# .  # / %  0 Tvoj otrok, vedno bolj odtujen temu sve- tu, ti danes spet piše pismo. Vse, kar bom povedala, bo izvedel tudi kdo od ljudi, ampak v tem trenutku se mi zdi najbolj va`no, da povem tebi. Jezus, ti sam dobro veš, kako dolgo sva se iskala ti in jaz. Ti tudi veš za tiste besede, ki si mi jih davno tega navdihnil. Tu ostani, `ivo bitje si, otrok moje duše. To pesem sem pisala `e kot odrašèajoèe dekle, a v duši sem se res poèutila kakor otrok. Tistega davnega leta te še nisem poz- nala v sveti beli hostiji in niti nisem slutila topline Svetega Duha. Samo iskala sem, Je- zus. In potem je èas odmeval v èasu, v moji duši pa je ostajalo in se prebujalo hrepene- nje. Vse dotlej, ko me je vsakdanjost potr- dila v moji najgloblji `elji. V globine moje duše si prišel ti. V drobnem košèku bele ho- stije si me potrdil za svojega otroka. Potem je `ivljenje teklo naprej. Prva sveta maša je budila v meni negotovost, vendar samo za trenutek. Negotovost glede poti in tvoje po- trditve, da sem te vredna. Vrednost tvoje lju- bezni mi je potem dala sveta birma. Tiste- ga davnega majskega dne, ko sem naskrivaj, v topli radosti duše prejela Svetega Duha. Te- daj je bilo tako neskonèno lepo, Jezus, in od takrat se zavedam, da s poèasnimi, vendar go- tovimi koraki stopam po poti za teboj. In prav to je bistvo, ki ti ga danes `elim razkriti, èeprav ti zanj `e davno veš. Obèu- dujem te in s tvojo bo`jo besedo, knjigo vseh knjig, zajemam pomalem. Rada imam knji- ge, ki govorijo o vsem bo`jem, tebi, Svetem Duhu, Materi Mariji, ampak meni je naj- ".-*- '   bolj pomembno, da imam voljo za trud z `ivljenjem. Z marsièem sem še vedno s te- boj, samo s teboj, v tvoji skrivnosti — in me- nim, da je to prav. Veš, ne morem zaobjeti vsega tistega, kar je preveè posvetno in kar marsikomu, ne samo meni, povzroèa bole- èino. Zato, Jezus, hvala za dar osebne vere. Hvala, ker vem, da me ti v tej osebni veri podpiraš in razumeš. Kako globoko in toplo mi je, ko preko svete maše zaèutim tvojo modrost, tvojo zvestobo in tvojo resniènost. Jezus, vse to pride v mojo notranjost in tam `ivi, napaja me èisto skrivnostno s tvojo tiho, vedno prièujoèo tišino. To sem jaz, Jezus. Predvsem zate in zato, da v tvojem spokojnem miru dobim moè `i- veti v tem svetu. Prosim te, ne odreci mi svo- jega miru, ne odreci mi pomoèi, da se bom lahko trudila `iveti tudi v tem svetu in se s tvojo milostjo osvobajala vsega, kar ni prav. Vseh navad, ki tebe bolijo in zapirajo pot tvo- ji ljubezni. Jezus, ko bo èas, bom lahko, ko ti bom gledala v oèi, povedala za vse tisto, kar v današnjem svetu otipavam in se uèim, vedno znova uèim, zato ker ljubim tebe in `ivljenje. Amen. / %  0 Kaj pomeni izroèiti se Tebi, izroèiti `iv- ljenje v Tvoje roke, ga po Tebi izroèati ne- beškemu Oèetu? To pomeni tudi odpušèati, razumeti ljudi v usmiljeni ljubezni. Kar je èesto zelo zelo te`ko. Toda ko to zmorem, me ogreje duhovno veselje, zavest, da sem v srcu sreèna. Jezus, vem, bolj ko se bom zavedala, da me imaš rad, bolj iskreno bom odpušèala. Toda to bom zmogla samo s tvojo pomoè-   .  # jo. Sama nimam moèi niti sposobnosti. Ker veèkrat boli neodpušèanje ljudi. Sposobnosti mi manjka zaradi moje omejenosti, mojih rev, slabosti. Jezus, usmiljenja te prosim — zase in za druge! V srèni hvale`nosti še enkrat: hvala, ker mi ti daješ pogum in moè za odpušèanje, ki je pot k tvoji ljubezni. / %  0 V tihi zavesti in sreèi se obraèam nate. Tiha zavest me navdaja zato, ker do`ivljam v svoji duši spremembe. Te spremembe me globoko nagovarjajo in nudijo duši poèitek. Poèitek mi omogoèa, da se prepušèam tebi, prepušèam vse obèutke in izroèam svoje ne- èutenje. Jezus, veselim se s teboj. Veselim zato, ker mi ti jemlješ vse in mi daješ vse — sebe v popolnosti. Hvala ti, da me vso spre- jemaš vase, me potrjuješ v dozorevanju, v vsem, kar zmorem in me dela vredno tebe. Ti mi verjameš, da mi je `ivljenje s teboj najbolj dragoceno. Dragoceno v globoki no- tranji veri, v resnici, da mi verjameš, zakaj se trudim moliti z `ivljenjem - v trenutkih, ki so samo najini. Jezus, v tvojem duhu sem se nauèila moliti ro`ni venec, v tvoji globi- ni sem sprejela molitev oèenaš. Sprejela sem vse molitve, ki mi jih je podarila tvoja bli- `ina, tvoja zvestoba. Vse, kar zmorem in znam v besedi in de- janju, sem sprejela od tebe — najprej od tebe, saj drugaèe se ne bi trudila tega `iveti, `iveti v `ivljenju. Jezus, ni besede, ki bi ti jo povedala, kako zelo do`ivljam notranjo spremembo. To je moèno, tako globoko in na trenutke tudi ne- razumljivo. Pomembno je, da me ti razumeš, vse veš in da me ne zapušèaš. In najva`nej- še je, da mi vedno verjameš, da me usmer- jaš in da mi res zaupaš. V mojih zrelih letih je tudi pomembno, da ne zanemarjam svo- jega duhovnega `ivljenja, dozorevanja v tvoji varnosti, skrbi za svojo dušo. / %  0 Lepa so najina obiskanja, tiha, zaznavna v èasu in prostoru, ko zunanjost kdaj hoèe mrkost, ko ljudje hitijo in si ne vzamejo èasa. Dragoceno mi je, ko sem lahko s teboj, ko v preprostih trenutkih med nama diha razu- mevanje in ko v momentih samo ti mojo ne- moè lahko spremeniš v moè. Dragoceno je, ker se lahko duhovno dotaknem tvoje bele hostije in v njej pou`ijem tvojo ljubezen in naklonjenost. Kako preprost si, Jezus, in ved- no ti je vse razumljivo. Ti si moj spremlje- valec, moj verouèitelj, moj najbolj prijazen gost iz dneva v dan. To je zame pomembno, da `elim biti s srcem s teboj, da se tebi pre- pušèam, da me vzgajaš in daješ svojo mo- drost. Verjemi mi, Jezus, tudi tedaj, ko bo beseda na mojih ustih utihnila, ko bom lahko samo s srcem do`ivljala tvojo zvestobo. Dotlej pa me napolnjuj sam s seboj po beli hosti- ji, saj je v njej mir, svetloba in ljubezen. / %  0 Kako neskonèno ti je hvale`na moja du- ša, ker znova in znova daješ objem in milost vanjo. Spoved pred dnevi me je vso predra- mila. Podarila mi je tvoje zdravje tudi za duha in telo. Zame in še za marsikoga, dragi Jezus, si in boš ostal velièina, ker s srcem in oèetovsko bogatiš naše `ivljenje. Ti si prizanesljiv, ker veš, da nas naše rane in naša ranljivost boli. Ti odpušèaš, ker razumeš našo nemoè in našo omahljivost. Ti ljubiš, ker tudi nam verjameš, da se trudimo ljubiti `ivljenje v tebi in s te- boj. Jezus, hvala, ker mi pomagaš, da se ne za- nemarjam v svoji notranjosti. Ker krepiš mojo budnost in me v vsem resnièno razumeš. Za- vest, da moram tebe bolj poslušati kot ljudi, mi pomeni pomoè in pot za naprej. Hvala ti, dobri Jezus! Hvala, ker tudi dovoliš, da ti kdaj pa kdaj èisto na skrivnem izroèim svoje sol- ze. Zaupam tvojemu presvetemu srcu in vem, da bo vsaka moja solza nekoè postala biser in vsaka boleèina dragocenost.  # Bodi hvaljen, moj Gospod, z vsem, kar daješ, kar izroèaš in kar dopušèaš. Amen. Marjetka / %  0 Brez svetlih poti, ki jih je toliko iz sledi tvojih korakov in stopinj, ti priznam, da ne bi mogla naprej. Vèasih je utrujenost premoè- na. Vèasih so telesni napori preveè utrudljivi. Vendar zaradi svetle poti se vse usmeri k svet- lobi. Tu ima `ivljenje svoj program in sreèna sem, ker vem, da se ta še ne bo izèrpal. Veè- krat do`ivim v duši, da me prav nemoè utr- juje v osebnosti in slu`enju `ivljenju. Kako radosten je tedaj obèutek, ko se telesno iz- èrpana vendarle “skobacam” na svoj invalid- ski vozièek in se `ivo zavem, zakaj moram vztrajati. To so trenutki, ko me tvoja ljubezen .  #   vso prevzame, me preprièa, da sem vredna tvojega blagoslova in tvoje pomoèi. Jezus, is- krena ti hvala, ker me spoštuješ in ceniš. Ti si uèitelj za mojo dušo, nikoli pa nisi uèitelj po èloveških merilih. Veš, èloveška merila niso zame takrat, ko so preveè obrnjena k sebi. Moje `ivljenje potrebuje tvojo šolo in tvojo svetlobo. Prosim te, skrbi zame še na- prej in blagoslavljaj vse ljudi, ki mi podar- jajo tebe v svobodi, darovanju in milosti. / %  0 Še je tu postni èas, ko naj bi èlovek s kri- `em in spokornostjo vztrajal in podarjal. Tega se zavedam, vèasih pa tudi ne. Ampak danes vedno bolj spoznavam, da je vsako moje za- vedanje pa tudi nezavedanje dar tvoje modro- sti. Zato, dragi Jezus, ti moram danes v sve- `ih pomladnih trenutkih povedati, da sem ne- skonèno sreèna. Sreèna predvsem zato, ker se vsi majhni in veèji dogodki v meni dogajajo ne brezèutno ampak mirno in spokojno. So tudi dogodki, ko me ljudje stiskajo, ko je veè hladu kot toplote in vendar je ravno to po- sebna vrednota. Jezus, biti na tak naèin sre- èen, je ljudem nerazumljivo, ampak ti razu- meš mojo sreèo. Zato mi daješ pogum in me potrjuješ, zelo me potrjuješ — `e danes, pred velikim tednom, nosim toplino vstajenjske- ga jutra. Tako èutim zato, ker moja duša ni zapušèena, ker moje srce ni prazno. Tako ne- kako nerazumljivo toplo mi je, Jezus, in za to toploto sem ti resnièno hvale`na. Daješ mi jo v vso mojo nebogljenost, z njo krepiš moje sa- mospoštovanje in me delaš vredno èloveka. Jezus, pripelji mojo dušo k vstajenju! Obje- mi moje srce s toplino in slutnjo veènosti. To bo tvoja najveèja milost zame. Dotlej jo samo slutim in ji verujem. Amen. .  # (  (    # #  V moèi svoje osebne tihote, v moèi no- tranje vere, se moja duša naslanja Nate, o Gospod! Tako silno Te do`ivljam in èutim bli`ino Tvojega Presvetega Srca. V njem je bivališèe, je dom za vsakega èloveka brez iz- jeme. Je tudi sreèa; resda neotipljiva, a trdna. O Gospod, napolni nas z `ivljenjem! Pa o tem ne mislim “vpiti”. @elim samo prièevati. Zato ker sem v duhu obdana s tvojo milostjo, z veseljem, modrostjo — z vsem, kar me gradi in blagoslavlja. Sreèanje pred dnevi, ko sem lahko odprla svoje srce Tebi in Ti vse izpovedala in izroèila v tabernakelj Tvojega Srca, me spet in spet napolnjuje s toplino, svetlobo, s potešenostjo. Le-ta pa mi omogoèa ostati strpna in koli- kor mogoèe vse sprejemati iz Tvojih rok. Velikokrat sem `e rekla in tudi napisala, da sem sreèna. Tako naj povem tudi v tem trenutku. Ampak ta moja sreèa ni v besedah niti v dokazih — sreèa je “spravljena” v tihi kamrici bo`jega in veènega. To hrani moje `ivljenje in naj hrani `ivljenja tudi vseh ti- stih ljudi, ki so mi tako ali drugaèe poslani na pot. Molim, svoj pogled v duhu dvigujem k Tvojemu Srcu, Gospod. Molèim, ker poslu- šam Tvoje srce. Prosim Te, ne odtegni mi svoje bli`ine. Zakaj samo s teboj bom lah- ko `ivela in se uèila slediti Tvoji volji. Samo s teboj, Gospod! S teboj bom tudi ljubila. To si zelo `eliš. Veš pa tudi, kako slabotna sem. Zato te s tiho hvale`nostjo v srcu prosim, uèi me svoje ljubezni. Saj samo v njej bomo en- krat vsi vse razumeli, ne bomo se nièesar bali in bomo, tako upam, vedno sreèni. Molim in ostajam sreèna v šoli vere in `iv- ljenja. Amen.