Pomembna vloga Viba filma
Reforma srednjega Izobraževanja Je prinesla mnoge novosti in spremembe. Ene takšnih je bila deležna tudi umetnostna vzgoja, v katero so vključili poleg llkovne in glasbene še filmsko, gledališko in plesno vzgojo. Zaradi tega /e med drugim tudi obve-Ijal sklep, da bodo kulturne in umetniške dejavnosti flnanclrane 90 odstotkov za njihov program, 10 odstotkov pa Je namenjenih za izvajanje umetnostne vzgoje.
V zvezi s filmsko vzgojo in deležem kulturnih ustanov pri umetnostni vzgoji na sred-njih šolah je Igor Pleško, predsednik zbora uporabni-kov občinske kulturne skup-nosti, ki na srednji šoli za družboslovje in splošno kul-turo Vide Janežič poučuje predmet umetnostna vzgoja, dejal, da nekateri še vedno ravnajo po principu »pridi, plačaj in poglej«. Film Gan-dhi si je na primer ogledala vsa srednja šola za družbo-slovje in splošno kulturo Vide Janežič in vse vstopnice so plačali po redni ceni.
Le redke kulturne ustanove so našle sprejeraljive rešitve, ker nekatere niti same nimajo ustreznih pogojev za tako ra-zširjeno in intenzivno poveza-vo s šolami. Viba film na pri-mer, je doslej ponudil učite-ljem filmske vzgoje v Ijubljan-ski regiji svojo dvorano za in-terne projekcije s predpre-mierami slovenskih filmov. Na teh projekcijah so sodelo-vali tudi ustvarjalci, in tako je bil vzpostavljen prvi zelo po-memben stik med učitelji filmske umetnostne vzgoje in ustvaijalci domačega filma.
Poglobitev in razširitev ta-kšnega sodelovanja bi bila najbrž dobrodošla?
-  Vsekakor. Prlpravil sem predlog oblik sodelovanja za našo šolo na področju občine Ljub^jana Center. Naše že^je bi bile, da bi lahko Viba film v okviru svojih možnosti sode-loval v vzgoji in izobražeanju s filmi, projekcijami, literatu-ro, z obiskom delavnic in sne-manj in podobno. Šlo bi za neke vrste filmsko delavnico za sredryo šolo.
In kaj ponuja Viba film?
-  Viba ponuja sledeče: pri-bližno    polovico    programa (predavaiya, oglede in obiske) brezplačno, druga pa po do-govoru po režijski ceni (pre-davatelji,   dvorana,   mentor-stvo za filmski krožek).
Miro Polank.vodja oddelka za plasman pri Viba filmu, nam je razložil, da se ljubljan-ske sredrye šole poslužujejo iyihove kinodvorane s 40 se-deži. Na voljo imajo 90 sloven-skih filmov in nad 800 kratko-metražnih filmov. »Naši av-toiji in režiserji jim lahko v neposredni razpravi tudi dajo ustrezne informacije. To so-delovanje je bilo dokaj neor-ganizirano. Z nekaterimi se je začelo že leta 1975 in traja vse do danes. Predvajanja filmov, pogovor z režiserji in predava-nja so bila brezplačna. Plače-vali so le minimalne stroške za dvorano.«
In tesnejše sodelovanje s srednjo šolo za družboslovje in splošno kulturo Vide Ja-nežič?
-  To je bil pogovor. Če bo dala šola konkretne zahteve, jih  bomo upoštevali.   Zaen-krat tudi sami niso dali dolgo-ročnega programa.
Kako y prihodnje?
-  Želimo, da bi prišlo do stalnega filmsko izobraževal-nega pouka, ki bi lahko pote-kal od septembra do junjja.
Kako je urejena finančna stran?
-  Informiranje     in     tudi poučevarye preko filmov je eno najeenejših. Če bo ta de-javnost sedaj stekla v večjem obsegu, naj bi šole zagotovile nekaj  denarja  preko  svojih programov, nekaj pa od dija-kov samih. Mi od občinske kulturne skupnosti nismo do-bili niti dinarja. Do sedaj je še šlo, toda če bo prišlo do ogle-da filma recimo v Unionu, se že pojav problem denarja za najemnino dvorane; pokriti je treba     materialne     stroške, plačati predavatelje.
Razdelitev bremena bi bila tudi finančno lažja, če bi se vključile vse kulturne skup-nosti v Sloveniji, ne samo Ljubljana. Program bi ven-darle morali pripraviti na za-vodu za šolstvo, ki naj da po-budo, da pripravijo osnove in koncept, kaj naj bi obsegale te filmske ure, potem ga bomo pa mi strokovno in umetniško dopolnili. Programe bi morali imeti čim prej, da bi jih začeli izvajati v že prihodnjem šol-skem letu.
Milica Gojanović