Poštnina plačana v gotovini.
Glasilo hmeljarskega društva za Slovenijo
Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naroinina Din 20—, za nečlane Din 30—; posamezno številka Din 2— ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Vodnikova ul. 2, telefon 218
Leto IV
Celje, dne 13. januarja 1933
Štev. 1
Selekcija hmelja
Hmeljarsko društvo za Slovenijo namerava v tekočem letu pričeti s selekcijo hmelja. Selekcija bo trajala več let in jo lahko poljubno nadaljuje društvo samo ali pa posamezni hmeljarji. Načrt, po katerem se namerava vršiti selekcija v posameznih letih in katerega je tudi že odobrila kralj, banska uprava, je sledeči:
Leto 1933:
Naloga Hmeljarskega društva bo predvsem, da si zasigura v bližini Žalca glede velikosti in kakovosti primerno zemljišče. Samo ob sebi se pač razume, da more biti to le tako, ki že več let ni bilo zasajeno s hmeljem. K sodelovanju bi se povabile podružnice Braslovče, Gomilsko, Griže, Sv. Jurij ob Taboru, Sv. Pavel, Sv. Peter, Polzela, Zg. Ponikva, Šmartno ob Paki in Žalec.
Vsaka navedenih podružnic si na letošnjem občnem zboru izbere najbolj sposobnega in za to nalogo najbolj vnetega hmeljarja kot podružničnega selekcijonarja, ki bo vestno opazoval razvoj hmeljskih nasadov v svojem okolišu in si pred obiranjem z apnom pobeljenimi količki zaznamoval večje število najlepših rastlin.
Podružnične selekcijonarje skliče društveni selekcijonar — določen na rednem glavnem občnem zboru Hmeljarskega društva meseca marca 1933 — k posvetovanju v Žalec, kjer se bodo določile smernice, po katerih se jim bo treba ravnati. Ker se nahajata v Savinjski dolini dva tipa gol-dinga, rani in pozni, bo treba določiti, s katero vrsto se bodo vršili poskusi.
Vsa selekcija se bo vršila v dveh ali treh večletnih etapah ali turnusih tako, da se bodo prvi selekcionirani sadeži že leta 1939 lahko oddajali.
Za selekcijo določeno zemljišče se v jeseni rigola 50 cm globoko. Preskrbeti bo treba tudi potrebno množino komposta ali dobro preležanega hlevskega gnoja za bodočo pomlad.
Vsi stroški in tudi morebitni dohodki se bodo vpisovali v posebno knjigo, ki jo bo vodil društveni selekcijonar. V kritje stroškov se bo uporabljala že obljubljena banovinska podpora v ta namen.
Leto 1934:
Naloga podružničnih selekcijonarjev bo, da spomladi lastnoročno ali vsaj pod strogim nadzorstvom pustijo obrezati zaznamovane rastline in tako preskrbe vsaj 20 do 30 najlepših sadežev, katere nemudoma izroče društvenemu selekcijonarju. Ko so vse podružnice vposlale zaželjeno število sadežev, izbere društveni selekcijonar izmed vseh sadežev vsake podružnice po 10 do 15 najlepših, ki pridejo za prvi nasad v poštev. Zasadijo se pa tako, da so ločeni in označeni po podružnicah. Oddaljenost vrst in sadežev je 150 cm. Zemljišče, ki bo tako zasajeno s 100 do 150 sadeži, se nadalje oskrbuje po pravilih umnega hmeljarstva.
Društveni selekcijonar skrbno opazuje razvoj posameznih rastlin ter si najlepše in najbujnejše primerno označi in to označbo tudi zabeleži v posebno knjigo. Po dozoritvi se najprej obere pridelek označenih in potem posebej pridelek neoznačenih rastlin. Prvi se skrbno in ločeno posuši na lesah, drugi pa pomešan na lesah ali sušilnicah. Presojevanje kakovosti pridelka označenih rastlin vsake podružnice posebej je naloga glavnega odbora. To bonitiranje se vrši tako, kakor je to običajno na razstavi hmelja. Uspeh presojevanja se točno zabeleži v posebno knjigo. Potem se ves pridelek proda.
