o Informativno propagandni časopis OBČINE ILIRSKA BISTRICA zel (Cena 50 SIT___ ________________________ m rrs? 124. poletni pohod na jSnežnik ^^s^-iško Planinsko društvo "Snežnik" je !?v°jo 85-letnico proslavilo kar na vrhu , dežnika v družbi planinskih prijateljev iz L,Se Primorske, zamejstva in drugih ^. 0r'cev Slovenije. Na Snežnik je iz HUbljane prispel tudi pismeni pozdrav ji ^dsednika predsedstva MILANA ^CANA. Dolgoletni vodja bistriškega planinstva VOJKO ČELIGOJ je spregovoril o prehojeni, 85 let dolgi planinski poti, ter izrazil željo, da bi v prihodnje društvu uspelo uresničiti čim več načrtov: urediti postojanke, trajno rešiti problem vzdrževanja snežniške ceste, se telefonsko povezati s svetom, pravno urediti planinsko lasti rino itd. JOŽE DOBNIK, podpredsednik Planinske zveze Slovenije, je pohvalil delo bistriškega planinskega društva, zlasti pa njegovo prizadevno delo z mladimi in pri ohranjanju naravnih lepot Snežnika. Planincem so ob visokem jubileju čestitali še JOŽE ROLIH, predsednik ilirskobistriškega izvršnega sveta, ter predstavniki planinskih društev, ki so se udeležili pohoda. AVGUST 1992, št. 4 Bistričan NIKO KRAŠOVEC je prejel posebno priznanje za prehojenih šest transverzalnih poti. Bronasti znak PZS pa so prejeli mladi planinci LUKA VALENČIČ, ANDREJA GOMBAČ , KRISTINA ČELIGOJ TER MOJCA IN ADRIJANA GRU. Planinec udeleženec z najdaljšim planinskim stažem je bil Ljubljančan STANKO PEČAR, rojen istega leta kot bistriško planinsko društvo in s planinskim stažem, dolgim 71 let. Ob koncu slovesnosti, ki so jo popestrili FRANE DOLGAN z recitacijami in pevski zbor Društva upokojencev iz Bistrice, je JOŽE DOBNIK odkril razgledno ploščo, ki jo je izdelal Anton Šavli iz Kobarida, postavili pa planinci domačini. ^ [3 [§! [3 [3 [3 [3 [5 [3 [3 [3 [3 [3 [3 [3 [3 [3 [3 [3 [3 [3 [E] [3 [E] [□ [3 [3 [3 Nov zvon v minut čez 15. uro 14. novembra '942 j v Jelšanah snela največjega treh zvonov, ga odpeljala in ga ijs ^°ne PretoPila v kak top. Podobno Odo je doživela še vrsta primorskih k °nov- jeQ|žje gospod JOŠKO KOVAČIČ prišel v ^sane za župnika, je najprej poskrbel , h^P0Pravilo streh, tako da je zvon moral čakati do zdaj. kilogramov težak zvon so ulili v lQ^enri Ferralitu in je 1037. ("opus Men Zvon' ki so ga izdelali v tej firmi. I Sq ^ Pfve zvonove, ki so jih ulili v Žalcu, ) $ ' tudi zvon cerkve v Knežaku. WStVa za javanski zvon so zbrali I pijani in PETER REBERC. Isš' (,e th mesece prej) se je iz v lvske" cerkve spet oglasil še tretji C Posvečen je zaščitniku gasilcev, sv. iS|JfIJariu* blagoslovil pa ga je koprski gospod METOD PIRIH, ki je izrazil itljr ' da bi zvon zvonil predvsem v ra>, ubne namene in za dobro ' a PIQVanie m0d sosedi. (Fotografiji sta rniva cerkve v Jelšanah.) je italijanska oblast z zvonika Jelšanah zapolnil 50-letno vrzel Po 13 mesecih MILE STRAJNIČ iz Ilirske Bistrice se je po 13 mesecih, prebitih v vojaških zaporih, vrnil z odpustnico z naslednjo obrazložitvijo: "...poslan na nadaljnje prestajanje kazni v svoji republiki -državi." Mile Strajnič, kapetan prvega razreda, je bil nazadnje poveljnik tankovske enote v Pivki. 27. junija je dobil ukaz, naj s svojo enoto krene na zahodno mejo, ki da so jo zasedli Italijani. Ko je po napadu slovenske TO na jugoslovansko vojsko v Rožni dolini (takrat je bil s svojo enoto na mejnem prehodu Vrtojba) uvidel, v kakšno vojno je proti svoji volji vpleten, se je s svojo enoto predal slovenski vojski. Ko so ga po 12 dneh spustili domov, ga je iz Postojne po telefonu poklical polkovnik Stanislav Stopar in ga z zagotovilom, da se mu ne bo nič zgodilo, nagovoril, naj se vrne v službo. Takoj po vrnitvi “v službo" ga je prijela vojaška policija in ga vtaknila v ljubljanski vojaški preiskovalni zapor. Čez mesec dni so ga s helikopterjem prepeljali v Sarajevo in ga tam obsodili na dve leti zapora. Po pritožbi na višje sodišče v Beogradu so ga obsodili na še dodatno leto zapora. Po dveh mesecih so ga premestili v vojaški zapor v Nišu, kjer je bil zaprt s še šestimi oficirji (Hrvati in Muslimani). Večina ostalih zapornikov je bila zajeta med boji za Vukovar. Oktobra 1991 je bil oficir Strajnič črtan iz evidence JLA, pridobil si je slovensko državljanstvo, kljub temu pa je vseh deset mesecev niškega zapora moral nositi uniformo jugoslovanske vojske, ni pa prejemal polovice osebnega dohodka, ki sicer pritiče zaprtim oficirjem JA. Spomladi letos so mu že najavili, da ga bodo zamenjali za pomembnega zapora spet doma srbskega oficirja, ujetnika slovenske TO, pa iz tega ni bilo nič. Predstavniki mednarodne organizacije Rdečega križa so zapornike obiskovali enkrat mesečno. Vsi zaprti oficirji so pri njih in upravi zapora nenehno