenjsko v Trebnjem, za Gorenjsko v
Kamniku in za Primorsko v Idriji
Dodatne informacije dobite po telefonu: 061/211-«28, int. 44 (D. Breskvar)
Odbor za literarno
dejavnost pri ZKOS
Drugi bistriški zbornik
Konec tega meseca izide drugi
zbornik občine Slovenska Bistri-
ca. Njegova vsebina je izjemno
bogata in zajema 54 člankov iz
naslednjih področij: arheologije,
gospodarske zgodovine, zgodovi-
ne zdravstva, šolstva, urbanizma,
umetnostne zgodovine ter zgodo-
vine srednjega veka in ljudske
revolucije. Pomemben del zbor-
nika so tudi prispevki iz geogra-
fije, geologije, rastlinstva in ži-
valstva, ljudske kulture in običa-
jev.
Avtorji prispevkov so uvelja-
vljeni slovenski strokovnjaki in
znani znanstveniki. Med njimi
naj omenimo prof. dr. Jožeta
Koropca, Lojzeta Peniča, prof.
dr. Jožeta Duhovnika, prof. Jo-
žeta Curka, Ferda Šerbelja, dr.
Julija Titla, prof. dr. Angelosa
Baša in še mnogi drugi. Vsi pri-
spevki so bili napisani posebej
za ta zbornik in večina prvič v
zgoščeni obliki predstavlja zna-
čilnosti občine Slovenska Bistri-
ca.
Druga številka zbornika obči-
ne Slovenska Bistrica ni nadalje-
vanje prvega, marveč je v njem
obdelana vrsta tistih področij, ki
v prvem niso našle prostora. Po
vsebinski raznolikosti bo zagoto-
vo prekosil celo prvi zbornik. Po
mnenju strokovnjakov se uvršča
drugi bistriški zbornik med po-
membne dosežke na področju
krajepisja v slovenskem prosto-
ru.
Vida Topolovec
REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV PTUJSKE OBČINE I
Nastopilo bo devetnajst zborov
v petek in soboto, 16. In 17. februarja, bo v na-
rodnem domu v Ptuju revija odraslih pevskih zbo-
rov ptujske občine. V obeh večerih bo nastopilo
devetnajst zborov in bodo pokazali, kaj so počeli
od lanskoletne revije sem. Revija je namreč neke
vrste pregled enoletnega dela.
V petek bodo nastopili: mešani pevski zbor dru-
štva upokojencev DPD Svoboda Ptuj, ženski pev-
ski zbor DPD Svoboda Kidričevo, leskovški oktet
Prosvetnega društva Leskovec, ženski pevski zbor
Prosvetnega društva Grajena, mešani pevski zbor
Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica, moški
pevski zbor Gasilskega društva Hajdoše, moški
pevski zbor Prosvetnega društva Grajena, ženski
pevski zbor DPD Svoboda Ptuj, dekliški pevski
zbor Prosvetnega društva Vitomarci in mešani
mladinski pevski zbor Srednješolskega centra Du-
šana Kvedra Ptuj.
V soboto bodo peli: mešani pevski zbor Dražen-
ci. Prosvetnega društva Stane Petrovič Hajdina,
moški pevski zbor Alojz Štrafela Markovci, meša-
ni pevski zbor Prosvetnega društva France Preše-
ren Videm, moški pevski zbor KG P Ptuj, moški
pevski zbor TGA Boris Kidrič Kidričevo, mešani
pevski zbor Prosvetnega društva Franček Kozel
Cirkulane, ptujski nonet Obrtnega združenja Ptuj,
mešani pevski Prosvetnega društva Podlehnik in
moški komorni zbor Ptuj.
Oba večera bosta koncerta ob 19. uri. Vsak zbor
bo zapel tri pesmi. Vstopnice lahko dobite pol ure
pred koncertom.
NaV
Slovenske ljudske pesmi s Pohorja — drugi del
Slovenska ljudska pesem ni bi-
la sama sebi namen, temveč je
bila vedno povezana z življe-
njem. Bila je spremljevalka slo-
venskega človeka od rojstva do
smrti, ob vsakdanjem delu in
praznovanju. Druga svetovna
vojna pa pomeni prelomnico, ki
je bistveno vplivala na način ži-
vljenja na Slovenskem in s tem
tudi na ljudsko izročilo, ki je del
naše narodne kulture, del naših
korenin, in je nujno potrebna, da
jih ohranimo. Tega bi se moral
zavedati vsak Slovenec in skrbe-
ti, da slovenska ljudska pesem
ne bi umirala, temveč bi bila vir
spodbud in vir novih idej v kul-
turnem ustvarjanju.
Da je slovenska ljudska pesem
v nevarnosti, da bi izginila, so se
pred časom zavedli slovenjebi-
striški kulturniki in lansko leto
izdali prvi del Slovenskih ljud-
skih pesmi s Pohorja, ob tem pa
obljubljali nadajevanje. To svojo
obljubo so izpolnili tudi letos, ko
kljub finančnim težavam izdaja-
jo drugi del. Obljubljajo pa tudi
nadaljevanje zbirateljsicega dela.
Zbiralci, posebej pa še Stane
Gradišnik, so odkrili pravo bo-
gastvo ljudskega pesemskega
blaga. Na podstrešjih pohorskih
kmetij so se našli pravi mali arhi-
vi rokopisnih pesmaric iz prejš-
njega in sedanjega stoletja. Iz te-
ga bogastva je Stane Gradišnik
oblikoval drugo zbirko. Pri izbiri
je upošteval predvsem to, da pe-
sem ljudje še znajo peti in da se
tako še vedno lahko širi med po-
horskimi ljudmi od ust do ust,
knjiga pa jim naj pomaga naučiti
se besedila.
Mnoge pesmi kažejo vseslo-
vensko razširjenost, ki pa se ven-
darle iz kraja v kraj nekoliko pri-
lagajajo krajevnim posebnostim.
Pri pohorskem človeku se še ved-
no pozna tista moč ustvarjalno-
sti, ki jo je nekoč slovenskemu
prostoru predstavil pohorski
ljudski pevec Jurij Vodovnik.
Vida Topolovec
10 — LITERARNA STRAN
15. februar 1990 - TEDNIK
Posnetek: Ivo Cianl.
JOŽE UNUK
Spoznanje
Vsak, ki spoštuje
z ljubeznijo srca,
v življenju je srečen,
živi brez gorja.
Bogat ni z denarjem
in nima zlata,
a mnogo je vreden,
saj rad nas ima.
Zatorej ga, bratje,
poiščimo zdaj,
od nas on odšel je,
bo prišel nazaj?
JOŽE UNUK
w
Zelja
Velik je svet,
a majhni smo mi.
zato se ljubimo
do konca — vse dni.
Zakaj bi jokali,
trpeli v solzah,
med sabo se klali,
povzročali strah ?
Življenje je lepo,
kdor ga spozna,
in srečen je tisti,
ki ljubi iz srca.
OLGA VIDOVIČ
Dolge noči
Dolge noči, ko misel bedi,
ledene poti — korak se v gluhi noči gubi,
glas pravi: »Ustavi, a zakaj?«
nihče ne more več nazaj v otroštva raj.