Leta 1935:
Oskrbovanje nasada je enako kot v minulem letu. Zemljišče se gnoji že v jeseni ali pa spomladi z dobro preležanim hlevskim gnojem, in sicer tako, da dobi vsaka rastlina po ene gnojne vile gnoja, ki se pa ne potrosi na široko, temveč v dveh porcijah na levo in na desno stran med sadež in drog. Gnoj se potepta in z zemljo pokrije.
Označevanje rastlin, obiranje, bo nranje in zabeleženje se pa vrši kakor v minulem letu.
Leto 1936:
Oskrbovanje poskusnega nasada je isto kot prejšnja leta. Hlevski gnoj se nadomesti z umetnim v običajni množini. Označevanje, obiranje, boniti-ranje in zabeleženje kot prejšnja leta.
Leto 1937:
Poskusni nasad se v tem letu toliko poveča, da se lahko na njem zasadi 200 do 250 sadežev, ki se dobe od označenih rastlin prvotnega nasada. Rigolanje na 50 cm je treba izvršiti že v jeseni leta 1936. Oskrbovanje in vse drugo kot v letu 1934.
Leta 1938:
Oskrbovanje, gnojenje, označenje, bonitiranje in zabeleženje kot v letu 1935.
Leto 1939:
Vse oskrbovanje kakor v letu 1936. To leto se tudi že lahko oddajo prvi sadeži selekcijoniranih rastlin posameznim hmeljarjem v nadaljnje selek-cijoniranje.
Leto 1940:
Nadaljnja razdelitev sadežev po sklepu glavnega odbora. Priporoča se, da tudi društvo samo nadaljuje selekcijo golding-hmelja v prospeh našega hmeljarstva.
J. B a r t h & S.:
O hmelju 1931/32
(Konec.)
Zagotovitvam, da se bo pri tem v polni meri upoštevalo tudi interese hmeljske trgovine, trgovina ni verjela, ker jim dejstva popolnoma nasprotujejo. Pa ne samo lastni obstoj, temveč tudi interesi odjemalcev v vseh državah, silijo hmeljsko trgovino v najostrejši boj proti temu prikritemu hmeljskemu monopolu.
Iz vsega je razvidno, da je namesto uresničenja vseh zahtev v varstvo hmeljarstva, za katero smo se vedno in se bomo še borili tudi mi, nastal le cel kup novih želja. Razmere so se pač razvile v tem pravcu, da je dandanes bolj potrebna
zaščita konsumentov in trgovine proti agrarni premoči, kakor pa sedaj v času največjega pomanjkanja kapitala vriniti med produkcijo in trgovino še kako novo drago posredovanje.
Zaloge hmelja.
Nemška pivovarska industrija je imela s 1. januarjem 1931 s 100.000 stoti hmelja krite 1045% potrebe za leto 1930/31. Ta številka pa se radi stalnega nazadovanja produkcije še vedno zvišuje.
Koncem maja 1.1. so znašale neprodane zaloge hmelja pridelka 1931 pri NHPD kakih 7500 stotov, za katere se bo, ako se bo hmeljska rastlina v letošnjem letu normalno razvijala, le težko našel kupec, ker je potreba v Nemčiji popolnoma krita in je pred novim pridelkom tudi iz inozemstva računati le na malenkostno povpraševanje.
Še neprodane tržne zaloge žlahtnega hmelja pridelka 1931 iz srednjeevropskih hmeljskih okolišev Nemčije, Francije, Jugoslavije, Avstrije, Poljske in Češkoslovaške so znašale koncem maja okoli 15.500 stotov proti 43.000 stotov v prošlem letu. V Angliji cenijo zaloge hmelja iz leta 1931 na 25.000 stotov, še iz prejšnjih let pa na 23.000 stotov; v U. S. A. se cenijo zaloge iz leta 1931 na 15.000 stotov, še iz prejšnjih let pa na 7500 stotov. Po tozadevnih številkah sodeč, obstojajo za čas pred uporabo novega pridelka, za kar se smatra 1. oktober, v nemški pivovarski industriji še zelo obilne zaloge, katere pa so seveda v sorazmerju z obšir-nostjo obrata po posameznih pivovarnah več ali manj različno razdeljene. Inozemstvo je s pridelkom 1931 že razpolagalo in bo zato najbrž bolj kupovalo kakor v preteklem letu. Seveda pa je treba upoštevati, da je zadnji čas še v nekaterih državah (Francija, Belgija) začel padati konsum piva in bo zato tudi poraba hmelja manjša.
