78. Številka.__Ljubljana, četrtek 8. aprila._VIII. leto, 1875. SLOVENSKI NAROD. Unaja vsak dan, tavzemsi ponedeljke in dneve po prazuikih, ler voija po posli prejemaš, za avstro-ogerske dežele /.a celo leto 16 gold., za pol leta 8 *oid. »a četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za oelo ieto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kv. za četrt leta. — Za taje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za goBpode učitelje na ljudskih šolab In ta dijak« velja znižana cona in sicer: Za Ljubljano za čotrt leta 2 gold. 50 kr.. po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznnlla se plačuje od četiri-iitopue petit-vrste 6 kr., če ee oznanilo eni*rat tiska, 5 kr. če ae dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska Dopisi naj bo izvole frankirati. — Kokopisi >« ae vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši'-Hotel Evropa" Oprivništvo, na katero vaj se MagovoHjo pošiljati naročnine, reklamacije, oat-Hnila, t. j. idniinistrauvne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši Za vednost. (Beseda o ustanovljonji univerzo v Ljubljani.) 1. 12, Uživaj vse slasti tega življenja — to je deviza bogatih; trpi od jutra do večera in v sanjah po noči za košček kruha — pa je Btrašni „moraš" ubožnemu. Zarad tega doba, v kateri živimo, nij prijazna idealizmu, zarad tega prečestokrat človek obupava nad ideali, ter se pofilistri. Kruh mu je prvi, potem prihajejo še le ideali, katerih podoba pa je uže obledela, da nij več poznati. Te besede značijo zadosti materijalui dih sedanjosti. ^ Nij čuda, da je ta materijalni dih časa vtisnil svoje znamenje tudi univerzam, goji-teljicam vednosti, iskajočim resnico, ki navdušujejo svoje otroke za ideale človeštva. Letno poročilo c. kr. naučnega niinisterstva za leto 1874 konstatira, da je ta materialnost kriva, da pojemajo vse univerze v Avstriji, ker jim manjka dobrih učnih močij. Najboljši možje te stroke, pravi poročilo, so — ali zapustili Avstrijo, ter sprejeli poziv na boljšo stopinjo v inozemstvu, ali pa so bili poklicani v visoke državne službe (v šestih letih šest). Poslednjih močij je p o 1 i t i k a odtegnila katedru. Možje bi bili pač boljše storili svojo dolžnost, ter zadostili svojemu poklicu za življenje, ko bi se ne bili dali zapeljati sirenitrin glasom lastne čestiželjnosti, ampak ko bi bili ostali na mestih, katere so po polnem izpolnili, namesto, da so se vsedli na sedeže, katerih terjatvam le dvomno zadostiti morejo. Tako so se poizgubilt stebri avstrijskih viHoch šol. Naslednikov njihovih pa nij. Se ve da, kdo se bode vtopil v globočino vednostij, ter trudapolno iskal reBnice, ko vse krog njega brez resnice, da — z lažmi išče in nahaje zadostrnja svojemu telesu, — duh ne zahteva veliko, blesk mu zadosti, za jedro se ne zanima, — kdo se bodo sa-dovolil skromnim stališčem učitelja mladine, zadovolil lastnim tolažilom, da je učeč vednoBt in resnico dosegel svoj vzvišeni namen, — ko vidi in ve, da more v drugem stanu več pridobiti. Idealizem je šel po vodi. Na tak način se je zgodilo, da je le malo popolnem sposobnih mož za službo profesorja na univerzah, da je za to tretjina 8istemiziranih profesorskih sedežev na avstrijskih univerzah prazna in da je malo upanja na dostojni narastaj. To je tem bolj neprilično, ker število avstrijskih univerz — šest jih je — nij y nobenem razmerji niti s številom prebivalstva države, niti s številom obiskovalcev visocih šol. V primeri s številom študentov na inozemskih univerzah in s šte vilom univerz k številu prebivalstva bi morale biti v Avstriji najmenj še tri ali štiri univerze, ker s'cer trpita zarad prenapolnenja nekaterih, sanitarnost in prospeh nauka ob enem. A kako obuditi nove univerze, če se še učne stolice na obstoječih ne morejo dostojno namestiti ? Zraven fiuancijalnih ob-zirov je uvaževanje tega pomanjkanja najvažnejši faktor, ki zapreke stavi ustanovljenju novih domov vednostij. Te zapreke odpraviti je prva skrb — vHaj morala bi biti — skrb vestnega državnega vodstva v nauku. Omenjeno poročilo zato pravi, da je vlada obrnila svojo pozornost na nje, ter ustanovila tako zvane seminare — posebne učne vaje v ožjem krogu marljivejših, kjer se bode po skupnodelnosti profesorjev s Študenti teoretična vzgoja bolj temeljito mogla čuvati, kjer sc bodo obiskovalci teh seminarov v dotično vednost globočje mogli uvesti, nego je bilo to do sedaj mogoče, ko je bil študent, zapustivši kratki in površni kolegij navezan sam na se in na svoje mrtve knjige. Na ta način, meni vladno poročilo, se bod? več mladeničev, ki imajo zmožnost in dobro voljo, posvetilo teoriji vednosti, nego sedaj, in ž njo poklicu akademičnega učiteljstva, ker bodo uže v študentovskfh let h navedču na pot svojega prihodnjega poklica za vse življenje. A sle druzega je treba, da bodo ti seminari obiskovani, ter da ne bode po končanih študijah materijalnih zaprek prihodnjemu poklicu: denarno podpore. Mnogo študentov, kakor vsak ve, ki je sam bil, in ne najmanj talentiranih, pride na univerzo zelo pomanjkljivimi, ali celo nobenimi materijalnimi sredstvi. Namesto, da bi porabil Čas v lastni poduk, prodajati ga mora, da se nam živi, in ko trudapolno do-v.