OLGA VIDOVIČ
Otopelost
Ni žalosti in ni veselja,
ni sreče in ni gorja,
najhujša je otopelost,
ki v obup te peha,
drži v oklepu te ledenem,
kjer si kot zaklet,
a čustva so v tebi mrtev svet.
OLGA VIDOVIČ
Želje
Izžarevati moč, voljo,
neranljivi biti — to želimo,
a vendarle smo nekje v sebi krhki.
SONJA VOTOLEN
Padanje
Padanja.
Smeh matilde
pod prstjo.
Med listom
in jesensko travo
sem.
Med vejo,
kjer se je utrnil,
in zemljo,
kjer je izdahnil,
je moj način.
SONJA VOTOLEN
Drugačen dom
v mesu
lesa buči tišina.
Smolnato sveža
poženem med kolobarji
oranžne trhnobe.
Na leseni dom
so se prilepile
veke.
SONJA VOTOLEN
V močvirju
je življenje.
Krakanje in
žlobudranje smrdi.
Sparina med
ostro travo
dišeče diha.
Črni metulji
puščajo misli.
V močvirju so
prazne duše
bogate.
MIRO JASNI
Prijatelji mladine
— roditelji, učitelji —
se trudimo vztrajno za zdravo
telesno in duhovno življenje
otrok in mladine naše ljube
domovine, človeške skupnosti,
družinske, krajevne, delovne,
občinske, deželne in svetovne.
Naprej tja v daljavo
veselo gremo vsi,
v zeleno naravo
nam pesem že doni,
to prsi krepi,
nam delo razvedri,
radost nam vsem v očeh
in v srcih žari.
OLGA VIDOVIČ
Pepel
Kako neslišen,
kako mehak po tebi je korak,
prekril s svojo si sivino ruševino
in olajšal v meni topo bolečino.
SONJA VOTOLEN
Nevihtno
Napeta sem.
Kot nebo tik
pred dežjem,
ko se mu razpara
modrina.
Tudi mene bo
razparalo.
In bom strašna
nevihta.
Ucvrijo,
dokler je še čas.
SONJA VOTOLEN
Dolga doba
če ti rečem,
naj te vrag,
je kakor
rada te imam.
Saj moraš vedeti!
Deset let je že.
Porabila sem že vse besede.
OLGA VIDOVIČ
Kri
razburkana, vroča, gosta
v žilah že kipi,
sprostitve si želi od težkih, temnih
zamorjenih dni, kjer smo ujeti
v mreže današnjih dni,
katere gostota nas vedno bolj duši.
ZVONKA SLANIC
Slovo
Lepše so od sinjega morja
svetlejša od modrega fieba,
iskreče kot biser,
ki ga školjka v sebi skriva,
vesele kot slavček, ki veselo žvrgoli,
a hkrati so zame tudi boleče.
Boleče so tvoje oči,
a se zame
nič bolj ne blešči in iskri
kot tvoje sinje modre oči.
Kaj skrivaš v modrih očeh ?
Morda ljubezen?
Vedno se sprašujem,
kaj je v njih.
Ko te zagledam,
mi srce bije hitreje,
in ko te pogledam v modre oči,
mi srce kar vzdrhti.
Tvoj pogled pa me ohrabri.
A tvoje modre oči
so me sedaj
ko te najbolj potrebujem,
kot suha roža vode,
da ovenela ne bi,
tvoje oči so me zapustile
ter se vrnile k meni
nikdar več ne bodo.
Ne vem, kaj je narobe bilo,
da zapustil si me kar tako,
samo drobno pismo si mi poslal,
ki si ga hitro odposlal,
oh, le kaj ti padlo je v glavo,
da zapustil si me kar tako?
Sedaj niti ne veš,
kako mi je hudo,
ko je že kazalo,
da za vedno skupaj bi ostala
ter si roki bi podala.
SONJA VOTOLEN
Toplo
v pokončnem .
trzajočem
utripu,
ko se pod njim
pocedi voščena
toplota,
mi je mehko.
V migetajočem
utripu
ugašajoče svečke
mi je toplo.
MIRO JASNI
Z višave v daljave
NA SINJO BREŽINO
pri bistrem potoku
srce mi radostno teži.
Nenadno cvetoča toplina
me jutranjih žarkov
v naročje prevzame,
prenese skrivnostno
me v sanje omame
te rojstne domače krajine.
TRINAJSTEGA LETA
sredi poletja
tu srečna je mati
v družinskem zavetju
z nasmehom me prvič objela.
Sedaj pa se vrača ta sreča
v nemirno viharno življenje,
iskanje spoznanja
zamišljene sreče,
ki trajno oživlja me v novo.
srečnejše trpljenje.
Posnetek: Martin Ozmec
TEDNIK - 15. februar 1990
NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 11
Bruce Lee — legenda o malem
zmaju
o Bruceu Leeju je bilo že veli-
ko napisanega, še več izrečenega,
pa tako malo povedanega. Od
kod legenda "o Malem zmaju?
Uspehi na filmu? Kakšna je bila
njegova prava veščina? Kdo so
bili njegovi dvojniki? Kako je
umrl? Na vsa ta vprašanja so
mnogi odgovarjali z zavistjo, laž-
jo in neznanjem in le redki z res-
nico.
Bruce Lee se je rodil 27. no-
vembra 1940 v kitajski četrti San
Francisca kot drugi sin Lee Hoi
Chuena, popularnega igralca ki-
tajske opere, ki je bil z ženo na
turneji po ZDA. Mati mu je dala
ime Lee Yuen Kam, kar pomeni
Zaščitnik San Francisca. Rojen v
letu zmaja, kitajskem znaku, v
katerem so se rojevali in umirali
samo največji mojstri borilnih
veščin, je kmalu dobil ime Lee
Siu Lung ali »Mali zmaj«.
Otroška in mladostniška leta
jepreživel v Hong Kongu in pos-
nel nekaj filmov, ki pa niso sodi-
li v žanr kung fu. Najuspešnejša
sta bila Deček Cheng in Sirota
Ah Sam. Že takrat so ga njegovi
vrstniki naravnost oboževali; bil
je zabaven, zmeraj pripravljen za
šalo (in pretep) ter nenehno ob-
krožen s šopkom lepotic. Manj
znan je podatek, da je bil Bruce
tudi izvrsten plesalec che-cha-
cha in je pogosto zmagoval na
tekmovanjih v Hong Kongu in
ZDA.
Leta 1958 je odpotoval v ZDA
. in se nastanil v Seattleu, Los An-
geles, kjer je odprl Yuen Fan
Kung Fu Club. Kmalu se je raz-
vedelo za njegov visoki mojstrski
nivo in obiskal ga je največji
ameriški mojster kempa Ed Par-
ker. Hitro sta postala dobra pri-
jatelja. Leta 1964 je Bruce zma-
gal na Parkerjevem mednarod-
nem karate šampionatu, kjer je
demonstriral svoje enkratne teh-
nike z nunchaki (kratki palici,
povezani z verigo). Videokaseta
tega tekmovanja mu je prinesla
vlogo v ameriški seriji »Kato-Ze-
leni obad«, v kateri je prvič
predstavil svoje fantastično bo-
rilno znanje. Serija je dosegla iz-
reden uspeh, ki je segel celo do
Filipinov in Singapurja. Bruce
Lee je končno prispel v Holly-
wood! Ko so čez čas ukinili seri-
jo, pa zanj ni bilo nobene vloge
več. Razočaran se je vrnil v svoj
Kung Fu Club. Lee se ni mogel
približati zvezdam Hollywooda,
zato pa so te pridrvele k njemu.