V interesu pivovarn je vsekakor, da svojih zalog hmelja preveč ne zmanjšajo, ker se je površina hmeljskih nasadov že znatno skrčila.
Predprodaja pridelka 1932.
Stiska hmeljarjev, da dobijo potrebna sredstva za obdelovanje nasadov, je v letu 1932 prisilila hmeljarje še v večjem obsegu k predprodaji pridelka kakor v letu 1931. Predprodaje so se vršile po sledečih cenah: Zateč april —maj 1932: Kč 6—7 (10—11-50 Din) za kg; Uštek april —maj: Kč 4-50—5 (7-50—825 Din) za kg (vsa kupna vsota se izplača naprej); Alzacija april 1932: ffrs 8—8-50 (17-50 do 18-50 Din) za kg; Belgija maj: bfrs 7-80 (9 Din) za kg; U. S. A. april— maj 1932: cts 11 —14 za 1 lb (13 — 17 Din) za kg.
V Jugoslaviji se je predprodaja vršila le v prav malem obsegu po 7—8 Din za kg, ker zakon z dne
2.	julija 1931 razrešuje producenta obveze pred-prodano blago tudi dejansko dostaviti. To je vsekakor izvrsten zakon, ki zasluži, da se ga posnema.
Poraba hmelja 1931/32.
Poraba hmelja v letu 1931/32 je na podlagi tozadevnih podatkov približno naslednja:
	Prodjkcija plVo 1. l9ol	hmelja na uuKijiitar	Poraba nmeija
	hi	gr	stotov
Nemčija		37,093.000	230	85.310
Avstrija in Ogrska . . . .	4,697.000	260	12.210
Češkoslovaška		10,380.000	300	31.140
Poljska in Dancig . . . .	1,950.000	300	5.850
Rumunija, Jugoslavija . . .	958.000	300	2.870
Obrobne države . . . .	577.000	275	1.585
Balkan		169.000	250	420
Francija		18,577.000	175	32.505
Belgija in Luxemburška . .	15,935.000	225	35.850
Nizozemska		2,280.000	215	4.900
Norveška 		417.000	215	895
Danska, Švedska . . . .	5,047.000	165	8.325
Švica		2,621.000	200	5.240
Italija, Španija, Portugalska	1,542.000	250	3.855
Rusija 		3,000.000	250	7.500
Kontinent	105,243.000	—	238.455
Velika Britanija		26,788.000	500	133.940
Irska 		3,129.000	750	23.465
Evropa	135,160.000	—	395.860
Združ. države Sev. Amerike	25,000.000	—	100.000
Kanada 		2,653.000	375	9.945
Srednja Amerika ....	900.000	275	2.475
južna Amerika		3,800.000	300	11.400
Vzhodna Azija		1,491.000	250	3.725
Indija		95.000	450	425
Avstralija in Nova Zelandija	3,300.000	450	14.850
Afrika 		538.000	350	1.880
Svetovna poraba	172,937.000		540.560
Radi še vedno trajajočega nazadovanja produkcije piva skoro v vseh državah se upravičeno lahko računa, da bo poraba hmelja razen v U. S. A. in še v nekaterih drugih državicah povsod še za 10—20% manjša.
Nazadovanje hmeljarstva.
V svojem pretiranem autarkičnem stremljenju si nekatere države še vedno prizadevajo ustvariti svoje lastno hmeljarstvo; tako n. pr. Italija s tozadevnimi poskusi v Umbriji, Danska itd. V splošnem pa vnema za kulturo hmelja radi izredno nizkih cen zadnjih let povsod vedno bolj pojema, zlasti v tistih državah, kjer druge kulture obetajo boljšo in stanovitnejšo rentabilnost; tako n. pr. v Badenu zelenjava, v Alzaciji tobak, pesa in zelenjava, v Belgiji zelenjava, v Vojvodini krompir itd. Redno, zelo neprijetno škropljenje proti peronospori, ki je
v prvih treh pokrajinah za dosego zdravega pridelka neobhodno potrebno, je pristudilo hmeljarstvo zlasti še pri teh nerentabilnih cenah polagoma marsikateremu prej vnetemu hmeljarju.
