137. številka. Ljubljana, soboto 17. junija. IX. leto, 1876. SLOVENSKLNAR0D Izhaja vaak dan, izvzemii ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele Politična pisma. in. (Dopis druzega rodoljuba.) Več oči, več vidi! Dovolite, če se državši tega vašega pod prvem odstavkom članka „Pol iti čna pisma L" v sobotnem nSIov. Nnr." stoječega izreka še pristavim: več glav več misel, in Če izjavim onemu sestavku nekako različno mnenje. Lepa je ideja vseslo-vanstva, lepa je misel, da bi bilo bolje ako 8e bi bil hercegovinski vstanek začel, ne samo izpodbujen od Srbije ampak kot vseslovansko podvzetje pod vodstvom Rusije. A pač — tako se meni zdi — nij treba mirnim in opa zovaj očim politikarjem razlagati, da je to ravno le lepa ideja in da nema ta misel dan-denes temelja v splošnjem evropskem in v narodno-slovanskem stanji, da bi bila za resno smatrati. Vstanek v Hercegovini je izviral vsakako največ iz domače potrebe, in ne Človeškega tlačenja raje, iz obupanja. Junaška srca naroda nijso mogla čakati na vseslovansko vprašanje in počasni razvitek njegovega napredka. Če je Srbija pospeše vala in osrčavala vstanek, kdo jo bo zarad tega mrzil. Da pa ona svoje cele moči nij takoj vrgla v boj, kaj je tega krivo? Meni se zdi, da največ ona velika sila, ki ima ravno nalog vseslovansko idejo gojiti in re prezentirati. Poglejmo dogodjaje in videli bomo, da morebiti nij najmenj kriv ravno ruski vpliv in ozir na specifično rusko politiko, da dan-denes še turška peta na evropskih tleh stoji. Ko se je meseca julija lanskega leta vstanek začel, pokazala Be je v vsej nagosti ničlost turške sile, niti vojakov, niti denarja, niti kredita nij imela. Celi svet, prijatelji kakor dušinanini jugoslovanskega naroda so bili le one misli, ako sedaj udariti Srbija in Črno- gora, propala bode Turčija kakor gnjila goba. Vse je Srbom na uho trobilo, naredite „fait accompli", dokler se no vmešavajo velike sile v orijentalno vprašanje. Le nasproti storjenim činom imajo velike sile respekt! Vse zastonj, Srbija je slušala ruski nk, ruske obljube in bog ve kaj. Specifičnoj ruskej politiki se nij zdelo pripravno, da se v večjem okoli prične boj preko Save in Donave, in Srbija je postala mrtvoudna in zamudila najlepšo prti liko. Ako še dostavimo, da sta glavna uzroka te politike le dve osobi nasproti mnenju naroda namreč tar in knez, katera sta vsak svojo osobne interese pred očmi imela, dovolj je dokazano, kak dobiček ima dosedaj jugoslovansko vprašanje, posebno pa srbski narod od svoje pokornosti ruskemu vplivu. To se ne da tajiti, da so srbski individualni inte resi jako različni od onih, ki jih Rusija išče po svoji traditionalni orientalski politiki. Denes reči stoje vse drugači, kakor ob času krimske vojne. Denes si je lehko misliti oslobojeno in samostalno Srbstvo, oživ ljeno carstvo srbsko z vsemi slovanskimi de želami Turčije, no da bi moralo rešeno biti vprašanje Carigrada in Dardanel v ruskem smislu. In to bi se bilo uže obistinilo, ko bi bila Srbija kmalu v začetku vstanka uda rila in se ne bi bila združila z rusko veliko politiko. , Od kraja je imela Rusija način, oddaljena ostati balkanskim zamotam, in le skri vej pospešavati jugoslovanske in svoje interese, kakor je dobro rekel Kuranda v deligacijah: „ Rus slami versuehte sich in die orientalisehe Frage heranzuschleicken.u Da bi bila pri tem ostala, bi bilo morebiti bolje. Od krimske vojne leta 1855. sem se ve, da vzbuja rusko načelstvo v orijentalskem vprašanji protistav ljenje vseh d nizi h sil, razen nemške. Ponavlja se to zopet sedaj. Dokler je na videz Andrassv zvonec nosil, je šlo še precej, ko je Gorčakov vodstvo prevzel, kako jo vse planilo v kviško.. Precej se jo Anglija na noge postavila in jej i ne bo teško zaveznike proti Rusiji dobiti.. Oslobojonje uboge raje je v drugo vrsto stopilo, v prvej stoji veliko orijentalno vprašanje. Kaj so nasledki? Turčija jo dobila, zopet nove prijatelje, dober svet, denarno in drugo materijalno pomoč, ojačujo se vsak dan in težava, prvi namen doseči, rajo-rešiti turškega jarma, in staro srbsko carevino zopet ustanoviti, rastejo vsak dan. I to zavolj zavidljivosti cele Evrope nasproti Rusiji. Kaj* če zdaj še ideja vseslovanskega sodelovanja pomeniti, če največja slovanska sila namreč Rusija v vseslovanskem smislu postopati ne; more — no sme, ker ipak denes še nema toliko moči v sebi, da bi se smela zoperstaviti vsem drugim silam. Ruski princip mora biti počasi pa gotovo. Ojačenje, oproščenje Jugoslovanov po njih lastnih močeh mora ona pospeševali, vsaj jej po vseh naravnih zakonih ne odide nikoli dedstvo Turčije. Preostro postopanje pa le zavira, kakor je bilo videti. Sicer se pa uže denes sme upati, da tudf če je bila provokacija Anglije političen pre-grešek in ne, kar je tudi mogoče, fino pre-računjeni politični čin; da ne bode v škodo vstanku izpalo, kajti sedaj še le, ko bode Rusija zadržana, bodo ne vmešavanj o ali ne-intervencija glavni zakon za vse sile nastal in morebiti bode to Srbiji in Črnej gori odvzelo moro, ki ju sedaj tlači, in bode jima proste roke dalo slovanskim svojim bratom in sebi pomagati, kar se bi bilo ravno tako lehko uže lani zgodilo. Uže se govori o novem porazumljenji vseh evropskih sil, da se bodo ako šestteden-sko premirje od vstašev ne bode sprejeto, ali pa brezvspešno za sklepanje miru ostalo, En dan ženin. (SmeSljivka ia narodnega življenja, spisal J. Ogrinec.) V. (Dalje.) „IIo ! hrpne Poskoček, udari s pestjo ob mizo in de: „II tistemu moram jaz, pa če je tudi notri tam za sv. Višarji! Grem ti pa, naj velja kolikor hoče!" „0, saj ti ne bo treba tako daleč — in ne stroškov, da bi bili besede vredni!" pristavi hitro Zapažnik, in postoci iz druzega bokala v kozarca. „No, kje pa, kje ? sili Poskoček. „Pol ure tod tod — pri konjederci! Ona konjederka, zdravi; pa zdaj se je, tudi uže hči malo priučila. Kar tja jo porini, pa boš —u pri tej besedi Zapažnik zalije zadni zvrhani kozarec, pohiti proti oknu, pobobna po stekli, kakar bi klical koga in z besedami: „Oaki, čakil neki prijatelj!" rine črez duri. Poskoček čaka in čaka, dolgo čaka, pa nič ne pričaka, ne Zapažnika, niti ne tistega prijatelja, če prav črez dalj časa tudi sam postopi k oknu in celo venknj pogledat, kje vendar da se Zapažnik uže mudi toliko časa in tisti njegov prijatelj? Ali ne duha ne sluha nij po nobenem! Na zadnje sprevidi, da če neče sam in pa emirom ostati tu pri bokalu, mora vendar tudi iti, toda šinent! — poprej plačati ti še pijačo! In pri tem sitnem opravilu mu na jedenkrat pride na misel, da Zapažnikov Šimen je tudi to pot menda opeharil ga, ka-li ? Ko je Poskoček iz krčme zopet na ulici, zdi se mu pri vsej tej goljufiji to še najbolje, da je vzlasti utekli tovariš poispraznil bokala ter tako njemu, pijače malu vajenemu prihra- nil lehke noge in jasno glavo, zraven pa dal mu še dobri, če prav nekaj drago kupljeni svet. S tem tedaj hočo se vsaj nekoliko od-škodovati. V zvoniku bije jednajsto uro. Poskoček preračuni: pol ure tja, maža trpf samo za dober posojaj, kakor je Simon pravil, potem pol ure nazaj, in — o, do dveh se še trikrat lehko povrne, da pojde v kancelijo. Da, kar naviše jo h konjedercu; saj uže še kak drugikrat zaleže tistega Zapažnika, če ima lo jeden groš, je uže žejen za dva — za tuje plačilo t VI. Na celem potu do konjederca se Posko-čeku ne prigodi nič, kar bi bilo zapisane besede vredno. Pred hišo opazi, da je tudi krčma. S prva se skoraj prestraši tega, čež ne spodobi so drugač, da bo zopet piti moral in zapravljati, ali kakor hitro stopi v vežo, "Vstaši in Turčija s v o j e j os od i prepustili. Ko bi se bilo to od kraja storilo, bilo bi denes uže vse odločeno, in sicer t jugoslovanskem smislu. . Denes pa uže tudi Srbija in uma gora ne moreti več, ko bi tudi hoteli odstraniti se vnanjemu, posebno ruskemu vplivu. Kako se Jih svet boji, kaže to, da turkofili izjavljajo željo, da naj se Rusija odgovorna stori za odmrzavanje teh dveh državic od vojne. « Marsikateremu, kateri je navdušen za kul-4.us vsega, kar pride iz Rusije, ne bodo dopadale moje misli, vendar mi ne bode zameril, če še jedenkrat ponavljamo, da je ruska po litika denašnja strogo vezana na dva očesa in da jej še veliko manjka, da bi bila slovan-•sko-narodna, ali vseslovanska. Kadar bo to mogoče, onda grem tudi jaz za njo v ogenj brez premisleka. Stotnik Komelj in Slovenstvo. [Izv. dop.] (Konec.) In kako je sedaj pri naših polkih, ko je tlaklarju v belej suknji odlegnilo. Tri leta služi zdaj, ali vešala so ravno tista, na katera se naš jezik potegava, kakor poprej. Ne vem sicer iz lastne skušnje kako se kaj naš jezik T novejšej dobi pri