V Leejev klub so prišli trenirat
tudi takšni velikani filmskega
sveta, kot so Steve McQeen, Ja-
mes Coburne, James Garner,
Stirling Silliphant idr. in z njimi
je navezal tesne prijateljske stike.
Silliphant mu je priskrbel vlogo
inštruktorja kung fuja v filmu
Dolge ulice, v katerem je za po-
membno borbo pripravljal slepe-
ga človeka. Izreden scenarij! To-
da ko bi moral dobiti glavno vlo-
go v novi seriji z naslovom Kung
fu, mu je Hollywood zaprl vrata
in izbral manj znanega Davida
Carradina, ki o kung fuju sploh
ni imel pojma. Resnica je bila za
Brucea boleča; za rasistično
ameriško filmsko industrijo je bil
še vedno preveč »rumen«!
Vrnil se j.e v Hong Kong in za
svoj narod posnel tri nepozabne
filme, ki so mu prinesli svetovno
slavo. V Velikem šefu je oveko-
večil mit osamljenega maščeval-
ca, v filmu Jeklena pest je doka-
zal, da »Kitajci niso več bolni
ljudje Azije«, kot je dejal v eni
od sekvenc; v filmu Na Zmajevi
poti pa je bil scenarist, režiser in
glavni igralec obenem. Najveli-
častnejša je njegova finalna bor-
ba s Chuckom Norrisom v rim-
skem koloseumu, ki je vsekakor
najboljša kdajkoli posneta film-
ska scena.
Sedaj pa si je Hollywood zaže-
lel Brucea nazaj! Ponudili so mu
veliki filmski spektakel, v kate-
rem so zbrali same največje šam-
pione karateja: Jima Kellyja, Bo-
ba Vola, Petra Archerja, Janga
Ceja in Johna Saxona. Bruce je
ponudbo sprejel in posneli so
film V zmajevem gnezdu, za ka-
terega se še danes govori, da če
bi podeljevali oscarje za akcijske
filme, bi jih ta dobil največ.
20. julija 1973 pa je Bruce Lee
nenadoma umrl. Filmska indu-
strija je nepričakovano ostala
brez svojega zlatega rudnika. Za-
to so angažirali veliko število
igralcev, ki so bili na las podobni
Bruceu. Pod njegovim imenom
so posneli ogromno število dru-
gorazrednih kung fu filmov, s ka-
terimi so naredili veliko škodo
njegovemu imenu. Toda vsakdo,
ki je samo enkrat videl njegov
zadnji film, ga ne bo nikoli za-
menjal s katerim od dvojnikov,
saj je bila njegova igra fenome-
nalna, nepozabna, veščina pa ne-
ponovljiva. Igralci kot Bruce Lee
so vredni toliko zlata, kot tehva-
jo, praznine, ki je nastala po nje-
govi smrti, pa filmska industrija
nikoli več ni mogla zapolniti; ni-
ti s filmi Chucka Norrisa, ameri-
škimi ninjami ali hongkonškimi
kung fu filmi.
Še beseda o njegovi veščini.
Bruce je najprej treniral pri sta-
rem učitelju Jeepu Manu, moj-
stru ving tsun stila kung fuja. To-
da kmalu je razvil svoj koncept
jeet kune doa, s katerim je v sve-
tu borilnih veščin izvedel revolu-
cijo neslutenih razmer. Njegova
ideja je bila, da vsak posameznik
mora najti «ase ustrezne borilne
forme. Zato je Bruce proučeval
vse oblike borbe — boks, judo,
aikido, karate, tajlandski boks
idr. Imel je največjo knjižnico s
tematiko borilnih veščin na sve-
tu. Rad je govoril: »Moj stil je
antistil; stil, prežet z vsemi stili.«
Klasičen primer Bruceove vešči-
ne je že omenjeni dvoboj s Chuc-
kom Norrisom. Potem ko ga je
nasprotnik nekajkrat poslal na
tla, je Lee pričel skakati okrog
njega v boksarskem stilu Moha-
meda Alija, s čemer je popolno-
ma zmedel Norrisa, navajenega
samo na statično karate formo.
Sijajna predstavitev jeet kune
doa! Zato mu, prosim, ne delajte
krivice, ko ga imenujete kralj
kung fuja, ker je bil Bruce Lee
veliko več!
Mnogi zavistneži trdijo, da je
bila Leejeva veščina samo film-
ska; to je grda laž. Že kot mla-
dostnik se je Bruce veliko prete-
pal po hongkonških dokih in
imel celo svojo bando. Že takrat
ga nihče ni mogel premagati.
Dva največja karateista vseh ča-
sov Joe Lewis (ne gre za znanega
črnega bombarderja) in Michael
Stone sta nekaj časa trenirala z
Leejem in vedno hvalila njegovo
bliskovito tehniko in enkratno
prestrezanje, ki je najvišja oblika
mojstrstva borbe. Ko je postal
slaven, so ga pogosto izzivali naj-
različnejši šampioni, a so vsi do
zadnjega končali pred njegovimi
nogami.
Bruceova skrivnostna in nikoli
do konca pojasnjena smrt je dol-
go časa burila duhove in je brez
dvoma aktualna še danes. Kako
je umrl človek v 33. letu starosti
in na vrhuncu svojih moči? Bru-
ce se je zameril mnogim, hote ali
nevede. Filmski igralci so bili
ljubosumni na njegov nagli
uspeh, stari mojstri kung fuja je-
zni, ker je razkril skrivno veščino
vzhoda Američanom in zahodu,
japonski karateisti, ker je zaniče-
val stilske opredelitve, in mafija
iz več razlogov. Vsi ti so imeli že-
ljo in možnost, da ga odstranijo,
in nekdo od njih je to prav goto-
vo tudi storil. Sporna obdukcija
ni dokazala ničesar. Danes pa
Iz poslednjega film Zadnja igra
smrti. V resnici je Bruce posnel
samo nekaj borbenih scen, film pa
so končali z njegovimi dvojniki.
vemo, da obstajajo strupi, ki iz
človeškega telesa izginejo že po
nekaj urah.
Bruce Lee je bil človek, ki se
rodi enkrat v sto letih, zato si ga
kot takšnega tudi zapom limo.
Mali zmaj je letel kratko, a ven-
dar boljše in višje kot vsi drugi.
Hodil je po zlati poti uspeha,
bleščeči, a tudi trnovi in boleči.
Priletel je celo do »zvezd« in se
tam utrnil, njegov sij pa bo za
zmeraj ostal najmočnejši.