Po obiranju pridelka 1931 se je površina hmeljskih nasadov, izvzemši Ameriko, deloma povsod znatno skrčila. Dosedaj so znane za tekoče leto površine hmeljskih nasadov: Zateč 7300 ha, Uštek 1 iJ*1 ha (106 ha ni napeljano), Roudnice 750 ha (121 ha ni napeljano), Duba 127 ha, Češkoslovaška skupno torej 9309 ha; Belgija okoli 500 ha; Alzacija 1550 ha; Jugoslavija 1815 ha; Poljska okoli 2000 ha.
Stanje hmeljskih nasadov 1932.
Dolgo trajajoče mrzlo in suho vreme je omogočilo šele začetkoma aprila prva dela v hmeljskih nasadih. Bolhači so se pojavih v večjem številu kakor prejšnja leta. Sredi maja se je rastlina nekoliko opomogla, toda od konca maja do konca junija trajajoče hladno in deževno vreme je zopet oviralo razvoj hmeljske rastline in povzročilo močno širjenje peronospore. V posameznih okoliših so se koncem junija pojavile tudi hmeljske uši in se zelo hitro širile.
Stanje nasadov v glavnih okoliših je srednje dobro in zelo neenakomerno. Potrebno bi bilo izredno ugodno vreme, da se popravijo nastale škode, da hmeljska rastlina dohiti zamujeno in da se nasadi izenačijo.
Hmeljsko veleposestvo.
Naša tvrdka je v marcu letošnjega leta pokupila v Hallertau-u več manjših posestev v težki legi okrajev Au in Wolnzach ter jih združila v »Hmeljsko veleposestvo Barthof« tako, da se danes lahko računa k največjim producentom hmelja v Nemčiji. S tem je uresničila tvrdka že davno zamišljeno namero, postaviti se na čelo hmeljske produkcije.
Z odobritvijo bavarskega kmetijskega ministrstva je hmeljsko veleposestvo Barthof tudi vedno na razpolago deželnemu hmeljarskemu nadzorniku v svrho poskusov.
Dipl. ing. J. Dolinar:
Zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev v Ameriki
Čim dalje bolj pereče postaja vprašanje zatiranja rastlinskih bolezni in škodljivcev v kmetijstvu. Škoda, ki jo povzročajo razne bolezni in škodljivci, gre na milijarde, nekateri škodljivci pa so se zadnje čase začeli tako širiti, da že resno ogrožajo obstoj nekaterih kultur. Dosti je, ako za
primer navedemo samo slivino ščitasto uš ali kaparja, ki je uničil že ogromne nasade sliv v naši državi.
Za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev se nudijo in priporočajo dandanes kmetovalcu že razna, nekatera tudi prav dobra sredstva, ki pa imajo po večini to napako, da so predraga in se zato ne morejo uporabljati v takem obsegu, kakor bi bilo za naše kmetijstvo potrebno. Tvornice, ki izdelujejo ta sredstva, trošijo ogromne vsote za propagando in zato nabijejo sredstvom višje cene. Brez dvoma pa bi naš kmetovalec mnogo bolj posegal po teh sredstvih, tudi če bi bilo manj reklame zanje, samo če bi jim bila cena nižja. Sredstva, ki se uporabljajo pri nas, so že zelo številna in različna ter tako poznana, da jih ni potrebno posebej navajati. Poglejmo rajši enkrat, kakšna sredstva za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev največ uporabljajo vedno praktični in iznajdljivi Amerikanci.
