H.: Par opazk o učiteljevanju na gluhonemnicah. Ta spis v 7. številki ,,Učit. Tovariša" nima namena poučiti o gluhonemnicah in njihovem učiteljstvu, temveč postaviti učitdjstvo gluhonemnic visoko nad učiteljstvo meščanskih šol in udariti po njem — z loparjem. — JDosihdob so govorili navadno o strokovni usposobljenosti, kakor tudi o strokovni izobrazbi in pa splošni, druge ni." Z ozirom na to se norčuje poročevalec z besedama »višja usposobljenost", ki si ju lasti učiteljstvo mešč. šol. Dvomim, če bo poročevalec zadovoljen, ako ga bo kdo primerjal z iz učiteljišča odišlim gojencem, ki se je tudi bavil s stroko poučevanja giuhonemih. Torej imamo v vsaki stroki Ijudi z višjo in nižjo usposobljenostjo. — Posebno, menim, si je pridobilo učiteljstvo mešč. Sol visjo izobrazbo ko učiteljstvo ljudskih šol, ki ga pa nikakor nočem s tem žaliti. Da to omenjam, temu je kriv poročevalec v spisu, na katerega odgovaTjam. — Po poročevalčevem mnenju naj bl bile materijalnc ugodnosti meščansko-šolskega učiteljsts^a manjše ko ljudskošolskega, ki več trpi ko učitelj na mešč. šolah. Za trud pri pripravi za meščansko šolski izpit naj ne dobimo nič? Ker imamo izbran materijal in manj učencev, zaslužimo manj. Prltrjujem, da imamo manj učencev, ne pa, da imamo izbran materijal, saj moramo sprejeti otroke petih šolskih let na podlagi naznanila. Sprejeti torej moramo, kar dobitno. — ,,Ali se vam zdi nečastno, da bi imdi take plače kot mi?" Nečastno ne, pač pa — kaj bi odgovarjal, saj nam ne privoščite niti ljudskošolskih. — Odgovoril bi še na nekatere druge ,,trpke besede"; ker pa jih je poročevalec sam pripoznal, upam, da se poboljša, Če se še ni. Končujem z živo željo: Gospod, prizanesi nam take opazke, ki morejo le podkopavati naš učiteljski ugled.