Silvo Vogrii^c
NAMIZNI TENIS
Simultanka Straška v Zalogu
V Zalogu je v soboto, 3. februarja, potekalo 11. odprto prvenstvo
Slovenije — Jakhlov memorial za mlajše in starejše pionirje in pionir-
ke. Na njem je igralo več kot 250 nadebudnežev iz Slovenije in Hrvat-
ske. Tudi NTK Petovia je imel številno zastopstvo in kvalitetne mlade
igralce in igralke, za katere bomo zagotovo v naslednjih letih še veli-
ko slišali. Prav vsi so igrali zelo dobro, in kar je posebno razveseljivo
— borbeno. Tako sta Rozman in Klajderič v svojih skupinah zasedla
2. mesto (igralo je po 5 igralcev) naprej pa so se uvrstili le zmagovalci.
Oba sta izgubila od kasnejših polfinalistov — od Kralja iz Novega
mesta ter Mesarica iz Cakovca. Tudi Pišek je igral zelo dobro in zase-
del 3. mesto v skupini. Pri starejših pionirjih je zelo dobro igral Križe
in se uvrstil od 5. do 8. mesta. Miha Brodnjak je odigral svojemu zna-
nju primerno in bil v skupini 2. ter se je uvrstil od 16. do 32. mesta.
Zelo dobro in borbeno je igrala najmlajša, Mojsilovičeva, za ka-
tero se vidi, da je vanjo vredno vlagati. Prijetno so presenetila druga
dekleta. Mlakarjeva je bila odlična 2., izgubila je z reprezentantko Ju-
rinčevo iz Hrvatske. V finalu je pokazala premalo borbenosti in se je
zadovoljila z drugim mestom. Enako se je dogajalo s Cegnerjevo. Os-
vojila je pokal in zanjo je bilo to že dovolj. Za vstop v polfinale pa je
prvič premagala Štrukljevo iz Merkurja Kranj.
Poglavje zase je bil Urh Strašek, saj je praktično igral simultan-
ko. Vsi so igrali proti njemu agresivno in borbeno, vendar sta pri Ur-
hu v ospredju tehnika in fanatična borbenost, saj bi lahko vseh osem-
četrtfinalistov bilo prvih. Po težkih tekmah v četrtfinalu in polfinalu
ga je čakaj v finalu Mesaric iz Čakovca, ki ga je lani novembra v Va-
raždinu gladko premagal. Urh je verjel v napotke in res disciplinirano
odigral tekmo z največjo koncentracijo, v hitrem ritmu ter tehnično
raznovrstno in je zato zasluženo in prepričljivo slavil z 2:0 (10 in 14).
Urh, čestitamo. Čestitke pa tudi vsem drugim igralkam in igralcem za
dobre igre in frenetično navijanje. Čestitke staršem Mojsilovičevih,
Rozmanovih, Piškovih, Klajderičevih in drugih za navijanje, res do-
bro družbo in klubsko pripadnost, saj menim, da tako dobrega sode-
lovanja staršev in struktur v klubu še ni bilo. Še naprej vsi složno za
naš NTK Petovia.
Ivo Pšajd
Nezadržni Saša Ceh (desno) je dosegel v borbi visok rezultat J
Ptujski
karateisti
v Rušah
V soboto, 3. februarja, se je v Ru-
šah SKK Jožeta Lacka Ptuj udeležil
13. tradicionalnega karate tekmova-
nja za pokal pohorskega bataljona, ki
je bil v okviru krajevnega praznika.
Povabljenih je bilo 16 ekip iz SR Slo-
venije, SKK Jožeta Lacka pa je z mla-
do in neizkušeno ekipo zasedel 7. me-
sto. Od Ptujčanov sta se najbolje
odrezala Saša Čeh in Andrej Cafuta.
Še posebej se je izkazal Čeh, ki je svo-
jega nasprotnika iz KK Angela Be-
sednjaka Maribor premagal z visokim
rezultatom 5:1.
Pred tekmovanjem je potekal semi-
nar in verifikacija sodnikov tekmo-
valne komisije Zveze karate organiza-
cij Slovenije.
Trener
SKK »JOŽE LACKO« PTUJ
Silvo Vogrinec
KOŠARKA
Slovenska Bistrica—Ptuj 66:101
V prvem kolu končnice za uvrstitev v enotno republiško mladin-
sko ligo so ptujski mladinci v nedeljo, 11. februarja, na gostovanju v
Slovenski Bistrici visoko premagali domačine. Tekmo so dobili z re-
zultatom 101:66.
Koše za Ptujčane so dosegli: Rojko 24, Kostanjevec 21, Soda 17,
Ariiuš 15, Debeljak 13, Pajenk 9 in Ciglar 2.
MG
12 — TV SPOREDI
15. februar 1990 - TEDNIK
TEDNIK - '5- februar 1990
ZA RAZVEDRILO — 13
15. februar 1990 - TEDNIK
FINALE TEKMOVANJ ZA PRVAKA SLOVENIJE V MALEM NOGOMETU
Najboljša ekipa Talcev iz Maribora
športna dvorana Center je bila minulo nedeljo,
II. februarja, prizorišče finalnega tekmovanja za
prvaka Slovenije v malem nogometu. Sodelovalo je
12 ekip iz medobčinskih nogometnih zvez: Naklo
(Gorenjska), Grozd Portorož, Tuti Fruti (Koper),
Tae Kvvon Do (Maribor), Usnjeplast (Ljubljana),
Surovina-Branik-Talci (Maribor), Steklar (Celje),
Hlapi Hec(Nova Gorica), NK Ljubljana, Nemčav-
ci (Murska Sobota) ter Kovinostrugarstvo Zamuda
in Poetovio (oba Ptuj).
Po dopoldanskem dokaj zanimivem delu polfi-
nalnih tekem so popoldne razveselili številno občin-
stvo z atraktivno tekmo med vodilnimi delavci (di-
rektorji) ptujskih organizacij in športnimi aktivisti
občine. Rezultat sicer ni bil tako pomemben, lahko
pa ga zaupamo: 1:0 za ekipo športnih aktivistov.
Edini strel je z veliko muke dosegel Plajnšek (ne-
kdanje krilo Drave).
V finalnih tekmah je ekipa Poetovio premagala
Kovinostrugarstvo Zamuda s 4:0; Usnjeplast Lju-
bljana pa je izgubil z ekipo Surovina-Branik-Talci s
6:4. V borbah za tretje in četrto mesto je zatem Us-
njeplast Ljubljana premagal ekipo Kovinostrugar-
stva Zamuda z 2:1. V finalni tekmi je ekipa Surovi-
na—Branik Talci premagala domačo ekipo Poeto-
vio s 3:2 in tako osvojila zasluženo prvo mesto.
Končni vrstni red je torej: 1. Surovina-Branik-
Talci, 2. Poetovio, 3. Usnjeplast, 4. Kovinostrugar-
stvo Zamuda itd.
Sodniška ekipa je izbrala za najboljšega igralca
Draga Dolenca (Suroviria-Branik Talci), za najbolj-
šega vratarja domačega Silva Kornika (Poetovio),
Zmagovalna ekipa Surovina-Branik Talci Maribor. (Foto: M. Ozmec.)
za najboljšega strelca pa Zorana Stokuča (Usnje-
plast). Priznanje za najbolj fair play igro pa so po-
delili ekipi Hlapi Hec. Organizatorji — medobčin-
ska nogometna zveza Ptuj — so se odlično izkazali
in s tem potrdili, da se nam v Ptuju obetajo še po-
dobne uspešne nogometne prireditve v zaprtih pro-
storih.