zahtevali, naj jim dovolijo oziroma omogočijo vrnitev v svoje države. Po sporazumu med Paničem in Greguričem o zamenjavi ujetnikov po načelu vsi za vse, je 14. avgusta prek Nemetina pri Osijeku prispel v Zagreb in po nekaj dneh domov. Mile Strajnič pravi, da ga v javno "izpoved" silita njegova vest in lojalnost do slovenske države, saj po 13 mesecih zapora in psihičnih pritiskov enostavno ne more biti kar tiho. Ima ženo Slovenko in sina, želi ostati v Ilirski Bistrici in se tu zaposliti. Dragica Prosen GRAFIČNI ATELJE RAČUNALNIŠKA PRIPRAVA, REPROGRAFIJA, RETUŠA, MONTAŽA, KOPIRNA, SERIGRAFUA, OFFSET, KARTONAŽA, KNJIGOVEZNICA 66250 ILIRSKA BISTRICA, BAZOVIŠKA CESTA 40, TEL. FAX.: 38 (0)67 / 81-297 Življenje v zbirnem PISMO V tretji številki Snežnika smo objavili pismo Vojka Rožanca, tokrat objavljamo odmev nanj. SEDANJI BLAGAJNIK ZELENIH IL. BISTRICE NI IN NE MORE BITI ČLAN KLUBA "HODNIKOV MLIN" Zeleni II. Bistrice se bolj ali manj zavedamo časa, v katerem živimo, pa tudi stopnje razvitosti in vloge naše občine v novi državi. Zato se po svojih močeh trudimo nenazadnje tudi za turistični in kulturni razvoj našega mesta. Zadali smo si nalogo obnoviti vsaj en stari bistriški mlin in žago. Hvaležni smo gospodu Hodniku, ki nam je ponudil v najem svojo znamenito domačijo ob reki Bistrici. Seveda pa se želja ne da uresničiti čez noč, še manj pa brez denarja. Izvršni odbor stranke se je odločil, da bomo denar pridobili s prirejanjem zabavnih prireditev in sponzorstvi. Naša prizadevanja so bila plodna in na računu za obnovo Hodnikovih mlinov se je nabral lep kupček denarja (cca. 12 000 DEM). Ves izkupiček smo seveda zaradi tim. ohranjanja vrdnosti prelevili v obveznice in marke ter jih zaupali našemu vrlemu blagajniku. V času obnove bivših galerijskih prostorov v Hodnikovem mlinu se je naši stranki pridružilo precej mlajših Bistričanov, ki so na stvari gledali nekoliko drugače in našemu vrlemu blagajniku je postalo jasno, da se bo moral ukloniti novim idejam ali oditi. In tako je izbral najbolj neumno varianto in odšel - seveda z vsem neporabljenim denarjem. Koliko ga točno še je, ve sicer samo on, vseeno pa tega ne bo težko ugotoviti, ko se bomo o teh stvareh lahko uradno pogovarjali. Ta kratek uvod naj služi nepoučenemu bralcu v razlago članka, ki ga je poslal v javnost gospod V. Rožanc, češ, da "5 treba mene ustaviti. V njem omenja c P kup neresnic in žalitev. Jaz k21 predsednik stranke lahko razpolagam ^ denarjem stranke le ob sopodpisu vs ^ enega od treh overjenih podpisniki ^ virmana ali čeka na SDK-ju. G. Rožanc prisostvoval ustanovnemu zboru kluba ^ torej ni član kluba, še manj pa njegiP1 blagajnik. P1 Pogodba o najemu prostorov s strd® kluba Hodnikov mlin je bila podpisana P1 soglasjem večine članov izvršne! P' odbora stranke, ki so po sklepu p( stranke svoje soglasje izjavili pismen P1 Izjava, da le-ti niso vedeli, podpisujejo, je vsekakor žaljiva. DruiS1 dejstvo pa je, da s tem soglasjem strani*6 ni ustanovila kluba, temveč je klubu oddala v najem prostore in s tem V gi obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe nr g. Hodnikom in stranko. (O pogodbenVJ obveznostih kdaj drugič, recimo, ko l°r klub zaradi samovolje, arogance in s tete krivde g. Rožanca prenehal delova|a'1 Gospod bivši blagajnik dela tudi vellsv napako s tem, ko trdi, da naj bi |SC poravnaval obveznosti kluba do Setnikarja, lastnika trgovine Pod vrti, ^ katerim ima klub zelo dobre in korekt56 odnose. Do firme pa svoje obvezno . redno izpolnjuje. Finančni in drugi vi^J( poslovanja pa so tako ali tako izključni3 domeni poslovnih partnerjev. G. Rožancu nočem nič žalega, niti1 obsojam njegove nedoraslosti izzivom1 takšni ali drugačni življenjski p^ zamerim pa mu, da ni sposoben rešev osebnih konfliktov na kakšen drugačne bolj "moški" način. Sr) Prihodnja skupščina Zelenih II. Bistc^j; pa naj pokaže, kdo in kaj med ljudmi velja. dc Janko Poklar centru Ra El El El El El El El El El El El El^ Du V bistriškem zbirnem centru so trenutno nastanjeni 403 begunci, od teh je precej več kot polovica otrok. V avgustu so prejeli pomoč iz Siene (166 zavojev s priborom za osebno higieno, plenicami, otroško hrano...), ki so jo zbrali sienska pokrajinska uprava za socialne zadeve in razne mirovniške skupine. 