našem polku „Kuhnu ,štima", ali pri polku štajerskih Slovencev „Har-tung" je ta naš jezik še menj, nego „Aschen-brodl". Tako gotovo tudi pri „ polku Marojčič". Malo višjih častnikov razume slovenski, in kdor teh malo govori, govori tako, da človeku lasje po konci hodijo. Tolmač je glavna stvar, če se s prostakom občuje. Da se potujčevanje Štajerskega Slovenstva hitrejše doseže, vzelo se je par nemških okrajev zraven, tako na pr. Nemcev okolo Lipnice itd. Posebna milost to za Slovenca. On se uči nemščine tukaj v ne prav lepem zategovanem narečji teh Nemcev, tedaj še čisto nemški ne. Ah, kako milostiva, kako dobra je Avstrija Slovencem! Kar je tega Nemštva, dobi vse, če je le količkaj sposobnega, zvezde. Ker pa je teh sposobnežev malo, mora se vzeti mej šarže prokleti Slo-ven, tu je tudi kot tolmač potreben, ker marsikateri prostak novejših časov se dela, kakor da bi nikdar ne bil slišal nemščine, akoravno ljudje pravijo, da jo za silo tolče in drugi res nič ne razume. Ti šarži se ve da morajo nemški znati. Ti tedaj novincem ubijajo razne „re-glemente" v glave in to na poseben način. Bodem nekaj primerov navel, pa ljubi bralec, postane brž ravno nasprotnega mnenja. Zagleda namreč konjederčevo hčer, ki nečemu gostu ravno prinaša polič vina. Šmencaj te! Poskočeku se na prvo oko vidi zala in priročna, da bi bokal rad plačal ga, če tudi nič ne pil: le, da bi gledal jo, to konjederčevo hčer! Pa tudi — kar polič ga pokliče, naj se pes obesi za tiste krajcarje! Ko dekle tedaj postavi pijačo pred njega in hoče oditi, ulovi jo Poskoček za predpasnik in vlekoč jo k sebi urno natoči kozarec ter povzdigovaje ga, pravi: „Ali bodeš kaj pila?" Dekle se nekoliko pobrani, potlej pa vendar prime kozarec in k ustim pritakne. „Bolj pij, bolj!" sili Toskoček. „Saj sem, sem!" odvrača dekle postav -Ijaje kozarec na mizo. „Koliko? To nij nič! Bolj ga potegni, da boš kaj rudeča !" prigovarja Poskoček po-moljaje jej kozarec. daj si poprej kozarec vode prinesti, slabo ti iPCilhaJaU>*iTrK jfctrf jnke JJtf|fOT|ff| r5*1! nemščine, jedna slovenščine. BZweites Glied naj se dečka" — „Erstes Glied naj se vun zrihta," — dosti, hočem ti, dragi .bralqc-nqw)-jak, prizanašati. Tako se naš jezik maltretira. Ila, kdo bode s slovenščino se ongavil! Mar se je uradnik na slovenskih tleh,, učil Kako pride c. k. častnik, dosega, si, .glavo z Jane-žičem pobeliti. Živimo sicer koncem 19. stoletja, ali v Avstriji in tu še pišemo 177G. — Slo-ven je jedini v avst. vojski, kojega jezik se meče na smetišče. Poglejte mej magjarske polke, še občnih poveljnih besedij si neče zapomniti Magjar v nemščini in koliko najdete tam častnikov — Nemcev? Za vraga, tudi v suženstvu bele suknje si ne bi Magjar z Nem-štvom veliko preglavice delal. Idite mej Hrvate, Poljake, Čehe, ej, kamor hočete, povsod se časti materinščina vojaka, ne pomeša se nemščina toliko mej njo, ne maltretira se tako jezik in narod, ki po odpustnikih in njihovem izpridenem jeziku velikansko škodo trpi. Le Sloven se ve da je izjema. Vsega, vsega na ljubem svetu si da ponižna, krotka ovca — Sloven natrpiti! Kaj je človek? vpraša Gothe in odgovarja: „ein hohler Darm mit Furcht und Hoffnung angeftlllt, dass Gott erbarm'," naš Sloven je menda le poln straha Gosp. drž. pravdnik, ne smem zaradi vas dalje pisati, kakor mi žaljeno srce veleva, moram krotek biti, ali povem vam, dajte na par tednov domoljubno suknjo obleči in poglejte z domoljubnim očesom mej vojaške razmere v naših polkih, na moje poštenje, rekli boste, da nij mogoče brez Jeze" pisati. Človek bi mislil, da bode vsaj pri vojaštvu pravično se z narodnostmi ravnalo, ker korist vojske to zahteva. Kam bi zaoral, če bi kdo to mislil! Mi Slovenci smo v vrsto umirajočih narodov postavljeni in da se nam prej sapa zapre, germanizuje se z vojaško Btrogostjo z „arestom in železom". Tisoč mladih ljudij pride vsako leto pri naših polkih v to fabriko potujčevanja in tisoč teh nosi mešanico uže omenjenega jezika domov; hudič bi res bil, če bi prokleti „\Vindischer" dolgo moral živ viseti na teh „gavgah". Ali stojte gosp. rabeljni, ne bo tako hitro šlo, izhajajoči se narodni duh tudi v naših polkih vabi v svate; brambna postava je dobra postava, tudi omikani ljudje pridejo mej vojake in ti tu in tam kaj zanetijo; naši fantje uže iz doma prinesejo nekaj