-OM
Zakaj mačehovski odnos do športa
športniki in športni delavci
smo si enako kot v nekaj prete-
klih letih tudi v letu 1989 priza-
devali, da bi na perečo proble-
matiko na področju športa v naši
občini opozorili širšo javnost in
tiste, ki o materialnih razmerah
na področju družbenih dejavno-
sti odločajo.
Žal smo »izpadli« že na treh
zasedanjih skupščine občine Ptuj
v minulem letu. Kot kaže, ne bo-
mo imeli »sreče« niti četrtič, to
je v torek, 20. februarja, ko bodo
zasedali vsi trije zbori občinske
skupščine.
S svojim prispevkom želim
opozoriti širšo javnost in delega-
te, ki bodo prisotni na omenje-
nem zasedanju skupščine, na
problematiko in močne posledi-
ce v upanju, da bo šport kot de-
javnost posebnega družbenega
pomena deležen ustrezne pozor-
nosti in uvrščen na dnevni red
zasedanja te skupščine.
Vloga in pomen športa:
Šport pomeni danes po svojih
zunanjih manifestacijah, angaži-
ranju aktivnih udeležencev, do-
sežkih in prispevku ter kot sred-
stvo počitka in zabave izreden
svetovni sociološki fenomen, ki
ima podporo in pomoč od vseh
družbenih sistemov na svetu.
Da bi pravilno dojeli prave
vrednosti športa (zakaj se v njega
izplača vlagati!) in možnosti nje-
govega raznovrstnega vpliva na
življenje in delo ljudi, moramo
poznati ključne funkcije, v kate-
rih nastopa šport.
Med temi naj omenim najpo-
membnejše:
— zdravstvenopreventivna in
kurativna,
— delovnostorilnostna (pro-
duktivnost, obramba države),
— vzgojno-izobraževalna,
— kulturno-estetska,
— razvedrilna.
Sedanja organiziranost športa v
občini:
Z ustavnim zakonom za izved-
bo ustavnih amandmajev od 9
do 89 k ustavi Slovenije smo uki-
nili telesnokulturno skupnost in
njene organe. Hkrati je bil izvo-
ljen odbor za spremljanje uresni-
čevanje politike in za dajanje
mnenj in predlogov s področja
športa, ki deluje pri izvršnem
svetu SO Ptuj. Organiziranost
Zveze telesnokulturnih organiza-
cij je ostala nespremenjena; to
naj bi se uredilo v letošnjem
(prehodnem) letu.
Kljub pričakovanim zakon-
skim spremembam nas sedanja
zakonodaja ne omenjuje, da že
takoj ne pričnemo priprav za
preoblikovanje organiziranosti
in določanja ustrezne vloge Zve-
ze telesnokulturnih organizacij.
Pri tem velja izpostaviti in uve-
ljaviti zahtevo: »Stroka naj odlo-
ča, za svoje odločitve pa tudi od-
govarja!«
Razširjenost športa v ptujski obči-
ni:
Organizirana športna dejav-
nost se v naši občini izvaja v se-
demdesetih klubih in društvih. V
njih je vključenih 8121 članov,
kar pomeni zaokroženo 11,5%
prebivalcev občine.
Ocenjujem pa, da je športno
aktivnih več kot 25 % vseh prebi-
valcev občine, pri čemer so upo-
števani aktivni v okviru vzgojno-
izobraževalnega procesa (šolske-
ga športa) ter drugih oblikah or-
ganizirane in neorganizirane
športne aktivnosti v krajevnih
skupnostih in podjetjih.
Ugotovitve športnih in zdravstve-
nih strokovnjakov:
— V Sloveniji ni vzgojnovar-
stvene ustanove, ki bi imela la-
stno telovadnico ali strokovnja-
ka, zaposlenega za športno vzgo-
jo, izmed 730 vrtcev jih ima le
260 večnamenski prostor (Zavod
za šolstvo SRS - 1989).
— Med leti 1970 in 1983 seje
motorična učinkovitost otrok, ki
so končali malo šolo, zmanjšala
za 5,8 % (Fakulteta za telesno
kulturo v Ljubljani - 1989).
— Zaskrbljujoče so ugotovi-
tve dispanzerja za šolsko mladi-
no v Ptuju o zdravstvenem stanju
naših osnovnošolcev: slabo tele-
sno držo ima 37,34 %, nakazane
deformacije hrbtenice 8,78 % (iz-
ražena 2,27 %), deformacije prs-
nega koša 19,95 %, deformacije
stopal 3,64 %, druge deformacije
okostja 3,91 %. Opazno narašča
slabokrvnost, med obolevnostjo
šolske mladine pa je na prvem
mestu respiratorni sistem.
— V zmogljivostnih elementih
(moč ramenskega obroča in rok,
trupa) ter v premagovanju dalj-
ših razdalj s tekom so 21-letni
študentje na ravni 12-letnih
učencev, 20-letne študentke pa
na ravni funkcionalnih zmoglji-
vosti 9-letnih učenk (Fakulteta
za telesno kulturo v Ljubljani —
1989).
— Število odsotnosti z dela
vseh zaposlenih v Sloveniji je v
letu 1987 preseglo 14 milijonov
dni, kar pomeni, da je bil vsak
zaposleni delavec v povprečju
odsoten 15 dni in pol (»Zdrav-
stveno varstvo« — 1989).
— Število nabornikov, spo-
sobnih za služenje vojaškega ro-
ka, upada iz leta v leto.
Financiranje športa v občini:
— Povprečna prispevna stop-
nja za športno dejavnost je bila
leta 1989 v naši občini 0,31, v
Sloveniji 0,36.
— Delež športa v skupni po-
rabi upada iz leta v leto: 1986 —
2 %, 1987 - 1,8 %, 1988 - 1,5 %,
1989 - 1,45%.
— Delež športa v družbenem
proizvodu občine je znašal v letu
1986 - 0,22, v letu 1987 - 0,17
in v letu 1988 - 0,15.
- — V indeksu rasti sredstev je
šport v tem srednjeročnem ob-
dobju na predzadnjem mestu v
primerjavi z drugimi družbenimi
dejavnostmi.
— Celoten global sredstev za
šport znaša 60—70% proračuna
ene osn. šole v naši občini.
Ključne naloge na področju špor-
ta v naši občini:
— Zagotavljanje finančnih
sredstev po prispevni stopnji
vsaj na višini povprečne republi-
ške.
— Zagotovitev materialnih
možnosti za realizacijo tistih pla-
niranih nalog na področju špor-
ta, ki jih zaradi pomanjkanja fi-
nančnih sredstev nismo bili spo-
sobni realizirati v minulem ob-
dobju (profesionalizacija stro-
kovnega dela, gradnja športnih
objektov, ki so v našem progra-
mu).