70 000 šilingov vredno pomoč je v Bistrico pripeljal avstrijski podjetnik Unter Weger iz Thalasslinga blizu Lienza. Gre za izdelke lastne firme: marmelado, sokove in univerzalni tekoči detergent, namenoma izdelan za potrebe beguncev. V soboto, 15. avgusta, so pomoč pripeljali tudi iz Devina-Nabrežine, zbrala pa sta jo tamkajšnji smučarski klub in planinsko društvo (pribor za osebno higieno). Zbirni center so obiskali tudi predstavniki Ministrstva za delo ter republiškega ter regionalnega Zavoda za delo, zanimali pa so se za POTEK IZVAJANJA JAVNIH DEL - konkretno v zbirnem centru. Srečali so se z učiteljico, medicinsko sestro in zdravnico, ki so goste seznanile z vsebino in težavami pri delu. Ugotovili so, da bodo morali glede na obstoječe potrebe dejavnosti dodatno kadrovsko okrepiti. Mimogrede še to, da bi morali v bližnjem šolskem letu v Sloveniji zaposliti še najmanj 460 učiteljev za 17 000 otrok-beguncev. Ker Slovenija ne premore toliko nezaposlenih učiteljev, bodo zaposlili podobne profile. PROGRAME ZA JAVNA DELA že zbirajo, zato pozivajo vse zainteresirane, da pravočasno oddajo svoje programe. Ženske iz Bosne in Hercegovine v Bistričani se lahko oglasijo na občinskem SEKRETARIATU ZA GOSPODARSTVO, kjer bodo dobili dodatne informacije. Krajevna organizacija Rdečega križa Ilirska Bistrica je na semanji dan, 17. avgusta, postavila stojnico, na kateri so ženske iz BIH prodajale svoje kvačkane in pletene izdelke. Z obiskom stojnice so bile zadovoljne, za prihodnji sejem pa bodo poskrbele, da bo njihova stojnica vidneje označena in še bolje založena. Spretne pletilje iz Bosne delajo tudi po naročilu. IN ŠE VABILO Življenje v zbirnem centru postaja za begunce čedalje težje, saj prihajajo do spoznanja, da je vrnitev domov še daleč. Da bi jim olajšali težke trenutke ob čakanju na neznan jutri, vabi bistriški Center za socialno delo vse, ki bi želeli delati kot PROSTOVOLJCI, da se javijo na sedežu CSD (nekdanja glasbena šola), kjer bodo dobili vse potrebne informacije. Poleg vrtca, male šole in šole, ki jih izvajajo tudi begunci ob strokovni pomoči, potekajo še nekateri programi, ki jih izvajajo prostovoljci (npr. organizirani sprehodi v mesto in športne aktivnosti). gle Ilirska Bistri^01 UGODEN NAKUP: ^ - GRADBENEGA MATERIALA - VODOINŠTALACIJSKEGA MATERIALA du - MATERIAL ZA CENTRALNO OGREVANJE ,i,r - KOMBINIRANE PEČI ZA ETAŽNO OGREVANJE - KERAMIKA IN SANITARNA KERAMIKA alG PONUDBA MESECA tac - STROPNI NOSILCI SVEH DIMENZU nn - OKENSKE IN VRATNE PREKLADE ^ IZDELUJEMO: 3ia - GARAŽNA VRATA, PROTIPOŽARNA VRATA, ^ OGRAJE,VOZIČKI lov - KUUCAVNIČARSKE STORITVE PO NAROČILU K^sp KUPCEM NUDIMO MOŽNoC PLAČILA NA OBROKE nr IN S KARTICO ACTIVA • h ---------------------------^ . ROJSTVA, POROKE, SMR&' V juliju se je rodilo pet BistriČ^ zakonsko zvezo so sklenili trije P — preminulo pa je devet domačinov. 3 OB KONCERTU TENORISTA Sava Pugla Nova oddelka Bistrica je v mnogočem nerazvito in da “zaspano* mesto (ne samo v teh vročih ja £ poletnih dneh), tega pa ne bi mogli trditi ji za kulturno dogajanje, ki po mojem lam mnenju ne zaostaja za npr. Sežano (kljub j v< Kulturnemu domu Srečka Kosovela) ali ;nil(i Postojno; v nekaterih segmentih je celo anc bolj razgibano. jbaCe se osredotočim le na glasbene ijegi prireditve, je ena od razlik v primerjavi s prej omenjenima občinama ta, da v str3 Bistrici tvorijo glasbeno dogajanje ana predvsem domači izvajalci, kar je §ne( pomembna kvaliteta. To omogoča )U | kontinuiteto v dogajanju in je lahko v men Prihodnje tudi osnova za prirejanje (Vsakoletnega ciklusa koncertov, npr. DrU( glasbenega abonmaja, za začetek sestavljenog3, recimo, iz petih, šestih ibu *rega pol leta na bistriških ulicah .srečujemo nov obraz... ali pa ga bežno IS ujamemo v mimovozeči katri z nalepko ml "BIH". Vemo še, da igra flavto in da zelo dobro govori slovensko. - Kdo še Je Adnan Zubčevič? Rojen sem v Trebinju, ki je od JJ^Dubrovnika oddaljeno 30 kilometrov. V Dubrovniku sem obiskoval srednjo glasbeno šolo (flavta) in končal glasbeno akademijo v Ljubljani. Že v času študija sem precej nastopal po Sloveniji in i ohranil sem jo v lepem spominu. Odigral | ^sem številne koncerte širom bivše Jugoslavije, sodeloval sem na festivalu >• moderne glasbe v Italiji (1979), do odhoda iz Trebinja pa sem bil prvi flavtist dubrovniškega festivalskega orkestra. V ' _ Dubrovniku sem tudi sicer imel precej jstfjcsolističnih koncertov, nastopal pa sem na . /sak°letnih poletnih igrah. • Katera pot lahko pripelje dubrovniškega umetnika v malo mesto !E llirska Bistrica? ■alede na vse, kar se je jeseni dogajalo v CAFrebinju, sem predpostavljal, kaj se bo -Sodilo. Žal se je zgodilo v najhujši Tiožni varianti. Prek prijateljev v Ljubljani >em izvedel za razpisano prosto mesto v Jlasbeni šoli v Ilirski Bistrici in se tako odločil za odhod. V Trebinju sem pustil oovo hišo z elektronskim študijem, J KU spokal" vse, kar se je dalo "spokati" v H0^ro in odšel. Že dva meseca ne morem oriti v stik z mamo in sorodniki v Trebinju A n ne vem, kaj je z njimi. rA ___s Kako vi občutite Bistrico In njeno glasbeno sceno? Adnan Zubčevič