narodne zavesti in mi Dekle pije še jedenkrat, dolije, pa držeč se na smeh povpraša: „Kaj nij sem rudeča — dosti?" „0, dosti, dosti, pa — bodeš še bolj!" „A potlej bom pa preveč!" meni dekle. „0 ne! dekle, bolj ko je rudeča, gorša je!" „Kaj mora biti zala?" poprijema ga bistra dekle. „1 to se ve, mora, da jo rad ima kateri!" ugane jej jo tudi Poskoček in pije. nSaj nij treba, da bi se dekle mogla rada imeti! nagaja mu dekle. „Kaj pa da ne! Kako bi pa kateri vzel katero, ko bi je poprej rad ne imel? „Tisto pa uže, da!" potrdi mu konjeder-čeva hči. „Tisto, tisto!" Kaj misliš, da jaz kaj druzega ongavim? Jaz nikoli nečem nobene, če je ne bom imel rad." „Potlej bo pa dobro jej, tistej, katero boš ti vzel". iz našega izobražeustva dobivljamo častnike, ki se Slovane čutijo in ini,iwi»ii*o, - kar .je.te-levažno, stotnika Konielja, ki slovenske službene knjige piše in tako maltretaciji našega jezika življenja nit odrezuje. Ta gospod je za Slovenstvo velik dobrotnik. Nevojak bode to teško .uvidel, ali vojak, ki je pogledal v življenje, tnaših polkov, bode to hvaležno pripo-znal in klobuk potegnil pred »tem poštenim vojakom. Ta mož je na* dober genij, ki z „osorno" roko premišljeno sistemo potujčevanja našega naroda razdira, ki s prestavo službenih knjig." Slovenstva toliko hasne, kakor malo druzih literatov, ker on stavi jez hudej germanizaciji ndroda po naših vojacih. Čast temu možu! Vi pa, ki kot šarži v naših polkih službujete, ki ste pa nekdaj na šolskej klopi sedeli in to morebiti do šeste latinske šole, vi bodite pijonirji Komeljeve ideje mej prostim vojakom! Poslužujte se Komeljevih knjig, govorite čisto slovenščino, verujte ini, naš fant vos bode razumel, delajte čast šolam, v kojih ste si nekdaj um bistrili. Vi ste se misliti naučili in kot misleči ljudje delajte na to, da v naših pozicijah vašemu slov. rodu boljše čase priborite. Govorite mej soboj materinščino, lepo vas prosim, dajte dober izgled, stotnik Komelj vas vodi! Tako napravite Nemcem v našem polku težavno stalo, ti se morajo potem drugod kam prikleniti in vse drugo — pridobi se potem lehMin potom. .,, S —c. Jugoslovansko bojišče. Prav nevesele stvari iz vstanka poroča za denes „Pol. Corr.", ki piše 13. t. m.: Pred nekaj časom je bilo 50U vstašev v Bosni prisiljenih stopiti na avstrijsko zemljo. Predvče-ranjem so skušali zopet črez mejo nazaj uiti blizu Slujina, da bi se zopet boja udeležili. Pol kompanije c. kr. avstrijske vojske je hotela jih vstaviti in je avstrijski komandu j oči oficir klical vstašem naj obstoje. Vsled tega je počil od vstašev en strel (morda celo slučajno), ki je zadel jednega vojaka. Oficir je komandiral ogenj in do 30 vstašev je palo, drugi so obstali. Tragično je tudi, kar se poroča istemu viru o osodi onih 200 bulgarskih vstašev, ki so bili prisilili kapitana avstrijske ladije „Ra-detzkv", da jih je po Donavi peljal. Premočen oddel turške vojske jih je obkolil in popolnem uničil, izmej 200 se jih je le 10 rešilo, drugi so umrli junaške smrti za domovino. Poskoček od radosti skoprni. Nikoli še nij niti videl nobene, da bi mu bila bolje všeč in bi raje jo za ženo, kakor le-to konjederčevo. Kako zala, kako zgovorna, prijazna in jednih in istih mislij ž njim samim! Lej, nagovori jo! kaj pak? Ne moro mu vnesti, če le tudi nemajo grunta! „Ali imate pri vas grunt?" vpraša jo. „Zakaj bi pa to rad vedel?" vpraša pak ona. „Zato" odgovori Poskoček „ker bi se midva morebiti zmenila še tacega k&j, da bi bilo meni in tebi prav — če ga nemate, grunta!u Bistroumno dekle hipoma ugane Posko-čekovo zvijačo. Iz radovednosti, ali nagajivosti, ali iz resnobe, ali morda iz kake druge žen-skine muhavosti mu tedaj dobrikavo reče: „No, to je pa dobro, da ga — nemarno! „Zdaj je pa moja!" misli si veseli Po- Dunajska nemška Turkinja „N. Fr. Pres-se," kis je pa uže strašno nalagala se, poroča iz Metkovića, da bi bil jeden prvih vodij her-cegovinskih Lazar Sočica umrl, a drug vodja, katoliški župnik Mušić od lastnih ljudij ubit. parno, da seteJobove novice ne izpolnijo. A če se tudi, vstanek s temi malimi izgubami kratko in malo nij zdatno oškodavan. V vsakem boji se vaga gori in doli. Politični razgled. !Yofr&aiijc fl«*;fc«*l«\ V Ljubljani IG. junija. Prask list prav dobro omenja, da se v notranjem tako, „nič ne godi" kakor, da bi res pri nas