— Pripraviti in izvesti spre-
membe v organiziranosti športa,
ki bodo v funkciji racionalnejše-
ga bolj strokovnega dela (in s
tem učinkovitejšega!) dela.
— Spodbuditi podjetništvo
tudi na področju športa.
— Urediti financiranje šport-
ne dvorane Center tako, da to ne
bo šlo v škodo celotne športne
dejavnosti.
Vlado Čuš, prof.,
član odbora za
spremljanje
uresničevanja politike in
za dajanje mnenj in
predlogov s področja
športa
Končno tudi odbojka
športno delovanje v Ptuju je
bogatejše še za en klub — ženski
odbojkarski klub, ki deluje od
septembra 1989 in je rezultat
večletnega dela profesorjev tele-
sne vzgoje v SŠC Ptuj. Klub de-
luje pod imenom SŠC Ptuj, saj
so članice sedanje in bivše učen-
ke ptujskega Srednješolskega
centra.
Čeprav deluje le nekaj mese-
cev, se je vključil v medobčinsko
ligaško tekmovanje mariborske-
ga območja, ki zmagovalca vodi
na kvalifikacije za drugo sloven-
sko odbojkarsko ligo. Tekmoval-
ni del poteka v februarju, zraven
SŠC Ptuj pa sodelujejo še OK
Paloma Branik-mlade, OK Ro-
goza in DTV Fram. V prvem ko-
lu je ekipa SŠC Ptuj gostovala v
Hočah pri ekipi OK Rogoza in
kljub vodstvu 2:0 zaradi tujega
terena in pristrausKOsti sodnika
izgubila z 2:3. Drugo kolo je bilo
odigrano minulo soboto. Ekipa
SŠC Ptuj je spet gostovala, to-
krat v Slivnici pri ekipi DTV
Fram, in zmagala s 3:0. V nasled-
njem kolu bo ekipa SŠC Ptuj do-
ma gostila mlado ekipo OK Pa-
loma Branik iz Maribora. Tekma
bo v petek, 16. februarja, v špor-
tni dvorani Center ob 17.30.
»Sedmi igralec« bo za mlade do-
mačinke pomemben, zato ste na
tekmo vljudno vabljeni.
Še enkrat vas vabimo na pe-
tkovo srečanje ekip SŠC Ptuj in
OK Paloma Branik, saj domače
igralke obljubljajo dobro in zani-
mivo odbojko.    Zlatko Planine
14 — ŠPORT IN ŠE KAJ
TEDNIK - 15. februar 1990
OGLASI IN OBJAVE — 15
Jožek Novak (desno)
Stara Jožkova hiša
Ob novi hiši, ki so jo pomagali urediti sodelavci
Takega zadovoljstva in miru ne bi našel nikjer
Nekoč so bili kar velika druži-
na na prisojni strani Jelovic.
Vsak za svojo srečo so odšli v
svet, le Jožek je ostal doma na
svoji zemlji, ki ni dajala dovolj
za preživetje. Posebno takrat, ko
je zbolela mama, zato se je 1980.
leta odločil za službo in jo v To-
varni glinice in aluminija tudi
dobil. Začel je v Prometu in bil
kmalu, zaradi zdravstvenih razlo-
gov, premeščen med kurirje. Ta-
ko plašno in počasi so se odpira-
la vrata, ko je začel na novem de-
lovnem mestu. Zdaj ni več tako
in Jožek je zadovoljen z delom.
Do Jožka Novaka vodi več po-
ti. Po cesti, ki je primerna tudi za
avtomobile, po stezah skozi
gozd, po bližnjicah, kjer v gozdu
lahko srečaš tudi lisice. Ta ni za
strahopetce.
Kadar prispeš tja gor, si »naj-
bolj razgledan človek«, se pošali-
jo tisti, ki so velikokrat prehodili
haloške steze. Z vrha se vidi da-
leč naokoli, prav na vse strani.
Jožek vstaja zelo zgodaj, da
pride pravočasno v dolino. Ka-
dar je lepo vreme, se zapelje z
mopedom v Majšperk, če je sla-
bo, mora do tja peš.
»Pa ne bi raje šel v dolino, za-
prosil za stanovanje v bloku?«
ga povprašam.
»To pa ne! Navezan sem na
svoj svet. Takega zadovoljstva in
miru ne bi našel nikjer. Nikoli
mi ni bilo hudo vstati in iti v
službo, pa naj bo dež, sneg ali to-
ča.«
Jožek živi sam. Do najbližjega
soseda je približno 15 minut ho-
da. Tam ima tudi kravo, ker v
domačem hlevu zanjo ni bilo več
varno. Pujsov pa ne redi več.
»Tudi živina mora imeti red in
zanjo je treba lepo skrbeti. Zju-
traj pa je premalo časa, da bi jih
nahranil,« mi razloži.
»Kaj pa kokoške?« sem rado-
vedna. »Tudi teh nimam več. Li-
sica vse odnese. Nikogar ni blizu
in ima čas tam krasti.«
Za družbo bi mu bil lahko ku-
ža. »Nimam ga. Revežu bi bilo
dolgčas tam gori«. Jožek ostaja
torej sam. Včasih ga obiščejo so-
rodniki, tuintam poklepeta s ti-
stimi, ki pridejo mimo.
Tako sam je bil tudi tiste usod-
ne noči v juliju, ko je bil več zu-
naj kot v hiši, ker ni vedel, kaj se
bo zgodilo. »Bilo je grozno,« se
spominja. »Pobegnil bi, pa ni-
sem vedel kam.«
Potem ko je bilo vse mimo, ko
je v novem jutru zagledal spre-
menjeno podobo »svojega sve-
ta«, ni mogel verjeti, od kod sila,
ki je raztreščila kamenje v bregu,
kot bi ga miniral, in dobesedno
postrgala rodovitno prst, ogulila
njegov breg in odnesla sadov-
njak.
»Kako hudo mi je za češnja-
mi,« še zdaj toži. »Tako debele
hrustavke so bile. Vse je spodaj,
to lahko premakne le stroj. Vse
bom plačal, samo da bom pono-
vno zasadil sadovnjak.«
Bolj mu je hudo za tem kot za
hišo, ki je bila stara in tako že
počasi odpisana. Poleg, v kamni-
ti stavbi, ki je neurje res ni po-
škodovalo, si je že pred tem na-
meraval pripraviti stanovanje.
Po nesreči se ni znašel. Toliko je
bilo treba postoriti, da ni vedel,
kje bi začel. Potem so začele pri-
hajati komisije in tudi pomoč. O
tem, da bi mu tovarna toliko po-
magala, še v sanjah ne bi pomi-
slil. Ne najde besed, s katerimi bi
se zahvalil. Mislim, ko ga gle-
dam, kako je srečen s svojim no-
vim domom, da je hvala, ki jo iz-
reče, res HVALA vsem, ki so se
ga spomnili, mu namenili sred-
stva, delali ...
Glede fotografije, ki mu jih
pokažem, in razlaga, kako lepo
je zdaj, ko je vse ometano (zno-
traj) in prebeljeno in toplo . . .