predstavljal, da bi v majhnem mestu, kakršno je Bistrica, lahko naletel na tako pestro glasbeno življenje in da bi v njem lahko uresničeval svoje ambicije. Spoznal sem krasne ljudi, občutek imam, da sem spoznal krog ljubiteljev glasbe, znotraj katerega se zelo dobro razumemo. Doslej sem pred bistriško publiko nastopal petkrat, s posebnim užitkom pa na humanitarnem koncertu v cerkvi sv. Petra in na sobotnem koncertu (1 .avgusta, op.p.) v Domu na Vidmu. Z Bojanom Glavino, s katerim zelo dobro sodelujeva, pa pripravljava še en koncert. • Kako ocenjujete delo bistriške glasbene šole? S kolektivom v šoli sem zelo zadovoljen, dobro pa se razumem tudi z učenci, ki jih učim igrati flavto in kitaro. Vtis imam, da imate v Bistrici precej mladih glasbenih talentov. Da je kvaliteta šolenan oziroma njenih kadrov zelo visoka, dokazujejo tudi uspehi. Na državnem prvenstvu je Jan Bratož v kategoriji do 14 let dosegel prvo mesto med 34 konkurenti, Gregor Mavrič pa drugo mesto v kategoriji do 12 let - oba klavir. Bistrica je najmanjše slovensko mesto s toliko nagradami, kar tudi nekaj pove. - Vas lahko vprašam po načrtih? Raje ne. Spoznal sem, da se vse tisto, kar sem kdaj načrtoval, običajno ni udejanjilo, zato raje plavam... in čakam, kaj bo. Dragica Prosen Še kot študent sem nastopal v vaši lil pf »n°vdvorani ‘n Bistrica mi je bila že takrat Vil' .ec- V njej se dobro počutim, saj je ^isrčno jn |epo mesto. Nisem si Adnan Zubčevič (levo) s kolegoma Bojanom Glavino in Savom Puglom (slikaD.R) rič^ je f —------- v glasbeni šoli V bistriški glasbeni šoli poteka vpis v vse dosedanje oddelke in dva nova: godalnega in orgelskega, še posebej pa vabijo k vpisu v oddelke za trobila, pihala ter oba nova oddelka. Glasbena šola je bogatejša za nove, trimanualne orgle s 50 registri, kakršne premore le še velenjska glasbena šola. Igranja na orgle se je dalo do zdaj naučiti le v kaki cerkvi ali samostanu, saj učni načrti Zavoda za šolstvo tega programa niso vsebovali. Z novim šolskim letom pa uvajajo tudi to novost. Tako bodo v bistriški glasbeni šoli odprli prvi orgelski oddelek; vodil ga bo Rečan, prof. DRAŠKO BAUMGARTEN, ki je do zdaj učil bistriške učence igranja na klavir. 37 let tujine Po 37 letih se je v Ilirsko Bistrico vrnil slikar JOŽE KOPRIVA. Gospod Kopriva živi v Parizu, kjer je svoje akvarele, olja in pastele je razstavljal v Italiji, ZDA, Franciji in drugod. Trenutno upodablja stare bistriške motive v svojem rojstnem "guranjem kraji", v Sibiriji. V začetku septembra bo v Domu na Vidmu prodajna razstava njegovih del, izkupiček od prodanih del pa bo namenil pomoči beguncem. transport ilirska bistrica NOVOSTI V KNJIŽNICI STROKOVNA UTERATURA: Klasiki daoizma, V obljubljeni deželi (Rot), Premagovanje depresije (Gillett), Pet velikih (Trstenjak), Urejanje prostora in varstvo okolja (Pogačnik), Argentinski spisi (Brumen), Izgljubljene utopije (Splichal), Pregled zgodovine Istre (Darovec), Mlademu učitelju na pot (Kunaver), Zakon o zadrugah s komentarji ROMANI: Mlada nevesta (Benzoni), Nevarne igre (G.nter), Prevara (Roth), Mesto čudes (Mendoza), Kako smo preživeli komunizem in se celo smejali (Drakulič), Med srečo in svobodo -avstralski Slovenci o sebi (Čebulj) KNJIGE ZA MLADINO: Skrivnost prepovedane votline (Blyton), Rezilo giljotine - zbirka Časovni stroj (Cover) Kolektiv Knjižnice Makse Samsa sporoča, da bo v sredo, 2. septembra’ob 16. uri izvedli žrebanje kviza "Kolumb in doba odkritij". Vsi udeleženci lepo vabljeni! Kcar se Janezek nauči, to Janez zna V času prevrednotenja vrednot pogosto brskamo po polpretekli zgodovini in skušamo iz nje izluščiti kar je bilo dobrega, a pozabljenega, in kar bi se dalo danes ponovno koristno uporabiti. Tudi na področju vzgoje in varstva otrok starši postajamo bolj zahtevni, želimo, da bi vzgajanje otrok dobilo večji pomen in prednost pred varstvom. V Sloveniji se že uveljavljajo za naše razmere še alternativne, za ostali svet pa že utrjene oblike vzgoje in varstva otrok. Vse več pa je privatnih vrtcev, ki začenjajo na novo in se tako hitreje prilagajajo zahtevam časa. Tudi v Ilirski Bistrici so se pojavile prve pobude za drugačen vrtec, zato sem obiskala JANJO DUJC in JANKA MUHO iz Ilirske Bistrice, ki sta hodila v predvojni italijanski vrtec. Otroke, starejše od treh let so starši vozili v vrtec, ki še danes stoji v Župančičevi ulici, mlajše pa v “nido" (gnezdo, jasli) v stavbo, kjer ima danes sedež veterinarska služba v Vilharjevi ulici. Sogovornika se spominjata, da so bile vse vzgojiteljice Italijanke (maestri Lina in Dorina), kuharica pa je bila Slovenka (Ivanka Dolgan - Fužova iz Topolca). V vrtcu je bilo tudi precej otrok železničarjev Italijanov. Skupine so bile po