ši Studije, skrbi naravno, kje bode prej do ki ubi*, prišel. Kruh je prvi, potem še le piidejo ideali. Da po tem tacem nij lehko mogoče, posvetiti se poklicu akademičnega profe-sorstva, je lehko uvideti, če se pomisli, da začetniki : privatni docenti — nemajo od dr zave nič plačila. Predlaga se tedaj po večkrat omenjenem poročilu, da se v budget naučnega niinisterstva postavi precejšna Hvota (40.000 gold.) za podporo talentiranih študentov, ki asperirajo na akademičuo pro-fesuro, in privatuiti docentov. Tako se jim bode olajšala skrb za vsakdanji kruh, ki duh mori in pokopava energijo. Mi Slovenci še nemarno nobene visoke dole ; da jo dobimo, treba vseh naš h močij: „Nič vreden narod, ki ne stori vseg* za svojo čast"! In tu gre za našo narodno prihodnjost in našo čast. Za to bi mi svetovali našim mladeničem vseh fakultet na različnih univerzah, naj se poprimejo omenjenih sredstev, ki so jim na ponudbo — saj duševnih zmožuostij jim ne manjka, naj si vzamejo srce, ter obrnejo vso svojo marljivost krepkim in močnim duhom v intenzivne študije, da dosežejo profesorske stolice na univerzah, ter potem iz tega stališča delajo za svoj narod. Tudi mi Slovenci se moramo vspeti enkrat na stališče omikanih narodov. Uže mnogokrat se je povzdignil glas, da se ustanovi v Ljubljani univerza, ali vsaj pravoslovna akademija. Brez vspeha. Uže vemo zakaj, Baj poznamo svoje nasprotnike. A o tem govorim v prihodnjem „Slovenskem Narodu". Iz deželnih zborov. Deželni zbor kranjski. (I. seja 6. aprila.) Navzočnih je bilo 26 poslancev. Predseduje deželni glavar dr. Kaltenegger, vlado zastopa g. Widman. Dr. Poklukar se je prešel in zavzel izpraznetti sedež dr. CoBte, tikom dr. Ule:weisa. Novi poslanec Grasselli se je vsedel v centrom. Občinstva na galerijah je precejšnje število navzoČnega. Deželni glavar prične deželni zbor z ogovorom, v katerem pravi, da bode deželni zbor v tej sesiji bavll se samo z administrativnimi stvarmi. (Bomo videli Ur.) Edina postava, ki se ima v tej sesiji izročiti je občinska postava. Da deželni odbor postave do denes še izgotovil nij, kriv nij Bamo kratek Čas, ki je bil deželnemu odboru za obravnavanje te važne postave na razpolaganje, nego posebno različnost mislij v glavnih načelih. Jutršnja enkveta, h ka-terej so poklicani tudi župani in izvedenci iz raznih krajev dežela, bode poslancem ponudila priliko, se vsaj v glavn.h točkah ze-diniti z mnenjem dežele. Deželni glavar piosi vladuega zastopnika za pomoč vlade pri obravnavah, potem se toplo'spominja umrlega dr. Coste, omeni prijazui sprejem od strani cesarja pri njegovem bivanji v Ljubljani in z trikratnimi slava in živio-klici na cesarja proglasi deželni zbor kranjski otvorenim. Vladni zastopnik vit. \Vidinan z obli-gatnimi besedami pozdravlja poslance in obeta podporo od strani vlade. Poslanec Peter Grasselli stori obljubo. Za reditelja zbornice se volita dr. Poklukar in dr. Zavinšek. Za veriiikatorja Murnik in Dežman. Deželni glavar predlaga v imenu dež. odbora, da se volijo sledeči odseki: Finančni odsek z 9 udi, peticijski odsek z 8 udi, odsek za pretresovanje poročila o delavnosti deželnega odbora z 5 udi in gospodarski odsek i 7 ndi. Predlog se sprejme. Prihodnja seja v četrtek ob 10. uri. Politični razgled. notranje dežele. V Izubijani 7. aprila. Na i'4'ike$u deželnem zboru se udeležuje tudi devet mladočehov. — Sicer so pa znamenja, da se tudi v staročeškem taborji pripravlja preobrat. nPosel z Prahy" svetuje staročehom, naj resno vprašanje v posvčt vzem6, ali ne bi bilo tudi za nje najboljše, udeležiti se deželnega zbora. Ob enem je tudi „Politik" začela v nedeljo z vrsto člankov pisati, v katerih bode pogoje navela, pod katerimi Čehi svojo pasivnost pustć in se poravnajo. Na tirolski deželni zbor so prišli tuđi vsi italijanski južno-tirolski poslanci, kateri se dosedaj nijso udeležili