Za zatiranje raznih bolezni in škodljivcev v kmetijstvu se uporabljajo v Ameriki predvsem razne arzenove spojine in emulzije petrolejskih olj-
Za škropljenje jabolk, breskev in drugega drevja se uporablja v prvi vrsti svinčeni arzenijat, za škropljenje bombaževih plantaž pa kalcijev arzenijat. Krompirjevega hrošča ter razni škodljivi mrčes v vrtnarstvu kakor tudi ličinke moskita malarije zatirajo s švajnfurtskim zelenilom. Zoper škodljivce na tobaku se priporoča manganov arzenijat, zoper mehikanskega fižolovega hrošča pa magnezijev arzenijat. Namesto švajnfurtskega zelenila se uporablja semtertja tudi cinkov arzenijat. Skupno z alkaličnimi lugi je arzenik tudi priljubljeno sredstvo za zatiranje plevela. Arzenik se uporablja tudi za zatiranje še raznih drugih škodljivcev, kakor kobilic, podgan itd., v izdatni meri pa tudi kot ohranjevalno sredstvo, tako n. pr. za impregniranje brzojavnih drogov.
Bakreni sulfat se uporablja v Ameriki za zatiranje raznih rastlinskih bolezni, bakreni karbonat pa zlasti zoper snetljivost pšenice. (Dalje prih.)
Razno
Hmeljarstvo in pivovarstvo v Nemčiji. Nemška pivovarska industrija za varenje izvoznega piva baje ne more pogrešati žateškega hmelja in zato zahteva, da se ukine naredba o prisilni uporabi domačega hmelja. Tej zahtevi pa državni minister za prehrano pod pritiskom hmeljarjev noče ugoditi. S strani hmeljarjev K. Schloder zaradi omenjene zahteve tudi ostro napada pivovarsko industrijo. Da se docela onemogoči konkurenca žateškega hmelja nemškemu, tudi predlaga, naj bi se vsako leto sporazumno med hmeljarji, pivovarsko industrijo, hmeljsko trgovino ter državno in deželnimi
vladami določila potrebna površina hineljskih nasadov in po potrebi tudi povečala tako, da bi pridelek popolnoma zadostoval za domačo porabo in izvozno trgovino. Čehi so nad tem seveda zelo ogorčeni in pred-bacivajo Nemcem, da so pred konferenco v Ženevi pač bili drugačnega mnenja.
Pridelek hmelja v Angliji in površina nasadov v letu 19152 ter pridelek na 1 ha v raznih okoliših:
	Pridelek	Površina	Na 1 ha
	stotov:	ha:	stotov:
Kent vzhodni . . .	14.376	768	18-6
Kent srednji ....	16.155	1.020	15-7
Kent zahodni ....	28.092	1.803	15-6
skupno .	58.623	3.591	16-4
Hants		3.556	208	16-8
Surrey		407	33	12-2
Sussex 		7.061	478	14-7
Hereford 		16.408	1.546	15-6
Worcester ....	9.042	731	123
Ostali kraji ....	407	26	14-5
Skupaj	95.504	6.613	19-4
Hmelj v zavojčkih kot tobak je ves čas trajanja prohibicije izvažala v Ameriko neka češka izvozna tvrdka. Hmelj so prodajali tam kot »drugstores« za varenje piva doma. Tako je tvrdka od leta 1932 izvozila v Ameriko kakih 12 milijonov zavojčkov hmelja po 52—72 gr v skupni teži 1100 stotov. Za 1 kg je plačala 37 Din uvozne carine.
Pivovarstvo v Albaniji. V Korči bo v kratkem začela obratovati prva in zaenkrat edina pivovarna v Albaniji. Poslopje je dograjeno in se že montirajo stroji. Sicer pa je konsum piva v Albaniji majhen in računajo, da ga bo kapaciteta te edine pivovarne za štirikrat prekašala.
Kako odrežejo pivovarne? Prva meščanska pivovarna v Pragi je izkazala za leto 1931/32 čistega dobička 3,122.602 Kč. Dividenda se bo izplačala na vsako delnico 220 Kč. Letno poročilo omenja, da se je pivovarni vkljub gospodarski krizi posrečilo zvišati produkcijo piva na 166.697 hi, t. j. za 5867 hi več kakor lansko leto. — Smichovska pivovarna pa izkazuje za leto 1931/32 čistega dobička 14,295.167 Kč. Pivovarna bo izplačala na vsako akcijo 1300 Kč dividende, 1,642.574 Kč pa raznih tantijem. Pa naj še kdo trdi, da je tudi pivovarsko industrijo prizadela sedanja gospodarska kriza!