v Cislejtaniji vse v redu bilo, bogato, brez strastnih strank itd. — Tli pa povsod pod pepelom. Nadvojvoda sllhvvvltt potuje v Brtissel a nazaj grede bode obiskal ruskega carja in nemškega cesarja. VltU.Kf«" tl>4'. Turki svojo „ustavo" proglašajo, t. j. nacrt, ki ga je angleški poslanik Midhat-paši diktiral. Ta črtež obeta, tako mnogo, da je neizvedljivo. Turčija kot država — pravi člen prvi — nema nobene vere, a vse kulte čuva. Vsaka narodnost in vera je svobodna. Narodni zastop je zložen iz svobodno voljenih poslancev. Vsi prebivalci imajo volilno pravico, kateri neko gotovo svoto davka plačajo. Zbornica ima pravico zoper nasilstva sultanova protestirati. Ministri so odgovorni. Vsi prebivalci brez razločka vere so pred postavo jednaki, vsem so višje službe pristopne, porotna sodišča iz ljudstva brez razločka vere in narodnosti se ustanove, tiskovna svoboda se obeta, — veliko se obeta ali živ krst izvzemši morda naše turške prijatelje nemškutarje ne verjame v turške obljube. V fspancu*lee skupščine budgetnej komisiji je bil minister vnanjih zadev vprašan o razmerah v Turčiji in je rekel: Celokupnost osmanske države in poboljšanje denašnjega stanja bila sta jednoglasno od vseh drŽav sprejeta. Francoska se je tej politiki pridružila. Ako je bilo mogoče, da misli nijso bile jedine, s kaci mi po moč ki bi se to doseglo, o stvari samej so bile vlasti jedine vselej. Francoska nij imela inicijative, celo posebno ognjeno se nij udeležila, ker jej delo Bvojega notranjega popravka glavna stvar ostati mora. Vse cerkveno-politične novine prinašajo včeraj slavnostno članke ptipešti na slavo, ker je ta dan tridesetletnica, odkar je nastopil na vladanje katoliške cerkve. -- skoček, pomenca z dlanjo ob dlan, izprazni na dušek kozarec ter pravi: „Saj tudi jaz nemam grunta, toda hišo pa imam svojo in pa toliko okoli in okoli nje, da preslabo res ne bo za tisto, katero vzamem", rekoč curlaje natoči, prime kozarec in zibaje ga pred soboj, si blagraju: ,,Lehko, lehko ga bom časi tudi ž njo tako-le!" rekoč izpije do dna. „Rada bi poznala jo, tisto, ki bo tako srečna!" reče na to dekle. „Ne moreš je še !" „Kaj res?" „Res!" „Kako pa vendar Še to? Mlad uže nijsi tako! Si pa uže prav zberljiv!" „Vsake nečem, to je res. Prav po volji katera \m mi dozdaj tudi nij še prišla pred oči!" „Rada bi vedela, kakšna bi morala biti, da bi bila tebi po volji ?K „Kakšna? 0, ne bogve kakšna! Tako-le Dopisi. ■ k ttorlctt 14. junija [Izvirni dop.j (Mestne volitve; — deželne volitve; letina; — vojaška eksekucija.) V mestu se sicer Slovenci precej čvrsto gibljemo, ter smo si v malih letih priborili nekak socijalni pomen, — vendar pa je zaspanost pretekle dobe in še huje so krivice, ki so nas od vseh stranij v nezavednost pritiskale, krive, da ne pridemo menda še dolgo do tiste stopinje, na katerej bi morali stati v slovcnsko-poitulijau-čenem mestu. Letos smo zopet jedenkrat poskusili, malo povzdigniti se pri mestnih volitvah; združili smo se z vladnimi in konservativnimi elementi, da bi potlačili Ison'evo pseudoliberalno stranko, ter spravili dva svoja zastopnika v mestni zbor, a izpodletelo nam je, propali smo v vseh razredih in jedino, kar smo dosegli je to, da je bila Izončeva stranka primorana, postaviti najzmernejše izmej mož, katere všteva mej svoje, akoprain gotovo vemo, da večinoma nijso. Strah, grozovit strah pred slovenskimi mestnimi očeti, in naj bi bil tudi jeden sam, narekoval jim je imena njihovih kandidatov. Dobro za jedenkrat, da smo toliko dosegli in pa pošteno množico glasov svojim kandidatom. Zrno k zrni .... Važnejše bodo deželne volitve, katere se imajo letos ponoviti. Nevarnosti nij sicer nobene druge na našej strani nego, da se ne izbero pravi možje, ampak zopet nekoliko uradnikov, s kojimi posebno Tolmiuci tako radi oskrbljujejo naš zbor. Res, da so tudi prav sposobni in morda tudi narodu dobro hoteči mej njimi; a kaj nam hočejo pomagati — ko nam mnogokrat pri najboljšej volji ne morejo in ne smejo. Zatorej Tolmiuci pozor! Naj posebno pri vas sprava pravi sad obrodi, kar tako razumemo, da se duhovenstvo tesno zveze se zdravimi narodnimi elementi ter trden jez postavi nasproti onim uradniškim priliznjencem in ma-melukom, kateri so do zdaj še skoro pri vsacih volitvah ljudstvo zapeljavali. Letina kaže letos na Goriškem