zbo rovanja, torej bodo pasivno politiko po-pnstili. Vn*&*iJ<* «lrži*ve. Iz Mtenet/e so časopisi polni dopisov in telegramov o navdušenem in sijajnem sprejemu, katerega so Italijani napravili nagemu cesarju. Mesto je bilo krasno razsvetljeno, ladije na morji v bengaličnem ognji. Grof Andrassi je bil eno uro dolgo pri laškem kralji. Pri obedu, kjer je bilo 80 oeob, je pil Viktor Era tnucl na vedno edinost mej Italijo in Avstrijo, avstrijski cesar se je zahvalil v odgovorski napitnici za srčen sprejem in napil na blagor in prospeh Italije. francoske novine se veselu shoda vladarjev in ga smatrajo kot podlago mir u v Evropi. Isto tako tudi imeli uže takrat 2 razreda, ko je bil Mengeš samo dolga vas. Dalje vsak dobro ve, da nemarno niti enega otroka, ki bi le eno besedo nemško ninel, da torej je in mora biti šola narodna. Kak namen torej ima napis nad vratini „ I. Classe. II. Classe" ? Vsaj je pred nekoliko meseci stal ravno tu napis: „1. razred, II. razred". Morda je to napredek glasovitega Pirkerja? In če tudi; imajo naši učitelji res tako malo vestnosti, da n e z m o ž n e m u šolskemu nadzorniku na ljubo začenjajo hliujenje s takimi smešnostmi in budalostmi ? Gospoda, take malenkosti spričavajo večkrat glasneje o slabi pedagogiki, nego druga učiteljska pomanjkanja, bodi si v tem ali dragem predmetu. Kako morete posameznim otrokom vcepiti s časom resno»t, odkritosrčnost in pravo možatost, če ste sami veternjaki? Vsaj mora vaš g. nadzornik sam vihati nos, ko vidi, kako vi razumejete njegovo ponem-čevalnost. Lepše ime znali bi si pridobiti, ko bi namesto omenjenih znamenj nemšku-tovanja vedeli Mengšanom prigovarjati, da si s časom napravijo sedanjemu času primerno poslopje za svojo mladino, ter da vam izročenim otrokom veste vcepiti veselje do učenja. Tu začnite, in vaša narodnost ne bode mogla bosti vašega nadzornika v oči. Kakor znano, ima Mengeš s Trzinom, Loko, Topolom, Domžali, Jaršem itd. tudi svoj okrajni šolski svet. Kdo je ud tega sveta, kdo je predsednik, to pa bode svet težko vedel, jaz tudi ne vem. Precej kosmato vest mora ta svet imeti, kajti ne spominjam se, da bi bil kedaj zboroval, ter se posvetoval o šolskih potrebah. Ali pa jih morda uij nič? Sem ter tja se vidi na tukajšnji pošti pismo z nemškim naslovom: „Ortsschul-rath Mannsburg — An die Bezirkshanptmann-schaft Stein". — Žalostno je, da se tako velik kraj kot Mengeš tako malo briga za šolo, iz katere izhaja kultura in z njo blagostanje narodov. Tu gospoda je kraj izdatnega delovanja in komur leži blagor ljudstva na srcu, gotovo ljudstvu ne bode malal samo nebes in pekla, temveč mu razložil in ga napeljeval kako naj si ustvarja tu na zemlji srečo. Morda bodo te male opazke, izjavljene iz blagega namena, brez mrzenja do posameznih osob pale na rodovitno zemljo. Iz Vipavo 3. aprila. [Izvirni dop Najnovejši način, po katerem dandenes nekateri učitelj definitiven postati želi, kaže to-le: Vipavsko narodno šolo osrečil (?) je pričetkoma tega Šolskega leta, po „Slovenskem Narodu" uže znani učitelj gosp. Jurij Adlešič — „nach UimtKnden Adlescbitz" iz Kamnika, kateri je — površno povedano — poleg formalnega slovenskega običaja, tudi mej učitelji Vipavske doline, še le v kratkem očitno pokazal se, kot ponosnega nemšku-tarja. Pričetkoma skrival je kot maček kremplje, potuhneno nemškutarstvo, vpisal se celo v našo Vipavsko čitalnico; a sed tj, ko misli se uže definitivnoga, raztegati jo jel svoje polževe roge. Prišedši sem, najde svojega strijčka, v osobi dekana Grabrijana, kateri je tudi predsednik sedanjega krajnega šolskega sveta. „Kaj, šmencajte ! mar bi ne bilo prav, če bi ponižni Vipavci, tebi kot vodji 4razredne ljudske šole Vipavske, ta sedež uže zaradi časti in sposobnosti (?) stanovitno pripoznati hoteli?" „Zgodi naj se Vaša volja" reče zelo ustrežljivi strijčnik. — In res, zgodilo se je tako. Povod neke seje kraj. šol. sveta bil je zelo važen. Omenjeni gospod predsednik — končajo navadne obravnave — namigne svojemu strijčniku, naj odide. Potem prične okoliščinam primerni govor, naj se gospod vodju Adlešiču podeli „zasluženo"! ? stalno službovanje v Vipavi. Na to odgovarjajo in sklenejo vsi udje kraj. šol. sveta, naj se z odločbo počaka, da bode vodja pokazal kak prav za prav je; kajti tudi pretečeuo leto se je (na predlog ravno istega g. predsednika) na prošnjo nekega tukajšnjega učitelja, isto tako sklenilo. — „Pa to je sedaj vse drugače, čemu čakati, saj delavnost g. vodje je uže v njegovej osobi (in sorodstvu z g. predscdn;kom) razvidna"! lznajde