spolu in starosti mešane, v vrtcu sta vladala red in disciplina. Vsak otrok je imel svoj stolček, “siček" (pomanjšana pločevinasta vedra), pločevinasto zalivalko ter kovinske grabljice, lopatko...z lesenimi držali, s katerimi so pridno obdelovali lasten kotiček na cvetličnem vrtu. Tako ni bilo pravega razloga za prepir. Janko Muha se spominja, da so se po prihodu v vrtec umili (tudi zobe s krtačko, ki jo je dal vrtec), Janja Dujc pa, da so se vsako jutro postavili v gosji red in čakali, da so jim v kljun vtaknili ribje olje na sredici kruha. Oblečeni so bili v belo-moder pepita predpasniček z velikim belim ovratnikom in izvezenimi znakom, ki se je ponovil tudi na vrečki in obešalniku. Risali so z barvnimi svinčniki, s prsti ali škarjami oblikovali včasih prav zahtevne izdelke iz papirja (npr. "rotoline", ki so jih spletali iz dolgih papirnatih trakov), poslušali pripovedovanje pravljic... ter vsak dan odšli na sprehod v naravo (proti Dragi). Sogovornika se ne spominjata, da bi bili otroci v vrtcu agresivni, kričavi, nervozni... K temu je veliko prispeval način dela (stalna zaposlitev in “treba je bilo ubogati"), pa tudi to, da v vrtec otroci niso prihajali neprespani in sitni. V vrtčevo varstvo so prihajali ob osmi uri, ne pa tako kot danes, ko nekatere otroke pripeljejo že ob pol šestih in so ob osmi uri, ko v vrtec prihajajo še zadnji otroci, že utrujeni. Janja Dujc in Janko Muha sta ugotovila, da je življenje v vrtcu sicer potekalo v skladu s takratno ideologijo italijanske oblasti, da pa jima je kljub temu pomenil dobro izhodišče za življenje. Pridobila sta delovne navade, ročne, spretnosti, Skupinska slika varovancev in italijanskih vzgojiteljic (slika iz arhiva J. Muhe) Kulinarika, glasba in nekoliko zgodovine Kaj pa je zdaj to, boste pomislili. Preberite, pa boste videli, da so lahko na videz tako različni pojmi še kako povezani. Tegale pisanja sem se lotil po “listanju" teleteksta (15.8.), ko sem prebral izjavo ministra Kouchnerja, da se bodo pogoji življenja v taboriščih po Bosni izboljšali. Fant se zares trudi: verjetno bo najprej popestril vsakdanji dolgčas z organiziranjem družabnih večerov s plesi in podobnim in bo tako tiste podhranjence, ki so jih prikazovali na TV (naj vas zdrav videz stražarjev ne prevara saj gre tudi pri njih za hude bolezenske znake - avitaminoza pač), morda prepričal, da se bodo lotili srbskega pasulja, ki so ga zavračali (vztrajno so zahtevali nekakšen bosanski lonec) in, jasno, postali skorajda živi skeleti. Vrli Francoz je tudi sicer obljubil ogromno humanitarno (oprostite, človekoljubno) pomoč Zahoda, tudi če bi v tistih krajih ostal en sam Musliman. Dal pa je tudi vedeti, da nevarnih igrač, kot so pokalice in petarde, Bosanci ne bodo dobili, saj bi se lahko Srbi zelo užalili, kar ni preveč vljudno. Sicer pa so slednji sklenili, da ogromnih količin orožja in streliva, ki zaradi teže grozi, da se bodo deli tim. Jugoslavije in Bosne dobesedno vdrli ter povzročili katastrofo, ne bodo zmanjševali na dosedanji dokaj primitiven način, to je s streljanjem na bosanska mesta. Dobili so namreč kupca, ki bo vso šaro odpeljal in ILIRSKA BISTRICA rešil problem. SANU je dala pobudo, naj bi denar, ki bi ga Bosanci morali uporabiti za popravilo tarč, to je svojih hiš, po novem načrtu neuporabljen, darovali v imenu prijateljske Jugoslavije lačnim Somalcem. Dobriča se je zoperstavil in se namrdnil:"Daleko je sunce", Slobo je spet ponovil znameniti:"Malo morgen", končno pa so mnenja uskladili in se odločili za nakup ogromnih količin fižola, ki ga bodo_ verjetno podarili Makedoncem in Šiptarjem. Sloveniji ga ne ponujajo več, saj smo jim lani s težavo dopovedali, da smo krompirjeve!, in da njihova hra.ia pač ni za naše želodce. Pa še ena iz teleteksta: letalonosilka Saratoga se je vrnila v Jadransko morje. Pozabili so dodati, da gre za odprtje nove redne proge Neapelj-Jadran-Neapelj, ki bo obratovala enkrat tedensko. Vozovnice bodo prodajali pri ES ali NATO ali OZN ali ZDA ali pri kom drugem, to ni še natančno dogovorjeno. Kakšne vrste turizem bo to, se tudi še ne ve. Upati je, da ne bodo kakšne zakuhali. Sedaj pa k drugi temi današnjega diskurza - glasbi, in to iz domačih logov: koncert tenorista Sava Pugla v atriju na Vidmu. Lep glas, čudovite melodije, enkratno in prijetno presenečenje. Marsikomu so se oči orosile. Tudi meni. Skoraj na glas pa sem pričel jokati od ganjenosti, ko sem začel opazovati ProVITA0 Inženiring d.o.o. 66250 Ilirska Bistrica Adamičeva 4 tel. 067/41-820 publiko: mimogrede sem naštel 28 inženirjev, 38 učiteljev (od teh jih je nekaj že v "penziji", a tudi tri ravnatelje, štiri direktorje z vodji računovodstev (brez tajnic). Zaradi direktorjev