skoro povsod prav slabo. Na Vipavskem in na Krasu je burja mnogo škodovala, v hribih pa mraz, zraven pa še toča posbno na Kanalskem v prvej polovici preteklega meseca večino pridelkov pokončala. Zdaj je prišla pa še druga, hujša toča; poslali so po nekaterih okrajih posebno-po Kanalskem, Ajdovskem, Goriškem, iz hiše bolj kake srednjo; kjer nekoliko vendar imajo zemljišča, da bi bila vsaj nekaj vajena poljskega dela: kako peso obrati, kako bučo vsaditi, kak plevel izrovati tam mej repo ali kar si uže bodi tacega." „0 toliko ali toliko zna vendar uže vsaka! Jaz mislim le: kakšna ženska, ženska sama na sebi!" poudarja dekle. „1 tisto pa — taka, da ne bi bila ne prevelika ne promajhena, da bi bila ravno pripravna, pa malo bela, malo rudeča — nu, da ti najlaže povem, in metinajlaže zastopiš: prav taka-le le, kakor si tU" „IIa, ha, hal" nasmehne se dobrovoljno živahna dekle in steče druzenm gostu postreč. Poskoček vide do malega prazno posodo pred soboj tudi potoči, pa poda mimo gredočej rekoč: „Pa še meni, še en polič !'1 Ne zdi se mu škoda več nobenega denarja! (Daljo pri h.) vojake na eksekucijo ne samo za zaostale — ampak tudi uže za letošnje davke. Ta nova, nezaslišana ostrost je naše uboge posestnike, posebno pa revnejše kmete tako hudo prestrašila in presunila, da vam ne morem, in zaradi drž. pravdnika tudi ne smem poročati, kaj govore in kako sodijo. Slišimo, da si naš blagolušui deželni glavar mnogo prizadeva, da se eksekucija vstavi vsaj toliko časa, dokler ubogo ljudstvo kaj pridela. Hudirja! Zdaj o tem času nema kmet kde vzeti, če noče zadnje živinče ali pa potrebno hišno in kmetijsko opravo prodati. Sicer zares ne vemo, na kakšne postavne določbe naslanja finančna direkcija dekretovano vojaško silo! Iz it. .P in Ji* na slov. Štajerji 13. juu [Izv. dop.] Včerajšnji tukajšnji semenj bil jo mnogo obiskan, blizu 100 ljudij zbiralo se je do 5. ure po polu dne na postaji, da bi se z vlakom 98 in ~j zopet domov odpe-.IjaH. Ker se pa na tukaj šnjej postaji navadno nikdar ne kliče, kateri vlak poprej pride (vlak «J8 in 6 prideta hitro jedeu za drugem), prigodilo se je, da jeden živinskih kupčeval-cev po imeni Matija Binder iz Hohcnfurta na češkem doma, ki je do Bruka vozni na plačal, da bi se s poštnim vlakom št. 5 odpeljal, nevedoma v zmešani vlak št. 98, ki prvi v po-, stajo pride, vstopi. Peljal se je uže IGO korakov daleč, ko zapazi, da se je zgrešil in da pravi poštni vlak naproti pride. Hitro iz zmešanega iz-skoči, ter tako močno na desno stran na tla pade, tla omamljen obleži. Postni vlak, ki mu kakor rečeno nasproti pride, ga še nekaj rani. Železniški zdravnik g. dr. „Prossenak" bil je kmalu pri ranjnemu, našel ga jo pri polni pameti govoriti z istimi ljudmi, ki so ga vzdignili in ga nastran odnesli. Zdravnik je tudi takoj spoznal, da je ubožicu nekaj strenih reber in strenih steklen-Čnih koscev botilje, kojo je v stranščnem žepu imel in poprej iz nje sladko vince pival, obtičalo — v pljučah. Prevožen nij bil — umrl je spokorjen ob V2I2. [uri po noči in bode v svojo domačijo 15. t. m. odpeljan ter tam počival. Še mnogo druzih nesreč se pri nas na sejmih zgodi, ker po ozkih, s kramarski mi mizami in mnogobrojnimi ljudmi napolnenih ulicah bodečo živino in ritajoče konje na živinski prostor ženejo; tako se je še zadnjič prigodilo, da je nek vol dva trgovca nabodel in nokaj druzih daleč od sebe brcnil. Ali bi se ne dalo prenarediti, da bi po želji cele okolice živ inski sejem na travnike spodnjega občins kega trga preselili, kder bi se ne bi nikakve nes reče zgodile, in bi drugi ljudje vsaj na tržnem sejmu brez strahu povoženi ali prebodeni biti, kupovali in prodajali? Domače stvari. — (Procesije) v četrtek se je udeležilo mnogo ljudstva v Ljubljani. Zastopana so bila načelni štva vseh javnih državnih, deželnih in mestnih oblasti. Škof g. dr. Pogačar sam je vodil procesijo. Izredno lepo vreme je bilo. — (K a ni n i š k a čitalnica.) Peterica igralk in igralcev „Dramatičnoga društva" napravi v kamniškej čitalnici slovensko gledališko predstavo v nedeljo 18. t. m. Predstavljali se boste dve inične igre: „Kdo se zadnji smije;t in ,,I)va gospoda pa jeden sluga" druga s petjem. Kapelnik gospod Anton Stockl bode petje spremljal ter igral pri predstavi na glasoviru. Nadejamo, da se bode mnogo občinstva zbralo, in želeti bi bilo, da bi se v vaših mestih in trgih, ker bi bilo mogoče, na-pravljale take predstave, da tudi taki prijatelji vidijo kako napreduje naša dramatika, ki nemajo prilike predstave v deželnem gledišči videti. — Floha^ seje ulila na Pohorji in jo povodenj hudo razsajala v Iločah, Slivnici, Vrauheimu in Polskavi. Tudi v brežkem okraji, zlasti okolo Buč, Virštajna, Gostinc, Verač je neizmerno veliko škodo učinila na goricah, njivah in travnikih. — (Nesreča.) 