se brž drug način. Nadučitelj g. Adlešič roma nekaj dnij pozneje do vseh udov omenjenega šolskega sveta s pismeno prošnjo kategorično mole-dovaje, naj mu podpišejo definitivnost — ako pa ne — bode se nemudoma sam drugam v službovanje premestil. (Brž, ko ne v Kamnik, ali kam li ?) Se ve, taka izguba bila bi težka, a vendar nobeden nij volje bil, tej želji vstreči. lznajde brž se druga past. In glejte! lovil jih je ob žalni prigodbi pogrebnega sprevoda, pomagal je — to se ve da, strijček — predsednik, da bo spremljevalci, udje krajnega šolskega sveta pridržani bili in so na govor gosp. predsednika podpisali imena na prošnjo onega zaželenega vspeha, dasiravno najbližnji podpredsednik, kateri bi pri takih okoliščinah k temu navadnemu lokalnemu posvetovanju,ji postavi primerno vsaj povabljen biti moral — še ta za tak svet in sklep vedel nij. Ne bode se li g. namestnik zaradi tacega preziranja etc. pritožil? To se je godilo najnovejše dobe pri krajnem šolskem svetu v Vipavi. Komen-tarija nij treba! Domače stvari. — (Volilce prvega razreda) v Ljubljani, ki denes 8. aprila od 8. do 12. dop61udne volijo v mestni zbor, opominjamo in prosimo, naj se gotovo udeleže volitve in volijo neodvisna dva meščana, g. Koraka in Pa kiča. Gospod Ilorak za mestne interese, posebno za obrtniške, dela uže 20 let, o zaslugah dr. Pfefiererjevik noben meščan nič ne ve. — (Umrl) je v Ljubljani predsinočnem na nagloma zadet od mi t uda g. Franc lin doseli, deželni poslanec nemškutarskega velicega posestva in kandidat nemškutarske stranke za denašnjo volitev v ljubljanski mestni zbor. — (Dnevni red II. seje deželnega zbora kranjskega) 8. aprila do-poludne ob 10. uri, je tale: 1. Branje zapisnika I. seje. 2. Naznanila zborničnega predsedstva. 3. Poročilo deželnega odbora o volitvi deželnega poslanca za kmetske občine volilnega okraja Radovljsko-Kranjske-gorskega. 4. Volitev 9 odbornikov v finančni odsek. 5. Volitev 5 odbornikov v peticiiski odsek. G. Volitev 5 odbornikov v odsek za letno poročilo deželnega odbora. 7. Volitev 7 odbornikov v gospodarski odsek. 8. Poročilo deželnega odbora s proračunom zem-Ijišno-odveznega zaklada za 1. 1876. 9. Poročilo deželnega odbora zaradi povekšanja vžitninske priklade za zemljišno od vezni zaklad za 1. 1875. 10. Poročilo deželnega odbora s proračunom za I. 1876 in z računskem sklepom za I. 1874. sadie- in vino-rejske šole na Slapu. 11. Poročilo deželnega odbora s proračunom ustanovnih zakladov za 1. 1876. 12. Poročilo deželnega odbora s proračunom deželnega zaklada in njegovih podzakladov za 1. 1876. 13. Poročilo deželnega odbora s proračunom za 1. 1876. in računskim sklepom za 1. 1874. norišuo-stavbenega zaklada. 14. Poročilo deželnega odbora s proračunom za 1. 1876. in z računskim sklepom za 1. 1874. normalno-šol-skega zaklada. — (O ljudskem gibanji v Ljubljani leta 1874.) Leta 1874 je bilo v Ljubljani 208 zakonov sklenenih; najmlajši ženin je bil 22, najstarejši G4 let star; najmlajša nevesta 18, najstarejša 70 let stara. Otrok se je rodilo 754, in sicer 379 mož-kega, 375 pa ženskega spola, mej tem je bilo 206 nezakonskih otrok. Mrtvih se je rodilo 14 otrok. Umrlo je kakor je bilo v „Slov. Naroda" uže omenjeno 1123 osob, namreč 565 možkih in 558 ženskih. Torej je več ljudij umrlo, nego je rojenih bilo. Najstarejši osoba je bila 96 let stara. Od teh jih je 127 na kužnih boleznih, 15 na koleri, 101 na kozah, 7 vsled težkega poroda, 861 na navadnih boleznih umrlo, eden se je obesil, 7 jih je ponesrečilo, eden je bil umorjen in 3 so bili ubiti. — (Sreča v nesreči.) Iz Maribora se nam piše : 4. aprila nocojšnjo noč se je peljal iz Ptuja lijak ar Tone.....z nekim laškim popotnikom. NoČ je bila silno temna in fijakar je bil po svoji stari navadi gotovo tudi nekoliko preveč v kozarec pogledal, za torej tudi na svojem sedežu dremal, pripe ljal se je do kraja, kjer železnica črez cesto na Koroško pelje. Kanta črez cesto je bila odprta in konj, kateremu je pot uže zuana, prestopa počasi črez šine. Kar pridirja mašina brez voz in zgrabi zadnja kolesa in zadnji del voza popolnem proč, a posadi popotn ka brez poškodovanja na tla. To se ve, da je mož od strahu nekoliko na tleh počival, ali zgodilo se mu nek celo nič nij. Naš Tonče pak se je iz upanja pod svojim mirnim konjem zbudil in je bil naenkrat trezen, kar je sicer pri njem malo kedaj za viditi. _ Razne vesti. * (Nepravi Kranjic.) V dunajskih listih Čitamo: Minole dni pride v Perrenov- dovo novfino menjarnico, v koroškej ulici Št. IG, nekov