sem dobil kompleks krivde, saj sem jih potihoma velikokrat krivil, da jih zanima samo šport, ali celo samo en segment le-tega: lov, in da jim kultura ne "leži". Štejem dalje: kakih 14 pomembnih "privatnikov'1... skoraj vsa bistriška intelektualna in finančna smetana. Morebitnim zlonamernežem sporočam, naj teh ugotovitev nikakor ne poskusijo povezovati z vsebino znane Kersnikove povesti, pisane natančno pred 99 leti, saj se zgodovina ne ponavlja. Glede lova pa bi dejal, da ga kot statusni simbol niso začeli uveljavljati šele v času bratstva in enotnosti, temveč veliko prej, še v prazgodovini. Od "resne" glasbe preidimo na nekoliko širše dojemanje te umetnosti. Sedim tako s prijetno družbo pred Baladurjem. Kar naenkrat “glasba" jakosti 120 decibelov, ki prihajajoča iz kakih šest ropotajočih škatel - mizernih motorčkov. Imam občutek, kot da se bodo ropotulje vsak hip od napora razpočile. Razočaran nad sabim okusom današnje mladine, saj ga ni čez "muziko" kakšne 1600-kubične Honde, Suzukija ali česa podobnega, se malodušja znebim šele naslednji popoldan na Brinškovem klancu, ko s kakšnih 120 kilometrov na uro MLINOTEST sposobnost vztrajati... vse te lastnosti p sta še utrjevala v nadaljnjem šolanju n samostanski dekliški šoli (drugo leto b minilo 50 let od ustanovitve šole) ozirom na neke vrste kmečki šoli v Trnovem. Dragica Prosen Janko Muha s "sičkom" italijanskega vrtca - jft Go in zalivalko 1 fre bis /um v SUMA INŽENIRING d.o.« ILIRSKA BISTRICA, PREŠERNOVA 1 Tel.: 067/41-504 Fsuc 067/81-042 CENJENIM STRANKAM NUDIMO: - pisarniško opremo in inventar - talne obloge in lamelne zavese - atestirane brezžične alarmne naprave - finančni konzalting,knjigovodske storitve - telefonske centrale, telefone in telefakse Panasoni - poslovno svetovanje za ustanavljanje podjetij - storitve izvoza in uvoza blaga i pRiiožnosmo dcio zn diihke in iTUDcnu posreduje MLADINSKI SERVIS Tel: 81 - 576 t)a kiju Kor stru pribrzi "tapravi" aparat (zagotovo doma’ reki registracije, žal si številke nisem f vod ogledal, še manj pa zapomnil, saj je [ vizualni in zvočni vtis preglobok). Ob1 priliki izrekam temu poznavalcu lefT I umetnosti in športa najiskreneN |\ čestitke. i In kako popraviti “tozadevno" stanj* ] Starši naj mladoletnikom polnoletnikom kupujejo zares kakovost11, robo, tako da bomo tudi mi lab11 poslušali koncerte za 16 odlicf ’ motorjev v 10 krogih okoli Bistri1' Prepričan sem, da policija ne bo sitnad1 saj je eden od predmetov na njihovi f tudi Uvod v osnove estetike. , j Končujem z razmišljanjem o zgodovini11 genetiki. Na univerzi Vale (ZDA) 1 znanstveno dokazali, da ni niti sledit . kakšni genetski povezavi prebivali današnia (nrr^iiA s starimi Haloni Po^ I današnje Grčije s starimi Heleni. Pcm za raziskave je bilo popoln*^ I balkansko obnašanje sedanje vlada (| večjega dela prebivalstva. Amefi’ i r vlada bo od OZN zahtevala, da Grčiji dovoli več uporabe sedanjega \rfle države. Osebno bom tudi jaz zahte^ ZDA se morajo preimenovati v Združb države Indijancev in (pretežno evropsK,'lirijg pritepencev, Velika Britanija pa Itooc id> .....rij. postane Mala Britanija (njenbpor( veličanstva kraljice Viktorije pač že d^ vbr^ ni več). vVQ Dimitrij Bonano ^bil ©KSIBŽZKmEB. JSATliifcJVI K iP Za lepše Sviščake i n ^8. julija so se na pobudo oskrbnice Planinskega doma na Sviščakih prvikrat , 2brali lastniki počitniških hišic. S pomočjo Sozdarjev in planincev so postavili novo ^ °grajo ob cesti, ki pelje po dolini. ^ pozdarji bistriškega GG so prispevali ves les. lastniki vikendov pa lastna delovna 3 i ^edstva. Gramoz so napeljali delavci bistriške komunale, ki so tudi uredili poti. Se spreminja i.fl \ 3 se naš odnos do narave spreminja, je iub vsemu očitno. Prek javnih del na °fTiunali zaposleni fantje so očistili J. ru9o Bistrice, podjetje Hidro Koper pa f r6^6^ P™'0"1' v Sloveniji na mostovih čez ^ ''Od ^ostav‘l0 0P0z0rilne table "Varujmo j ae- Skladišče talnih oblog ;ii Iliri na objavljen prispevek o i{ ^Padajoči gostilni Triglav ni odgovorila, ifv 0rc)a lahko pričakujemo odgovor na v w^anie, ali ni škoda, da tako lep lokal ♦.pikovem drevoredu služi za skladišče oblog. NANIZANKA: za čisto občino (3 del) NAS KOMENTAR Snežnik je že opozoril na nekaj lepotnih napak našega mesta: bivša gostilna Triglav, onesnaženost potoka Bistrica, stara sodnija. Takšnih kotičkov je še veliko. Vsaj nekatere bomo še obesili na "oglasno desko" našega časnika. Spregovorili pa bomo tudi še o tistih, o katerih smo že kaj napisali, pa se ni nič spremenilo. Namen našega pisanja in slikanja je ravno v tem, da bi kdo kaj spremenil - pa ne le neposredno omenjeni, temveč še kdo, ki mu je podoben. Naše mesto ne kaže zadovoljive zunanje