Tudi kuhinja je opremljena, torej
je še večji užitek kuhati; to Jožek
zna in rad dela. Tako pridejo
konzerve in kupljene reči v po-
štev le v skrajni sili. »Doma pri-
pravljena hrana je dobra, sveža
in predvsem zdrava,« mi razlaga.
»Človek mora imeti red.« Zato
doma prideluje zelje, krompir, fi-
žol, vso zelenjavo. Obdeluje jo
ročno, kar vzame precej časa.
Toda za to porabi tudi dopust.
Da bi šel na morje? Kje pa! »Za
dva dni bi šel od hiše, več pa
ne.« Rad pa gre na izlet s planin-
skim društvom iz Majšperka.
»To pa res,« poudari, »to so kul-
turni ljudje. Pa z našim sindika-
tom sem hodil v gledališče. To
mi je všeč!«
Če vas bo kdaj pot zanesla tja
na vrh, od koder je najlepši raz-
gled na vse strani, potem boste
vedeli, da ste pri Jožku. In čez le-
ta, ko bodo na »njegovem svetu«
zopet rodila drevesa, vam bo ra-
de volje ponudil tudi hrustavke.
Vera Peklar
Posnetki: S. Kerbler
ZADNJE ANALIZE ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO
Voda spet neoporečna
Konec januarja smo poročali, da je vse-
bnost nitratov na področju, ki obsega črpa-
lišča v Lancovi vasi, čez dopustno mejo po
pravilniku o higienski neoporečnosti pitne
vode. Takrat je upravljalec takoj izločil čr-
pališče Lancova vas iz vodovodnega
omrežja in omrežje navezal na črpališče v
Skorbi.
Izvidi analiz, ki jih je Zavod za zdravstve-
no varstvo naredil 30. in 31. januarja, kaže-
jo, da se je koncentracija nitratov glede na
izvide 25. januarja letos znižala in so vsi
vzorci glede vsebnosti nitratov neoporečni
glede na omenjeni pravilnik.
Skupaj z republiškim sanitarnim inšpek-
torjem se je ptujska enota Zavoda za zdrav-
stveno varstvo tudi odločila za dvakratne
redne preglede v mesecu tako na črpališčih
kakor tudi v omrežju. Tudi vzorci, odvzeti 8.
2., so v mejah normale, tako da je voda gle-
de na pravilnik neoporečna.
Lancova vas pa še ni priklopljena na
omrežje, saj so predpisani ustrezni ukrepi
za sanacijo črpališča. Potrebno je namreč
urediti pasove sanitarnega varstva, jih dolo-
čiti in sprejeti, v sodelovanju z vsemi kme-
tijskimi proizvajalci urediti ravnanje na tem
območju, predvsem pa vzgojiti in poučiti lju-
di.
V bodoče bo torej Zavod redno, dvakrat
mesečno, spremljal tako črpališča kot
omrežje ter v primeru prekoračitev s pravil-
nikom določenih vsebnosti tudi ukrepal in
obveščal prebivalce.
ČRNA KRONIKA
DVE MRTVI IN TRI HUDO
RANJENE
V križišču z magistralno cesto
v Tržcu je prišlo v sredo, 7. fe-
bruarja, ob 4.45 do hude promet-
ne nesreče, v kateri sta umrli dve
ženski, tri pa so bile hudo ranje-
ne. Vseh pet se je peljalo z oseb-
nim avtomobilom po magistralni
cesti od Maribora proti Zagrebu.
V križišču z regionalno cesto v
Tržcu je s tovornjakom zapeljal
na magistralno cesto Janez Kor-
pič iz Prvencev 8, pri tem se ni
prepričal, ali je cesta prosta.
Zaprl je pot osebnemu avtomo-
bilu fiat croma, ki ga je vozila
39-letna Cvetka Frešer iz Mari-
bora. Poskušala je sicer zavirati,
vendar trčenja ni mogla prepre-
čiti. V trčenju je bil osebni avto
popolnoma uničen, v njem pa
sta umrli voznica Cvetka in
55-letna sopotnica Albina Mesa-
rec. Druge tri sopotnice v oseb-
nem avtomobilu Jasmina Saboti,
Vlasta Škorber in Štefka Korošec
so bile hudo poškodovane. Vseh
pet ponesrečenk je bilo iz veletr-
govine Vema Maribor. Po nesre-
či je bil promet po magistralni
cesti skoraj tri ure enosmerno
zaprt.
BRAT ZABODEL BRATA
Prejšnji torek, 6. februarja, po-
poldne je prišlo do družinske tra-
gedije v naselju Gabrnik, KS
Juršinci. Zaradi plačevanja ob-
veznosti na kmetiji sta se v do-
mači kuhinji sprla 27-letni Franc
in 25-letni Alojz Horvat. Iz pre-
pira je nastal pretep; pri tem je
Franc vrgel Alojza ob tla, ta pa
je iz žepa potegnil žepni nož in
brata zabodel. Po nesrečnem na-
ključju ga je zadel naravnost v
srce, zato je bil Franc na mestu
mrtev. Alojz je doma počakal na
miličnike in ti so ga odvedli v
pripor.
ZANESLO GA JE S CESTE
Ivan Plohi iz Sakušaka je v pe-
tek, 9. februarja, ob 23.45 peljal z
osebnim avtomobilom po cesti
od Gomile proti Juršincem. V
naselju Zagorci ga je v ovinku
zaneslo s ceste in avto se je pre-
vrnil. Pri tem je bil voznik Plohi
hudo ranjen, sopotnik Janez
Horvat iz Juršincev lažje, drugi
trije sopotniki, med njimi dva
otroka, pa niso bili poškodovani.
PREHITRO V OVINEK
Od Gorišnice proti Oslušev-
cem je v petek, 9. februarja, ob
23.30 peljal po lokalni cesti oseb-
ni avto Janez Golob iz Tibolcev.
Med vožnjo skozi Formin je pre-
hitro pripeljal v levi ovinek in za-
neslo ga je s ceste po nasipu
navzdol, kjer se je avto prevrnil
na streho. Pri tem je bil sopotnik
Franc Pluško iz Prerada hudo ra-
njen. Prepeljali so ga v ptujsko
bolnišnico.
ZADEL IN ZBIL PEŠCA
Od Ptuja proti Dornavi se je
po Rogozniški cesti v petek zju-
traj peljal z osebnim avtomobi-
lom Franc Belšak s Pobrežja, KS
Videm pri Ptuju. Na ravnem de-
lu ceste je dohitel pešca Dragoti-
na Perhoča iz Mačkovca ter ga
zaradi pretesne vožnje zadel in
zbil. Pri padcu se je Perhoč hudo
poškodoval in so ga prepeljali v
ptujsko bolnišnico.
ZGORELO GOSPODARSKO
POSLOPJE
V noči s sobote na nedeljo je
zagorelo gospodarsko poslopje
Ivana Rihtariča iz Gradišča, KS
Cirkulane. Ognjeni zublji so upe-
pelili leseno poslopje in v njem
spravljeno krmo. Ocenjujejo, da
je škode za 30.000 dinarjev.
Vzrok požara še raziskujejo.
POZOR PRED VLOMILCI!