mož, ki se je izdajal za mli narja iz Kranjskega, ki hoče z bankerjera skleniti kupčijo v znesku 20.000 gld. V potek neznan mož zopet pride in je rekel, da «e naj ta kupčiiska zadeva takoj sklene. Ker je slednji dalje omenil, da ima njegova tašča denar za njega pripravljen, pošlje Perrenovd slugo k omenjene}. Sluga res pride kmalu nazaj, ali gospč nij mogel najti. Mlinar mu povč zopet štiri drugo krajo, v katerih naj sluga poišče taščo njegovo, katero nak tndi nij našel. Mej tem se je jelo mračiti, kazalec na uri oznanje-val je 8 uro, ali sluge pak ša nii bilo na-zaj. Kar hitro izvleče neznan mož kremen-ski kamen iz žepa, ter ž njim udari po glavi hankerja z namenom, da bi ga omamil. Toda napadeni Perrenovd se je možato branil, da je mlinar moral pobegniti. Ali policija ga je vjela na ulici. Imenuje se Jos. Kurzmaier. jo doma iz Ueina n./D. in star 38 let, kakor ae jo izpovedal sam na policiji, ter ugovarjal, da bi bil z roparskim namenom napadel hankerja, nego ga je le z maščevanja, ker mu je ponujal za nekov Rudolfov loz premalo, kar je pak le iz mišljeno. 1»o«luiio. Ker so za ljudsko šolo v Gomilskem čudni prigodki popolnoma dozoreli, ki jasno pričajo, kako ao šolska postave na kvar ubogega priprostega naroda napačno obračajo, si štejemo v dolžnost, sledeče objaviti: Leta 1869 je služil v Gomilskem v svojem poklicu pošten in marljiv učiteli, g. Josip Bračič. Nenadno ga začneta Jakob Stuarnigg, ki ie leta 1H67 učiteljski stan pnpnativši (iz Idrii«) v G »milsko prišel, in njegov brat, po ,,Slov. N*rodu" uže znan gosp. žunnik, ohrekovati tako dolgo, da se jo tu učiteljski službi odpovedal, ter nas zapustil leta 1870. Za njim ie bil začasno nameščen g. Anton Pustoslerašek in potem Franc Belec. Zadnji jo zapustil našo šolo meneča aprila 1871 in potem amo bili brez učitelja tri mesec«. Služba je bila takoj razpisana in prosil ie zanjo izvrsten uči-tel-, gosp. Martin Zarnik iz Kropo. Krajni šolski svet ie njegovo prošnjo sč spričevali vred dno 2. maja 1871 okrajnemu šolskemu svetu na Vranskem predložil. Ako-ravno nij bilo proti g. Zamiku nikakega postavnega najmanjega zadržka, je ostala njegova prošnja pri okrajnem šol. svetn, ali Bog vedi, kje tako dolgo nerešena, da sta se do 12. septembra 1871 za službo oglasila še poprej omenjeni Jakob Stuarnigg in Martin Zupančič, in 15. septembra 18 7 1 je bil stari zavoljo nesposobnosti pen zijonirani učitelj Anton Koprivšek „wegen Mangel geeigneter Bevverher" kot začasni učitelj izvoljen in okrajni šolski svet nam ga jo užo meseca julija istega leta poslal. Tako so nam izvrstnega g. Zamika odrinili in, kakor smo mimogrede čuli, zato ker je predobro slovenski znal. Leta 1872 si je Anton Koprivšek nogo zlomil in zatorej mo-al našo šolo zapustiti. A za njim nam ie bil isti Martin Zupančič kot začasni učitelj poslan, ki 15. septembra 1S71 nij bil „geeigneter Bewerberu. Ta prav slab izgled treznosti je služil pri nas do konec novembra 1873 Služba je bila že 15. maja zopet razpisana. Prosila sta zanjo gg. Boštjan Sirk in Jakob Stuarnigg in prod dotično sojo okrajnega šol. sveta je predložil krajni Sol. svet še prošnjo izvrst nega podučitelja Josip Klopčič-a pri sv. Pavlu v Savinski dolini. Nadejali smo se, da vendar enkrat dobimo učitelja, s katerim bi se naša šola na dostojno stopinjo povzdignila, kajti Šola, ki ima slabega učitelja, ne moro nikdar dobra biti. Pa kaj se zgodi ? Kraini šolski svet obrača in se trudi, da pridobi za učiteljsko službo v (fomilskem dobre prositelje, okrajni, ozi roma deželni šolski svet pa obrne vselej tako, da nam ne slabim dobre odrine. „Zu-folge Erlasses des boben k. k. Landenschul-rathes vorn 30. Oktober 1873, Z. 5039, vvurde der Lehrerd'enst zu Gomilsko dem Jakob Stnarnigg interimistiseh verliehon, \veil Sebastian Sirk sein Goanch zurllckge-zogon hat." Zakaj je g. B. Sirk svojo prošnjo nazai vzel, smo zvedeli lani po naključni: G. Jurij Agrož, nadučitelj v Bras-lovčah in ud okrajnega Šol. sveta, mu jo poslal pismo, v katerem mu ie učiteljsko službo v Gomilskem nrav črno namalal, ter svetoval, naj njo nikar no sprejme. Kaj ne? to je vrli zastopnik učiteljev, ki bo čuti poklicanega, da dobro učitelje od svojega okraja odvrača, ter slabim in nevednim na mesto pomaga ! Ker io bila služba J. Stuarnigg-u začasno oddana, smo prosili spomladi pr. 1. okrajni šolski svet za zopetni razpis, a odgovoril nam jo, da se bode koncem šolskega leta 1874 omenjenemu začasnemu nč'telju za stalno oddala. Strmć smo premišljevali, kako in kčdaj smo zaslužili tak