podobe, za to pa niso krive le vsakokratne občinske oblasti, temveč z njimi na čelu skoraj vsi. Vse se namreč začne s pometanjem pred lastnim pragom. Dopadljivo bomo urejeni takrat, ko bomo očedili lastno nemarnost. Od vselej smo pač bili na narodnostni slovenski meji, toda sedaj smo še na državni. Smo prvo mesto na tej strani meje in vtis, ki ga dobi kdorkoli, ki se "sprehodi" skozi mesto po cesti ali železnici, je vtte o državi, v katero vstopa, in o nas vseh. Žal ni čutiti, da bi se v nas zaradi tega dejstva kaj premaknilo. Nekaj posameznih prebliskov še ne obeta pomladi. Snežnik jo bo skušal klicati, prikličemo pa jo lahko samo vsi skupaj. Na čelo tega zbora klicarjev pa seveda ne sodi naš časnik, temveč naše mestne oblasti, ki bodo morale zborovsko taktirko nekoliko trdneje zgrabiti v roke. Štiridesetletne oblastne apatičnost v teh rečeh ni mogoče prenašati tudi v prihodnje. Fotografirali smo zabojnik v bližini sedeža bistriške enote podjetja “Surovina” in poiskali pojasnilo za ta primestni "okras" pri vodji podjetja, g. Vojku Kalcu. Kontejner je na mestu, kjer stoji danes, že pred meseci (leti?) odložil neki zasebnik. Ljudje so izkoristili priliko ter vanj in obenj začeli odlagati smeti, odrabljeno belo tehniko, "štrmace", idr. Delavci surovine so odpadke pridno pospravljali, končno pa so uvideli nesmiselnost nikoli dokončanega početja in opustili svoj dober namen. Odpadki se zato kar kopičijo in Vpijejo": "i^e je komunalni inšpektooor?" Pogled z občinskega okna Za uredništvo Ivko Spetič Doklej še odpad ob parku? Surovina, podjetje za zbiranje odpadnih materialov, je pred leti od pristojnih oblasti dobilo res idealno lokacijo - tik ob parku in v neposredni bližini križišča ob vstopu v mesto z reške smeri. Podjetje ni zaradi tega seveda nič krivo, deluje tam, kjer mu je bila lokacija odkazana. Če mu kaj očitamo, je to premajhna skrb za urejenost svoje deponije in tudi neposredne okolice. Videti pa je, da je podjetje odprlo svoj "obrat" onkraj železniškega mostu pred mostom čez potok Bistrica. Idealna priložnost, da se tja preseli tudi matično podjetje in s tem prispeva k lepotni sanaciji tega dela mesta. Kdo je pristojni organ na našem županstvu, da takšnih in podobnih stvari ne vidi, samoiniciativno in ustrezno ne ukrepa? Pričakujemo, da bo to storil vsaj sedaj in od Surovine zahteval preselitev na novo lokacijo, ki jo je podjetje v bistvu že samo nakazalo. grafIka grafSka ILIRSKA BISTRICA Nadaljujemo z iskanjem fasad, ki “gleda" na Bazoviško ulico in se središču mesta ne nudijo ravno turistično "spogleduje z občino", atraktivne podobe. Tokrat objavljena [SODAVIČARSTVO JELŠANE d.o.o SADNE SIRUPE POMARANČA, MANGO, TROPIC, LIMONA, BOROVNICA, JELŠANKA (aromatizirani sirup) SIRUPE ZA GOSTINSKE AVTOMATE BREZALKOHOLNE GAZIRANE PIJAČE JELŠANE 14, 66250 IL.BISTRICA ® Og/88-004 IRENA KOŽMAN Cankarjeva 8 66250 IL Bistrica Telefon (067) 81059 SMr@^KmE& e sjsrEasunK. .. .da se ti srce ustavi!" Verjetno še ne veste, da imamo v Bistrici tudi Ferrari klub. Ne sicer čisto pravega, pa vendarle. Za resen klub bi moralo približno 20 članov zbrati lep kup denarja (lir) in si nabaviti enega od Ferrarijevih dirkalnih konjev. Tako so bistriški Ferrarijevi “f unovči" zaenkrat le podružnica kluba iz Monfalconeja, katerega predsednik je gospod Valerio De Griggis. Člani bistriške podružnice kluba so se do sedaj udeležili dirk formule v Imoli, Monzi in na Madžarskem, kamor naj bi 16. avgusta ponovno odšli. Pohvalijo se tudi s tem, da je v Imoli dirkač Nigel Mansel ob prejemu pokala in brizgu šampanjca slovenske (bistriške) navijače še posebej pozdravil. Bistričani so slovensko zastavo namreč nehote namestili ravno na tisti del zaščitne ograje, izpod katere je na vozišče curljala voda, in kjer je med dirko zarotiralo šest vozil. Monfalconski prijatelji so Bistričane povabili na ogled Ferrarijeve tovarne v Maranellu pri Milanu. Egon Kljun, Rajko Jenko in Vladimir Juršinovič so se 4. julija vabilu odzvali in med prvimi Slovenci obiskali Ferrarijevo carstvo. Pravijo, da se na ogled tovarne čaka tudi po šest let, zahvaljujoč se svojim italijanskim kolegom pa so na vrsto prišli brez čakalne dobe. Ogledali so si proizvodno linijo, ki jo enkrat letno odprejo za izbrane firbce, muzej, kjer so razstavljeni modeli vozil od najstarejšega pa do zadnjega - “friziranega" F 40 (340 km/h, 630 konjev). Trije iz vsakega od sedmih avtobusov obiskovalcev, ki so izvlekli najkrajše slamice, pa so lahko sedli v “testa rosa“ in zaokrožili po poskusni progi. Po ogledu jih je "mati italijanske kuhinje", dežela Emilia, seveda tudi primerno pogostila, vzdihljajev pa s tem ni bilo konca, saj... tako kot otroci iz okolice tovarne