Namesto sedmine
(Ivan Lumpič, rojen 5. 2. /V05, iimr! ,S. .?. /9,SV;
lokrat s\a ,sesprejela koiše iti-koli.
Ozka, slaho shojena jjn; zavira korak, cta »e slečem navkreher. Koraki enakomerno meljejo />o zmrznjenem s/iegu in kol tnlinsko kolo poganjajo misli.
Dnn po prazniku iena je, sire-Ijtij oil doma je prava zima. Še\če-raj me je kotega vahil i zctresne hribe; ilanes mi tlel lega iluje Cio-lovec, daleč manj ugleden od div-jega Grimavca. Veter moli lišino, v kateripočivazimskigozd. Smrečje in boroi je glasno vzdihuje, odprli greben se je razodei d<L listja; po njem zu nektij korokov zušumi in poiem leiki gojzerji spei zumeljejo v sneg. V misel se vpleie lemna Waf>nerjeva pogrehnu glasba, ki sew jo pravkar odloiil z gramofo-ii«. Ctulna, vatijo sili razigrani ¦ Berliozov vtilček. Koi pomlad, ki leze r zinio, koi življenje, ki ga ne premngu smrl.
Skoraj srečam <;«, mko misel poleii k njeimi. Včeraj sino sedeli po tisti rteizprosni novici in sestav-Ijali besedilo osmrtnice — » Nena-doma je lilio odšel od ims naš drugi aia...« Tako hlizu je spo-min, ko sem se ztidnjič (kol pred leiu totikokrat) vrnil z Golovca; aia je sedelpri okmi. Radjegledal na Blaiev grič in \iše v gozd, neit-hogljive nogepa,?</ niso i ečpone-sle r hrib. Znio se je lem raje spo-ntinjal, kako je prvi iniel prave sninči r Štepanji \asi.
Borovci pojo z veirom. Je bil pred petdeseiimi, sedemdesetimi leti veter na Golovcu drugačen? Je gozd mrmral z njim druge pesnii? Zavijem s poti, štiri »noge« dobro drže na zmrznjeni skorji, r katero je srnjad zapeča-lila svoje sledi. Oprl na smučarski palici sredi belega, mrzlega hriba molče kriknem v veler: Ala! Ata! Zdi se, kol da bo za klicem okrenil sivo glavo... Kaplja se od očesa poiene prek nosu v veter; zaradi mraza, zaradi veira, njega...
Bog ve, čeje kdaj kot oirok Šie-panje \asi in Golovcaslalprav na lem mestu. Slutim ga v majanju krošenj. A zagoiovo je m kdaj skrivaj popeljal svojo Angelo.
Krenem nazaj na valovilo gaz. Nisva bila prav pogosto skupaj in ludi govorila nisva kdo ve koliko. Srečalu sva.se kol dobra človeka in ni bilopolrebno ne veliko ne ve-likih besed. Tako uidi zadnjikral. Govoriti si mogel več in meni so besede tičale v grlu. Slovoje bUo z dotikom.
Gaz se zloino pne, misel zdrsne iri deseiletja  nazaj.   Moj dobri
nono mc je prvič popeijal na Go-lovec. Meril sem ga z otroško mero, zdel se mi je neizmeren, divji, pravljičen. Spoinmm se pri-poveiiovanj, kako je bit mett vojno blizn, vabljiv, prepovedan.
V mislih speljem oba    - nona in dUi v vesel klepei in z nasineikom prislidinein   njunemu    obujanju spominov.
V  ztnijiinjn vetra zamro njuni glasovi...
Misli moli vse več sprehajalcev nti grebenski poli. Pobegnem na samotno Ceglarico. Zadnjič sem m srečal prijaznega diišnega pa-siirja in o prijemem srečanju sem doma z iitoni poklepeial. Danes ga Golovec otivlja, ohranja. Sreče-val bom ata iui vsakem teku in sprehoitu in vedno znova bom presenečen, ko me ne bo pričakal v sianovanju, ob nknu, zroč na Blaiev grič.
V sivem, nekoliko kalneni po-gledu }e bila vedno nagajivo še-gova iskra.  Dobh, swi vici in (inekdoie so bili nerazdružni del njega. l'red dvema lednoma, na smnni posielji, seje zadnjikrai po-šalil.
fot znvije močno navzdol in v mrak zamigljajo moščanske luči.
V sivino nemo šlrli zvonik na šte-panjskeni pokopališču.
Usiavim se še zadnjikrai — vrlt Blaievega griča. ^Nekako pred dvajsetimi leli, me prešine lisii prouslovski občmek, sem stal tu s sošolcem. Njive in iravniki so se-gali vse do Jarš, lenci Ljubljanica se je jasno črmla ined- njimi. I:. plitkega snega so silili zeljni šton. Glavo ini napolni Murnov verz — Mir, (di, legu na zemljo, meni ni ga moč dobiti...
Kruj pod inenoj počasi in zn-itestjiva izginja pod leikinii siolp-nicomi in bloki. Počasi izginjajo njegovi Ijudje. Enega, nam tako dragega, pravkar pokopavamo. Marjan Čonč