odgovor. Tako prisiljeni smo poslali na drobno motivirano prošnjo z vsemi Čudnimi datami dno 12. septembra pr. 1. deželnemu šolskemu svetn, da hi Stuarnigga za učitelja na naši šoli ne potrdil, temuč službo razpisati ukazal. Omenjena služba io bila potem dd. 27. seot^rabra do 20. oktobra pr. 1. razp'sana. Zanjo so prošnje vložili : gg. Jakob Stuarnigg, Ferdinand Kalingar in Gašpar Hrovat. Ko je razpis uže davno dotokol, so vložene prošnjo šo mirno spale. Nam se je močno zdelo, da se bodo zvijače, s kakor-3uimi so se poprej odrinili gg. Zarnik, Sirk in Klopčič, zopet ponavljalo. Dne 19. novembra pr. 1. je okrajni šolski svet imel imenovanje učitelja za Gomilsko na dnevnem redu. Stuarnigg je šel omenjeni dan tudi na Vransko. Vzel je soboj priprošnike, ki v fari nejmajo pomena, a za čašo vina gredo, kamor kdo hoče. Vodenje to zale, v preohilosti vina presrečne deputacijo nam je notom pričalo, da je okrajni šol. svet ne menivši se za naše dokaze in opravičene pritožbe, preskočivši najboljšega, po določbah šolske postave popolno skuSenega Gašpar Hrovata in za njim Ford. Kalingeria izvolil nesposobnega in neolikanega Stuarnigg-a. Zopet smo bili nrisiljeni, pomoči iskati na višiem mestu. Poslali imo 5. decembra 18 74 dva moža, Josip Janežiča,^kraj-nega šolskega nadzornika, in Gašpar Sorna v Gradec, da bi tam dostojno motivirano prošnio, oziroma pritožbo izročila c. kr. deželnemu namestniku. Ker ga tačas žalibog nii bilo doma, sta bila poslana do c. kr deželnega nadzornika g. Rožeka. Sprejeta sta bila povsod zelo prijazno in g. C. k r. nadzornik njima je obljubil, da dobi Gomilsko dobrega učitelja. S tem popolno zadovoljna, ker krajni šolski svet baš to želi in proBi, sta se vrnila v najlepši nađi, da je njun pot imel dober vspph. N š čin so je potem razvedel. Okrajnemu šol. svetu je prišel kakor trn v peto. Stuarnigg jo začel se svojimi zalimi privrženci za-se podpise nabirati. NaberaČil jih ie nekaj, a od takih, ki v fari nemajo veljave ; n. pr. njegov (Stuarniggov) vsakdanji družnik je gospodar, kateremu je knrator »ostavljen. Mi smo proti tej agitaciji poslali okrajnemu šolskemu Bvetu ugovor, podpisan od krajnega sol. sveta, od občinskih t iBtopov Gomilskega in Grajske vasi in še od drug h v teh občinah veljavnih možev. Dne 11. marca t. 1. je imel okrajni šolski svet zopet sejo na Vranskem. Stuarnigg se ve da nij manjkal. Prišel je moledovat kakor vselej pri taki priložnosti. Vsa-kako jo tačas zvedel, da jo zmaga njegova, kajti v družbi nekaterih okrajnih Sol. svetovalcev se je tako napil, da je bil medpotoma prav škanda-len izgled priprostim ljudem in sra-mota učiteljem. Domu ga je pripe- Ijal nadučitelj, uže omenjeni gosp. Agrež, celo nezavednega. Uže leta 1869, ko 8e je začela agitacija Sroti g. liiMČiču, Buio sprevideli nameu Jak- b tuarnigga in njegovega brata g. župnika. Prosili smo pri neki priložnosti g. okrajnega nadzornika Peter Kapuna, da bi nam pomagal. Obljubil nam je za trdno, da se nam ne bo usilil zeM sovražni Stuarnigg, ker nij dovolj izučen, da se u»»m bode potrdil le taki, ki je dovolj izučen, da se nam bode potrdil le taki, ki je dovolj zmožen in katerega si bodemo sami izbrali. Gospod nadzornik je tačas rekel, da bi Stuarnigg moral na novo preskusen biti, ako bi botel postati učitelj za trdno na naši šoli. No, mi vemo, da doslej nij nikake nove skušnje naredil, da črez šest let, t. j. od leta 1867 do konce novembra 1873 nij bil učitelj, da nij sposoben po določbah nove šolske pottave v vseh predmet.h podučevati, zlasti ne v realijah, telovadbi, novi meterski meri itd., da je zelo neolikan v vsakem obziru, da nij prijatelj literature in sploh napredka; in zdaj cmo se prepričali, da gosp. okrajni nadzornik čisto proti svoji lastni obljubi, proti svojim lastnim besedam ravna, da je kolikor toliko pomagal, da se nam je Stuarnigg v hudo nevoljo občanov in nikakor ne v korist naše Šole usilil. Se-li mora iz teh dogodkov pravičnost in poštenost okrajnega šolskega sveta najti? Nijso li takovšui, da se morajo vsakemu pri prostemu Človeku studiti ? To bi mi lev takovšnem slučaji trpeti morali, ako bi ne bili boljši učitelji za to mesto v istem času prosili. In kaj smo zvedeli po naključbi 25. t. m. iz šolskih časopisov? — Deželni šolski svet je Jakob Stuarnigga za učitelja v Gomilskem potrdil. Premišljevaje navedene prigodke se nehote vprašamo: Smo li možje aH nijsmo ? Jeli pravica in poštenost iz novih šolskih postav izključena? Ali se priprosti narod tako za šolo navdušuje? — Ker nam je popisano