čokolade niso lačni te dobrote, tako tudi v okolici Ferrarija jeklenih lepotcev kar mrgoli. Dragica Prosen Rajko in Egon ob proizvodi liniji v Ferrarijevi tovarni (Slika V. Juršinovič) Pod šotori v Od približno 40 podgorskih tabornikov se jih je 20 udeležilo svojega prvega samostojnega tabora v - Ornem dolu. Opremo so jim posodili bistriški kolegi, pod šotori na lepi črnodolski jasi ob nekdanji Vilharjevi koči pa so preživeli sedem avgustovskih dni. Starešina tabora je bil IVAN HRIBAR-MAJK, taborovodja pa BRANKO ULJAN. Povedala sta, da Podgorcem očitno bolj "leži" taborjenje v gozdu, saj so se prejšnjih obmorskih taborjenj z Rodom Snežniških Ruševcev udeleževali le posamezniki. Živeti v naravi (gozdu) je danes poseben izziv in doživetja so veliko bogatejša. Črnem delu Program taborečih v Črnem dolu je vseboval spoznavanje novosti taborništva, ki se vrača k nekaterim osnovnim načelom skavtstva, spoznavanje gorskega kolesa, lokostrelstvo, igranje odbojke in drugih športnih iger... povzpeli pa so se tudi na Snežnik. Poleg tabornikov iz Zabič, Podgraj in Kuteževega pa so blizu Zabič taborili tudi taborniki Roda črni mrav iz Ljubljane, ki so tabor po svojem odhodu "posodili" še Društvu za preventivno in prostovoljno delo in organizaciji Ulit iz Ljubljane ter malim beguncem iz ljubljanskega zbirnega centra na Roški. SNEŽNIK Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: Grafični ate(je Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Uredništvo: Ivan Špetič predsednik, Franc Gombač, Sergy Siene, Ester Mršnik, Stojan Šestan, Novinarka: Dragica Prosen Lektorica: Helena Rosa Naslov uredništva: II. Bistrica, Bazoviška 40 tel. fax: 067/81-297 Tisk in oblikovanje: Grafični atelje Naklada: 1300 izvodov Na taborjenju ob Med 20. julijem in 1. avgustom smo osem kilometrov nad Bovcem (Lepena pri vasi Soča) na razpolago dobili precej velik, raven in lep teren. Postavili smo centralni tabor, kjer so živeli in delali medvedki in čebelice, ločen tabor so imele grče (novo ime za klubovce), svoj tabor pa so si postavili tudi gozdovniki in gozdovnice (bivša kategorija TT). Uredili smo si tiskarno, fotolaboratorij ter kiparsko delavnico. Mč so ob prostem času obiskali Muzej 1. svetovne vojne, ogledali so si izvir Soče, Krnska jezera... Gozdovniki in gozdovnice so bili popolnoma samostojni; poleg taborniškega programa (gozdne šole) so kuhali, izdelovali razne pionirske objekte, se preizkušali v hribolazenju, odbojki... in ko jim je zavrelo, so se osvežili v Soči, ki je imela borih 12 stopinj Celzija. Zvečer smo se vsi skupaj zbrali ob tabornem ognju ali pa smo organizirali nočne igre. Miloš Barbiš-Meso Šport in šah LOKOSTRELSTVO ANDRAŽ ČEUGOJ je na državnem prvenstvu FITA v disciplini compound med 25 konkurenti dosegel 4. mesto (1277 krogov). Tekmovanje je bilo v soboto, 1.avgusta, na Jesenicah. NOGOMET NK Transport in NK Piama sta že konec julija pričela s pripravami članskih ekip za novo prvenstvo. Po reorganizaciji lig obe moštvi nastopata v Enotni primorski ligi. Zaradi reorganizacije bo v konkurenci 14 ekip. Prvo srečanje bo NK Transport odigral že 30. avgusta z NK Korte v Ilirski Bistrici, medtem ko bo NK Piama gostoval v Gažonu. KOLESARJENJE ZTKO Ilirska Bistrica bo prvo nedeljo v septembru (6. 9.) organizirala 3. ŠPORTNOREKREATIVNO KOLESARJENJE Z GORSKIMI KOLESI. Tudi letos bo udeležence vodila približno 35 kilometrov dolga pot po snežniških gozdovih s startom ob 9. uri in ciljem med 12. in 13. uro na Mašunu. BALINANJE Balinarji BK Termotehnika (Planinc) so v juliju dosegli nekaj odmevnih rezultatov. Dvojica STOJAN TOR JAN in PRIMOŽ RENKO je na državnem prvenstvu 4. in 5. julija v Ljubljani osvojila 3. mesto. Posamezno pa sta igralca STOJAN TORJAN in ANTON FABEC dosegla 2. oziroma 3. mesto. ŠAH 2. državnega prvenstva za mladince v Radovljici se je od 17. do 27. julija udeležil SIMON KERMA iz Šahovskega kluba Ilirska Bistrica. Na koncu tekmovanja je delil odlično 4. - 6. mesto. Obenem je dosegel naziv mojstrskega kandidata ter s tem sodi med perspektivnejše mlade šahiste v Sloveniji. Soči l ‘TDVULS ai 'riti ra er ac K0ZLEI-1 PROIZVODNJA - TRGOVINA - STORITVE d.o.o Rozmanova 19, II. Bistrica TEL., FAX 067/41-630 PRODAJALNA: VSE ZA KMETIJSTVO IN VRTNARSTVO KRMILA, GNOJILA, SEMENA, ZAŠČITNA SREDSTVA.... NOVI STROJI IN KOMISIJSKA PRODAJ* KMETIJSKE MEHANIZACIJE .POSTOJNA KOZLL^ primorje ajdovščina ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA CEMinim nnfinKnm nuDimosutu Vse vrste gradbenih in mizarskih storitev^ asfaltiranje, montažne hale. aQ Prodajamo vse vrste betonov, esek, mivko in vse vrste etonskih izdelkov. ‘Jgi H Uri, Izposojamo gradbene odre in opažni material. Zdravko Debevc