Iz suhe Amerike. Nasprotniki abstinentov so izračunali, da je prohibicija stala dosedaj Ameriko že 25 milijard dolarjev, t. j. nad 1857 milijard dinarjev, torej dvakrat toliko kakor svetovna vojna. Za pobijanje tihotapstva je šlo 8 milijard dolarjev, ostalo pa so požrle razne tozadevne pravde. Poleg tega je tekom 12 let prohibicije radi nje izgubilo življenje 500 njenih uradnikov in 2000 drugih ameriških državljanov. — Senator Till je nedavno predlagal posebni komite, ki naj bi preizkusil, če se človek s 4% pivom sploh more upijaniti. Če je to nemogoče, naj bi se brez spremembe zakona o prepovedi alkohola dovolilo variti tako pivo. Toda senator Borah ga je kar hitro zavrnil, češ, da bi se proti komiteju moralo uvesti v smislu obstoječega zakona kazensko postopanje, če bi se pri nameravanem poskušanju slučajno le upijanili.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: Za starejše letnike ni zanimanja, za letnik 1933 pa se nudi v predprodaji 20 do 25 Din za kg.
Češkoslovaška. Po novem letu je sicer postala hmeljska kupčija mirnejša in je manj prometa, vendar je ostala tendenca nespremenjeno čvrsta. Zanimanja je največ še za srednje in dobro srednje blago. Cene se nadalje držijo in notira letnik 1932 žateško izbrano prvovrstno blago 48—52 Din, prvovrstno 43 do 48 Din, dobro srednje 37—43 Din, srednje 30—37 Din in slabše tudi ceneje, dočim hmelj iz Ušteka in Roud-nic 30—38 Din, zeleni iz Dube pa 21—26 Din za kg. Zateškega pridelka 1932 je bilo dosedaj znamkovanih 32.265 bal v skupni teži 40.265 stotov. Celokupni pridelek žateškega hmelja 1932, ki je bil prvotno cenjen na 45.000 stotov, bo znašal 52.000—55.000 stotov, ker se je obiralo bolj čisto, kakor pa se je prvotno nameravalo. Zaloge so že zelo pičle in se nahaja v prvi roki komaj še 1000 stotov, v komisijskih skladiščih pa kakih 3500 stotov žateškega pridelka, dočim so ostale vrste češkega hmelja že skoro docela razprodane in so zaloge le neznatne.
Nemčija: Tudi po novem letu je ostala kupčija zelo mirna. Tržišče%v Niirnbergu je večinoma brez prometa, le semtertja pride do kakega zaključka za 10 do 20 bal Hallertauskega hmelja po 65 — 68 Din in gorskega po 54—58 Din za kg. Nominalno pa notira Hallertauski hmelj 1932 še vedno 56—77 Din in gorski (Hersbruck) 45—63 Din, boljši Spaltski pa 67—80 Din in Tettnangski 70—81 Din za kg.
Poljska: Položaj nespremenjen, tržišče brez zanimanja in prometa.
Francija: Tudi po novem letu je ostala tržna tendenca nespremenjeno mirna. Izgleda, da se pivovarne najbrž radi gospodarske krize ne nameravajo toliko kriti s hmeljem kakor navadno, kar bo brez dvoma ugodno vplivalo na sezono 1933 v prid producentom.
Belgija: Tržišče je nadalje mirno in skoro docela brez prometa. Cene pa so ostale nespremenjene, vendar so več ali manj le nominalne in notira letnik 1932 Poperinghe 26 — 28 Din, letnik 1933 iste provenience v predprodaji za oktober-november pa 24—28 Din za kilogram.
Anglija: Tržna tendenca je nadalje čvrsta. Zaloge prvovrstnega hmelja so že zelo izčrpane in je na ponudbo le še srednje blago. Cene so ostale v glavnem
nespremenjene in letnik 1932 notira 37—57 Din, letnik 1931 pa 4—24 Din, letnik 1930 še 6—8 Din in letnik 1929 tudi 2—3 Din za kg. Znatnejše povpraševanje je za Golding in Fuggles letnika 1930 boljše kakovosti.