5 knapov je v premogovej jami v Zrečah dušljiva sapa zadušila, pri sv. Jurji na južnej Železnici pa barantača ?interja vlak usmrtil. „Gosp." Listnim itdministntiiJe. Slav. bralnemu društvu v Borovnici. Naročnina jo plačana do 80. avgusta lKTti._ Vsemt bolnim moč in zdravje brei leku in brez stroškov po izvrstni toateciere ii Barry V />ONr/ONN. 30 let mi« je nij bolezni, ki bi jo ae bila ozdra viia ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščonih I otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prano, i na jotrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nopre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlate lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, iumenje v ušesih, slaboBti in blevanje pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujšanje, bledičico in prehlajenje; posebno bo priporoča za dojenee in je bolje nogo do j nič i no mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri o--,vala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteiua, Dr. Shorelandu, Mr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Caatle ■ '.uart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitni!-osob, m razpotiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. H a Dunaj i, 13. aprila 1872 Prešlo je vže sedem mesi cev, odi-ar sem bil v brezupnem stanji. Trpel sem vsled pranih ia čui nicnib bolečinah, in sicer tako, ia ■ ni od dne do dne ' idno g nil, in to z» pretilo je dolgo čas-i moje študije. Cul sem od Vaie čndapolne Revalesciere prit el sem jo rabiti in isgotovim Vas, da ae čutim po mest čt t m i žitku V»še tečne in oknsne lio a lestiere popo nem zdrav, tako, da brez najmai iega tres nja morem zopet pisati. Za'adi tega priporočam vsem bolnim to primerno prav ceno in okntuo hrano kot najboljši priponi ček, ter ostanem Vaš udani Gabriel Teichnor, slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenite markize de Brehan. Neapel, 17. aprila 1862. Gospod I Vsled neke bolezni na jetrah bilo je moje stanje hujsanja in bolečin %sake vrste sedem let sem strašno. Nij sem mogla niti čitati niti pisati, tresle so ae vse Čutnice na celem životu, slabo pre-bavljenje, vedno nespanje, ter sem trpela vedno na razdražen) i čutuic, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenutek na mira pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, bre/. da bi mojo bolečine zlajšali V polnej obnpnnsti poskusila sem Vašo Revalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, za h valj njem se bogu. Revalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja moje prisrčne hvaležnosti it. popolnega spoštevanja. Markize de Brć han. St. ufi.716. Gospodični do Montlouis na nepro-bavljenji, nespanji in hujšanji. Št. 76.877, Flor. Kiillerja, c. kr, vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušiika, omotici in tiščanji v prsih. Revalesciere je 4 krat tečno j ša, nego moso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na c im, ko pri zdravilih. V členastih puši: pO pol fanta l goM. 60 kr, 1 •• it 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 guid. 50 kr., 5 rnu-tov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 fantov 36 gold. Revalesoiere-Hisouiten v pušicah in Revalesciere-Chocolatče v prahu li! ta« 1 gid. 50 kr., 24 ta« 2 gl >r-»<'»Uo./ Enotni drž. dolg v oankovoih . 66 55 Enotni drž. dolg v srobru 69 „ 7 5 1860 drž. poHojilo .... 109 m 75 Akcije narodne bankti 841 , — Kreditne akcije 144 , 50 London ..... 121 . 20 Napol. ... 9 „ 65 C. k. cekini . . 5 , 81 Srebro ........ 103 . 15 kr. Dr. odvetnik, slavnemu občinstvu do uljudnega znanja dostavna, da je svojo pisarno v 2>AL aori"bor-u.,, Tegetthoflstrasso, v hramu A. plem. Kriehuber-ja odprl. (181 - i) ^Anatherinova ustna voda 4 in zobni prašek izdeljuje fiiahriei M'ieeali, lekar na du-najskej cesti v IJubtjani. Tudi najboljši in najcenejši pripomoček za ćiščeujo uat. 1 škatljica zobnega praška . . 