Po Sloveniji so zadnji čas po-
gosti vlomi v stanovanja, prav ta-
ko tudi v Ptuju. Eden takih
vlomnih tatvin je bil tudi v nede-
ljo. Neznanec, morda jih je bilo
več, je vdrl v stanovanjsko hišo v
Ptuju, pobrskal po predalih in
omarah, kjer je našel nekaj deviz
in zlatnine, vse skupaj pobasal in
odnesel skupaj z videorekorder-
jem. Lastnika je oškodoval za
dobrih 30 tisočakov. Primer po-
novno opozarja vse stanovalce,
zlasti še v zasebnih hišah.
FF
Hrustlova s Ptuja
sta zlatoporočenca
v poročni dvorani skupščine občine Žalec sta v teh dneh skupaj
s poroko svoje vnukinje, ki živi v Gotovljah pri Žalcu, slavila poroko
70-letna Katarina in 76-letni Leopold Hrusti s Ptuja. Znova sta si po
petdesetih letih skupnega življenja v krogu svojih najdražjih rekla
»da«. Listino o zlati poroki in priložnostno darilo jima je v imenu ob-
činske skupščine izročil Edmund Božiček.
Tekst in foto:
Ljubo Korber
Zlatoporočenca Katarina in Leopold Hrusti.
Zlata poroka v Zagorcih
v svojem domu v Zagorcih 66,
KS Juršinci, sta v soboto, 10. fe-
bruarja, slavila 50-letnico skup-
nega življenja v trdni zakonski
zvezi JANEZ in ANTONIJA
VEINGARTNER. Poročila sta
se 5/2-1940 v Juršincih (fara sv.
Lovrenca). Ukvarjala sta se s
kmetijstvom, Janez pa je bil tudi
tesar. Imela sta 8 otrok, danes jih
živi še 6, ponosna pa sta na 12
vnukov in tudi že eno pravnuč-
ko.
Vsi ti s svojimi družinami ter
znanci, sosedje in drugi svojci so
se v soboto zbrali v domu sla-
vljencev. Antoniji so noge odpo-
vedale poslušnost, zato sta ju tu-
di delegat SO Ftuj in matičarka
obiskala na domu in opravila
slovesnost zlate poroke. Naj k te-
mu dodamo, da je zatem bil
opravljen še cerkveni obred zlate
poroke. Ob koncu slovesnosti pa
sta zlatoporočenca do solz ganila
še vnukinja z recitacijo in vnuk z
ganljivim nagovorom.
Antonija, roj. Lovrec, 24. 3.
1921, se z bolečino spominja tr-
pljenja v nacističnem taborišču,
kamor so jo zaprli skupaj z
majhnimi otroki; dva staji zara-
di bolezni umrla in za vedno
ostala tam.
Janez, roj. 14. 12. 1913, se tudi
spominja težkih dni med vojno.
V noči s 5. na 6. april 1941 je bil
v jugoslovanski vojski stražar na
železniškem mostu čez Muro v
Radgoni. Bil je priča prvih trenu-
tkov napada na Jugoslavijo, ujet
in po sedmih mesecih izpuščen.
Potem so ga hoteli mobilizirati v
nemško vojsko; ni hotel iti, zato
so odvlekli v taborišče ženo z
otroki. Čez nekaj mesecev so uje-
li tudi njega in trpel je v taboriš-
ču. Kljub visokim letom je še
vedno živahen, dobre volje in
rad si zapoje.
Zlatoporočencema čestitamo!
FF
Zlatoporočenca med svojimi najdražjimi ob slovesnosti v domači hiši.
(Foto: LALRA)
osebna Uranika
Rodile so:
Jožica Pišek, Lovrenc na
Dr. polju 96/a — Blaža; Ma-
rinka Medik, Pušenci 31 —
Dejana; Štefka Godec, Dole-
na 65 — deklico; Slavica Me-
saric, Strnišče 8/a — Petra;
Tea Svatiiia, Pristava 4 Lju-
tomer — Žana; Anica Smid,
Dornava 123 — Denisa; Tin-
ka Rozman, Novinci 6 —
Aleksandro; Štefka Rajh,
Pristava 7, Ljutomer — Davi-
da; Sandije Bytyqi, Kajuho-
va 11, Kidričevo — Shpendi-
ja; Olga Zemljarič, Cirkulane
29 — deklico; Mira Steiner,
Sela 25 — Sonjo; Leonida
Kukovec, Mihovci 35 — de-
čka; Milena Toplak, Kicar
117 — deklico; Sonja Koc-
jan, Lešnički Vrh 14 — Sa-
ma.
Poroke:
Franc Pukšič, Ločki Vrh
62, in Marija Kurbos, Biš 38;
Martin Krajnčič, Gajevci, 28
in Vesna Laura, Gajevci 43;
Albert Svenšek, Zg. Gruško-
vje 14, in Tilčka Kozel, Zg.
Gruškovje 14.
Umrli so:
Hildegarde Anželj, Štuki 6,
roj. 1900, umrla 3. febr. 1990;
Margareta Polič, Dom upok
Ptuj, roj. 1899, umrla 5. febr
1990; Ciril Muršič, Peršono
va 41, roj. 1930, umrl 6. febr
1990; Ivana Potočnik, Žab
jak 30, roj. 1903, umrla 5
febr. 1990; Angela Majcen
Koračice 24/a, roj. 1911.
umrla 5. febr. 1990; Vladiboj
Zabavnik, Lača ves 3, roj
1909, umrl 2. febr. 1990; Ma-
rija Podpečan, Potrčeva 22,
roj. 1918, umrla 7. febr. 1990;
Barbara Kelenc, Gorišnica
47, roj. 1921, umrla 7. febr.
1990; Viktor Bratuša, Korači-
ce 16, roj. 1931, umrl 7. febr.
1990; Janez Šuen, Slomi 4,
roj. 1931, umrl 8. febr. 1990;
Konrad Zemljarič, Nova vas
93, roj. 1907, umrl 8. febr.
1990; Pavla Podlesnik, Potr-
čeva 3, roj. 1908, umrla 9.
febr. 1990; Juraj Čelec, Or-
mož, Školibrova 8, roj. 1921,
umrl 6. febr. 1990.
TEMOK
Izdaja Zavod za časopisno
In radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK Ptuj. UREDNIŠTVO:
Franc Lačen (direktor In gla-
vni urednik), Ludvik Kotar
(odgovorni urednik), Jože
Smigoc namestnik odgovor-
nega urednika In lektor), Šte-
fan Pušnik (tehnični ured-
nik), Jo73 Bračič, Ivo Cianl,
Majda Goznik, Darja Luk-
man, Martin Ozmec, Vida To-
polovec, Nataša Vodušek In
Milena Zupanič. NASLOV:
Radio-Tednik, Ralčeva 6,
62250 Ptuj, p. p. 99; tel.
062/771-226. Celoletna naro-
čnina 200 dinarjev, za tujino
380 dinarjev. ŽIRO RAČUN
pri SDK Ruj:
52400-603-31023. Tisk: GZP
Mariborski tisk, Maribor. Na
podlagi zakona o obdavče-
vanju proizvodov in storitev
v prometu je TEDNIK uvrš-
čen med proizvode, za kate-
re se temeljni davek ne pla-
čuje.