gospodarjenje z našo šolo, kiužeod letal 869 traja, neznano; ker to naše otroke zelo nevarno kvari, ker mi kmetje velike davke za šolo pošteno plačujemo, hočemo, da se s tem tudi kolikor mogo Če našim otrokom koristi, torej z ahtevamo: 1. v naši šoli se mora v vseh predmetih popolno po postavnih do ločbah podučevati; 2. učitelj za našo šolo mora biti ne samo za vse predmete ljudske šole dovolj zmožen, ampak pred vsem tudi trezen in olikanega, posnemanja vrednega vedenja. Ako bi nam kdo ugovarjal, da ima Stuainigg dobra spričala, mu povemo, da njegova stara spričala ne podučujejo naših otrok; (kako so se v starih časih dobra spričala dobivala, tega mi nečemo dokazovati), zmožnost se mora tudi dejansko pokazati, in to je taisto, kar okrajni šol. svet, oziroma okrajni nadzornik g. Kapuu neče videti. Mi še tu povemo: Stuarnigg nij niti nemškega, še manj pa slovenskega jezika toliko zmožen, kolikor se od učitelja za ljudske šole zahtevati mora. C. kr. dež. šolski nadzornik nam priprostim kmetom n i j h o t e 1 v er j eti, a prepričal se tudi nij, ako p ram smo za preiskavo prosili. Velečastitega gospoda našega deželnega uca dr. Josip Vošnjaka prosimo za pomoč, da se ta reč na pravem mestu dovolj pretrese, ter naši šoli ugodno reši. Na okrajni zastop Vranski apeliramo, da pozove z ozirom na navedene date tiste može na opravičenje, katere je v okrajni šolski svet volil, namreč gg.: Boštjan Bohinca, Franc Brinovca, Jurij UanžiČa, Jurij Rančigaja in Eduard Schaura, c. kr. dav Izdajatelj in urednik Josip Jurčič. k*»rja na Vranskem, ki je tudi namestnik predsednika okrajnega šol. sveta. Sadu svojega delovanja za šolo nema celi okraj u i šolskisvettoliko pokazati, kolikor davkoplačevalce njegove sejo v enem letu stanejo. Kolikor je vidljivega šolskega napredka v našem okraji zaznamovati, nij njegova zasluga. Kakor čujemo, je imel in še ima krajni šolski svet Vranski v okrajnem šolskem svetu največe zapreke. Mi jim kličemo: na dan z datami! da si vzajemno pomagamo iztrebiti, kar je gnjilega Šoli in napredku nase mladine toliko protivnega na tako važnem mestu. Mar hočemo mirno trpeti in še dalje čakati ? Gomilsko, dne 30. marca 1875. Josef Dcrča, France K osen, župan v Gomilskem. žnpan v Grajski vasi. Josef Janeschitsch, predsednik kr. šol. sveta. And. IIot8chewar, Gašper S oru, Johann T ur k, Franc Cizey, soudje krajnega šolskega sveta. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Revalesciere in Barry 28 let nže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna brana, pri odruščeuib i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vso bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicab, jetiko, kašelj, nepro-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato iilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, Šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, shuj sanje, bledičico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojence inje bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez VBake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. "VVurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svčtnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dčde, Dr. Ure, grofinje Castle-Btuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.4)00 aprifevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. W u r z e r j a, Bonn, 10. jul. 1852. Revalesciere Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri kam nju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehuem bodenji v obistih In mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Kud. Wurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev. Winch«Bter, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrBtna Revalesciere je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vaa toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina. Bero lin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Revalesciere du Barry vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Angelstein, tajni minit. svetovalec. Spričevalo Št. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki jo nže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Revalesciere du Barry po-polnama zdrav. Viljem B ur kar t, ranocelnik. M o n t o n a, Istra. Učinki Revalesciere du Barrv so izvrstni. v F e r d. C 1 a u s b e r g o r, c. kr. okr. zdravnik. St. 80.416. Gosp. F. V. Beueke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „B e r 1 i n u r K 1 i n i s c b e W o c h e n s c h r i f t" od 1 aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabiui, da jo ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara-bica" (Revalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno več In več hujšalo, ter vedno bij uvalo, kar vsa zdravilu lijso bila v stanu odpraviti; toda Revalesciere gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih. St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Diisseldori, tia dolgoletnem bolehanji glave in davljenji. Št, 64.210. Markizu de Brehan, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšauji in hipohondriji. St. 75.877. Flor. Kollcrja, c. kr. vojafik. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tiščanji v prBih. St. 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, sluSa-telja višje javne trgovinske akademijo dunajske, na skoro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic. št. 65.715. Gospodični de Montlouia na nepre- bavljejiji, nespanji in hujSanji. Št. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramote na rokah in nogah i t. d. Kevi-lesciere je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odradčenih in otrocih prihrani 50krat več j na ceni, gledč hrane. X pit 't ;•>". ili poticah po pol funta 1 gold. U) kr. . .um 2 golu. 5c kr., funta 4 golo. bO kr., 5 fnn-£.old., IS mntov 20 gold., M funtov tro golo., r*«;vH.le8C:0 kr. m 4 gold. &0 kr. — Kevaleac:ere-Chocolaieo v praha đ \ plofičicuh k.H 12 tfcs 1 gold. BO kr., 24 ta* 2 gold. )0 kr., 48 tae 4 gold. 50 kr., v praha za 120 ta* 10 id., ta 288 ihb 20 gold., — za 576 taa 36 gold. — . r i. i :>•.;,.. Barry du Barrv & (Jomp. na Do« Waft>fl»cliKaB»e št. 8, * LJubljani JBd. Kabli v bradci bratje Oberanzinev r, v d k u A« u Dieohtl •& Frank, v €elov«si P. Birn-Saohor, v JLouol Ludvig Mlillei, v Maribora IA. Morič, v Jleraun J. \i S;ockhauion, v Znitrcbu v lekarnici usmiljenih sester, v C'«r-u«'tiil< mi pyvnetjih. I liHllIO IlilZlltlllllO. 8. aprila 1875. itir/pisitiM' slu/bc x Na dvarazrednej narodnoj šoli v Čerinošnjicah učiteljska služba, z lotno plačo 401) gld. Prošnjo do 25. aprila pri kraj. šolsk. svetu v Cormošnjicah (okr. Novo mesto). ■lauif «iiu/i><•'; A. Knafo cevo iz Zagorja, 16. aprila (II. II. Bistrica). — Janez Mahkotovo iz ZaviHtnika, 19. aj.rila (I. Litija). — Pr. Slugovo iz Bukovja, 16. aprila (II. Postojna). — J. Friincevo iz Loko, 17. aprila I Ljubljana). — Miha Zadtiovo iz Kala, 15. aprila (II. Postojna). — J. Pricotovo iz iz Nonrsko Loke, 440 gld., 15, aprila (L Kočevje). — Jan. Žnidaršičevo iz Laz, 1408 gld.., 19. aprila (I. Lož). — Mih. Dpvčevo iz Stožice, 17. aprila (L Ljubljana). — Mih. Šuštoršičovo iz Lipsejn, 1070 gid. 14. aprila (I. Lož). — Fr.^Kapusovo iz Iga, 14. apr. (I. Ljubljana). — Jakob Štrucljevo iz Oolenjo vasi, 16. aprila (I. Crnomolj). Umrli v Uul»IJ&aiftl od 2. do 5. aprila: Ant. Loitner. penz. c. kr. okr. komisar, 76 1., na pjučnici. — Urša Mulharjeva, zasebuica, 75 L, na opešanji. — Jov. Krivic, berač, CO L, Marija Vesela, v oskrbnišnici, 84 L, oba na opešanji. — Jurij Žnabolj, zasebnik, 34 I., na prsnej vodenici. — Neža Mačkova, vdova hiš. posestnika, 51 1., na vročnici. — Jov. Garvasova, dete de avca, 1 '., na osepnicab. — Franca Završkova, sirota, 12 I., na opešanji. — Jakob Zemljak, mesarsku dete, 3 i., na angini. — M. Janežič, c. kr. finančni tajnik, 49 1., na jetiki. Tujca. 6. aprila: Pri M Ionu: Uočevar iz Krškega. — Graber iz Dunaja. — Brauno iz K'.čevja. — Probazka iz Dunaja. — Modic iz Trebnjega. — Pretner iz Gradca. — Kramar iz Krškega. — Doutsch iz Varaždina. — UolobiČ iz Cerhelj. — Deti iz Trž:8a. — Derbič iz Kranja. — Že oznikar iz Tržiča. — Vi-sentini iz Gorico. — Stadler iz Bistrice. — Kavčič iz Vipave. Pri IImIUI: Nastopil iz Brna. — Polaček iz Dunaja. — Rothleitner iz Rimskih toplic. — baron Apfaltern iz Križa. — UrbanČič iz Preddvora. — Jugovcc iz Stražiša. — Podgorski iz Trata. — Gu-lich iz Sežane. — Jerič iz Čateža. — Bergstein iz Dunaja. ĐlUMfcjlIm bOVBtt 7 april* (tzvirno tai^giationo porodilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 71 gld. Enotni drž. dolg v srebru . . 75 „ 1860 dri posojilo ... 112 m Akcije narodne banke 9(>2 - Kreditno akcijo . 240 „ London........ 111 „ Napol..........8 „ C. k. eckini ....... 5 n drobro ... ... 103 . 25 kr. 60 n 78 — • 75 — K H6'/a !» 22'/, n 45 Brivec Mijo Nežič naznanja občinstvu ju p. n. gospodi svojim kuudcm, da se je od Šenklavža preselil proč k rotovžu, kjer ima sedaj brivmeo v liini »t«v. 3, in ne toplo priporoča. (107—2) Lastnina in tisk nJN4rodne tiskarne".