Amerika: Zanimanje in povpraševanje je zadnji čas zelo popustilo, ker je ukinitev prohibicije še preveč negotova in je še vprašanje, kdaj se bo pričelo variti pivo. Tendenca zato ni več tako čvrsta in je prometa prav malo. Zato notira več ali manj le nominalno letnik 1932 še vedno 46-52 Din, letnik 1931 pa 37—44 Din in starejši letniki 7—14 Din za kg.
Vse cene na inozemskih tržiščih so preračunane po pariteti v Ziirichu.
Za razvedrilo
Na gorah.
»Biti pozimi za nekaj časa v hribih je pa res zdravo za živce, če zganja človek šport, zaspi radi utrujenosti, če ga ne, pa zaspi iz dolgega časa.«
V času krize.
Trgovec svojemu tovarišu: »Kaj vi, vam je lahko! Vi si le belite glavo, kako bi plačali dolgove, mene pa skrbi mnogo bolj, kje bi si kaj izposodil.«
Nesporazumljenje.
Oče: »Povej mi, Pavla, kdo pa je bil ta, ki te je snoči objemal pred vežnimi vrati? Videl sem to dobro skozi okno.«
Pavla: »Oh, da, bil je neki zastopnik!«
Oče : «Kaj tvoj ženin ni imel časa?«
Med zdravniki.
A: »Dobil sem bolnika, ki mi povzroča mnogo skrbi.«
B: »Zakaj? Ali ne plača?«
Bodoči filozof.
Katehet: »Kaj moramo storiti, da nam bo greh odpuščen?«
Pepček: »Grešiti moramo, gospod katehet!«
Nevarno zavarovanje.
Šofer, kateremu je zgorel avtomobil, pride k zavarovalnici, da mu izplačajo zavarovalnino.
Ravnatelj zavarovalnice: »Zavarovalnine vam ne moremo izplačati, pač pa vam bomo kupili nov, ravno tak avtomobil.«
Šofer: »Tako? Naj bo, toda polico, s katero sem zavaroval svojo ženo, takoj uničite.«
Najbolj varna naložba denarja — Najvišja dnevna obrestna mera
Jamstvo Dravske banovine z vsem premoženjem in davčno močjo
Hranilnica Dravske banovine podružnica Celje
(nasproti pošte) Cankarjeva ul.
prej Južnoštajerska hranilnica	Vsakovrstna posojila pod ugodnimi pogoji
Dolžnik jamči samo za izposojeni kapital
HMELJARJI! VAŠ DENARNI ZAVOD JE
LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
__________♦____________
Vlagatelji pri Ljudski posojilnici ne plačajo rentnega davka — Stanje vlog nad 100,000.000 dinarjev
Kmetje, meščani, trgovci, obrtniki!
Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le
Vzajemna zavarovalnica o
Zavaruje:
1.	proti požaru, streli in plinski razstrelbi:
poslopja vsake vrste, dograjena kot tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, zvonove, poljske pridelke, hmelj, žito, krmo itd. j	——
2.	proti razbitju in razpoki; zvonove, steklo;
3.	v življenjskem oddelku; na doživetje in smrt, otroške dote, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah in pri najugodnejših plačilnih pogojih.
Za vsa pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se obračajte le na naše krajevne poverjenike po župnijah ter
v Celju
na Podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica,
v Mariboru
pa na gosp. Žebota Franja, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica 10.
Umetna gnojila
Thomasovo žlindro, superfosfat, kalijevo sol, apneni dušik KAS in Nitrofoskal
Kmetijske stroje
pluge, brane, slamoreznice, trijerje in škropilnice
Sredstva za
pokončavanje škodljivcev
ter vse druge kmetijske potrebščine
oddaja najceneje:
Skladišče
Kmetijske družbe
v Celju (pri kolodvoru)
___________♦___________
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
♦
Izdaja konzorcij »Slovenskega hmeljarja«, predstavnik Al. Mihelčič. Odgovorni urednik dipl. ing. Janko Dolinar. Tiska Mohorjeva tiskarna (Fran Milavec). Vsi v Celju