40 kr. 11 steklenica ustne vodo . . .60 kr. (f3 —12} ^ ^ Sirovi loj 1 koptu'oU Tuki iaa po najriiji ceni Kari Pamperl-ova sina, Topilnica aa loj, iT«?»rija In mllarniea, salog* TllfalnUi, rretilnih in maMobnih trarin »v CELOVCI na Koroškem. ■ ■ (29—6) S v. kr. av. privilegijem in kralj, pruskim niinisterskim potrdilom. Dr. Borchanlt-ovo aromatično (dišeču) milo (žajta) z zelišč, za olepšanjo in popravo kožo in skušeno zoper vsakako nosnago na koži; v zapečatenih izvirnih zavitkih po 42 kr. Dr. Snin de Ilonteinard-ovo dišeča pasu za zobe, najsplošnejši in naj/auesljivejši pripomoček za ohranjenje in ćistenje zob in zobnega mesa; v celih in pol zavitkih po 70 ali 35 kr. Dr. Hartnng-ovo olje s kitajske skorje za varovanju in olepšan je las; v zapečatenih in v steklu štempljanih steklenicah po 85 kr. Dr. Beriiiffiiicr-jev dišeči kronini duh, krasna voda za duliaujo in umivanje, ki krepča in budi živolj ; v izvirnih steklenicah po 1 gid. 25 kr. in 7o kr. Prof, dr. Lindc-va rastlinska nomada v štanj-šcah, poviša svit in voljnost las in je pripravna poBobno za to, da obdrži progo kis na glavi; v izvirnih kosovih po 50 kr. Balzamično milo iz oljke se odlikuje po oživ- ljcvajoči in ohranujoči moči za voljnost in meh-kost kože; v zavitkih po 35 kr. Dr. Boriiiguier-jev rastlinski pripomoček za barvanju JAs, barva prav črno, rujavo in rumenkasto ; s krtačami in lončki vred po 5 gid. Dr. Hartung-ova zeljiščnu nomada za oživljonjo in /.bujenje rasti las; v zapečatenih in v steklu štempljanih posodicah po 85 kr. Dr. Beringnier-jevo olje iz zemljiščnih korenin za okrepčanje in ohranjenje las in brade; steklenica 1 gid. Dr. Koclt-ovi bonboni iz zeljišč, znan in sku-"šen™cTemač pripomoček za prehlad, hripavost, zabasanost, hripavo grlo itd.; v izvirnih škat-Ijicah po 70 in 35 kr. Bratov Ledarjevo balsamičnu milo iz o\ja ze-moljskih orehov, prijeten pripomoček pri umivanji nežne in občutljive kože, posebno damam in otrokom ; po 25 kr., paket (4 kosovi 80 kr. M*y*tvl ti po pripoznani solidnosti in pripravnosti tudi v naših krajih uže priljubljeni pripomočki se dobivajo: v l/Jiil>ljiinl pri Frun« Terčeku in lekarju Hlrftlču in bratih Krlipor ; v Zagrebu pri lekarjih; J. J. Cejbok in Žg. Mittbach in Flor. Ki-ralovicu; v Celil pri Kr. Krisperju; v Reki pri droglijeru Nikom 1'avaeiču; v tjioriei pri lekarju A. Franzouiju; v Celovcu pri lekarjih; Ant. Bei-nitzu, Krainerju in Kellerju; v Kranjl pri Kajmund Krfsperju; v Mariboru pri Mariji Zanki; v TrNtu pri lekarjih: J. Seravallo, K. Zanettiju, P. Prendini, Fr. Vedovattuin Pavlu Kocca: v Beljaku pri Matevžu Filrstu; v Varaždinu pri lekarji: A. llochsingerju in A. ilaltcrju; v Zadru pri parfum. N. Androviću; v Karlovcu pri M. Slavnicu. Pred pačenjem in ponarejanjem svarimc ostro Raymond & Co.9 C,k*priv, !axt. to ram hij(/ealistivnih cosm.atraHj v Berlinu. (97-4) 1 ribirll T IJllRaljMItl od l'.i. do 15. junija: Matija Križaj, BI I., v bolnici, za jetiko. Albina Poneber, 1» hčer kondukterja, za jetiko. — Julijana l\us, 16 mus , dete niiziuja, vnetjem pljuč. £XBr Svarilo. "*nc; Zaradi mnozega ponujanja in siljenjti šivalnih strojev llnue-jevpga sistema, udano naznanjamo s tom v korist p. n. občinstva, da mi pošiljamo na Kranjsko naše prave lltme-jeve bivalne stroje, kakor uže občo znano najboljše za družine in rokodelce, izkljucljivo le gospodu Franju Detter-ju ▼ juni. 1'ulec VNiicega pravega stroja piidajenni tudi Izvinu certillkat labrikc in podpinune generalne zaloge. (112-7) The Howe Mach. Co. Limited ravnatelj: Mi. Hvho 11. Prostovoljna dražba. Ker moram svoj odhod pospešiti, in po potu navadnega prodajanja pak preveč časa zamudim, bodom svojo zalogo belega blaga in šivalnih strojev, kakor tudi moTailije in fabrikno orodje prodal po dražbonem potu in sicer bodem v ponedelJ«'K 10. junija t. i. do polu «iuc z dražbo blnga in šivalnih strojov v spit al.-k--j ulici št. -•>'.• pričel in potem bodo dražba hišnega orodja itd. v kolodvorskoj ulici št. 117. Zapisnik vseh stvarij, katero se bodo po dražbi prodajale, dobi se v špitalskej ulici št. 969, Za obilno udeležbo prosi (172-3) Vinc. Woschnagg. NB. Kdor še prod dražbo želi kupiti dobri šivalni stroj, ga dobi tudi prav po cuni. ^806