Katoll&k cerkven 11*1. j : «. V četertik 5. svečana 1852. Tečaj T H I o v c 11 i 1 k a. Zaukaj, Slovenija, Vesela za poj. Na poti življenja Nikar ne postoj. Godove obhajaj. Močno se raduj , Se z mira m napajaj, Se z njim uapolnuj. Preljubljcna Krajna. Pozabljeni Ilir! Prijatla nekdajna Kdinosti vir! Bodita vesela In mislita to: Gospodova cela Je zemlja, nebo. Kaj me bi vesele. Ne žalostne ble ? Godove imele. Pa težko serce? Od zunej le nizke Per mnogi težav': Od znotraj so stiske Brez slast in dišav. Le tiho. preljube. Povzdignite oči, Poglejte obljube Bolj blaznih reči: Na Afrike sredo, Tje v njeno serce, Zamorcov na čedo. Ki v cerkev beže. Oh tamkej prebiva Sc Kamov zarod, Malikc si zliva, Obhaja njih god; Mučni in debeli Po mesa žive, Maštvanja veseli, Sc v tami sede. Po tleh se še valja Tih revežev up, Le grešno jim mala Perlipljcui strup. Njih vera človeška Veliko jma vraž, Njih smert pa je težka Jih nič ne tolaž'. Kjer solnce jc opoldne. Kjer zvečer za gre, Tje varvanja polne Perpelje serce. De b' solnce posjalo lz-hoila z nebes, In tanio pregnalo Iz dušnih očes. Slovenija ! glej sine , Ti Krajna jih štej, Ki gnada jih gine, De gredo naprej Čez hribe, doline, Gorečih stopinj. Na grozne ravnine Dereeih zverin. Mrak, Baraga. Godec, Tud Skola in Pire, Milharčič in Skopcc, Kocjančič, Dovjak. Glej, Krajna. svoj venec! Možgan je Ilir, Trabant jc Slovenec, Zgubljenih pastir. Amerika kaže V duhovni lepot1, De čerti že vraže Zasjane v tamot*. Slovenec tam dela. Neutruden terpi. In divje kardela Z besedo budi. Kaj bi pomagala Ti slava in čast, Razširjena hvala Narodov oblast ? Ali kaj bogatija. Nesrečni napuh? Se taka kmetija, Nemirni pa duh ? Le božje kraljestvo, — Ntega sveta, Iskftti posestvo Za ceno neba, So vsi zapustili Domače polje , De b' teroje pulili, Iz tuje zemlje. Visoka beseda Gospodovih ust. Jim v serca pogleda In pravi : „Z a p u s t !u In ni jih deržala Nikakoršna vez, Dc h krona se dala Zutnorcam nebes. Zatorej Slovenija Zdaj ukaj iu poj Na poti življenja Nikar ne postoj Za svoje sinove Močno se raduj . Obhajaj godove Nikar ne žaluj. D I/juorje mi. ee sim jim slep vod n i k! —(»o rje. gorje m i. če si m j i m š e c e I o z a vodnik! Prav keršan^k učenik tedaj živo veruje v božjo besedo, svojiga Zveličarja serčno ljubi, po svetim evangelii pravično živi, svoje dolžnosti zvesto spol-nuje. za časno in večno srečo vsih otrok skerbi, ki so mu zročeni, si perzadeva vedno veči zunanjo delavnost v svojim poklicu doseči, pogosto moli, dc hi Gospod njegovo perzadevanje podpiral, je poln upanja in potcrpljenja, in vse njegovo obnašanje resnična ponižnost lepša. O ko bi bili vsi iičeniki po le podobi ohravnani. kako zadovoljni hi hili sami sabo, kako zadovoljne bi bile z njimi cerkev, deržava in srenje, kako lepo hi se skerbelo za dušno in telesno sreče, za cerkev in deržavo! 0. S. II. Zgled uiodriga učenca. Sr. Apian. sprieerarec r palestinski Cesareji. Sv. Apian, doma v Licii, sin premožnih in staršev, je bil zgodej dan v šolo v mešto Beril na Feniškim, kjer so bile tačas učilne govorništva, modroslovstva in rimskiga prava slo-vesniga imena. Urno jc napredoval v različnih stal)lih človeške vednosti, še urniši pa v čednosti in hogoljubnosti. Spodtik. ob kterih se mladcnska nedolžnost pogostama žalostno razbije, se je sv. Apian z vso skerbijivostjo ogibal, namreč samo-pašnih verstnikov in zaderg liudiga poželenja. Hramba njegoviga pošteniga obnašanja je bila molitev in samotljivost. Veriiivsi sc v svojo domačijo si je prizadeval tudi svoje šc neznahoške starše za zveličavno resnico in bogoljubno življenje pridobiti. Pa njegov trud je bil~zasionj: torej jc sklenil i/, očetove hiše pobegniti. Prezirajoč lesliečo slavo, ki mu j»' bila namenjena od staršev, prezirajoč vse veselje sladke domačije, zapusti v resnici očetov dom, in nevc-doč še sam. s čem se bo preživil, pride osemnajst-letni mladenič, s terdnim zaupam v neskončno Pre-vidniga. v Cc^arejo palestinsko. Ondi se perdruži učenca m sv. Pamtila, kteri je s slovesnostjo in obširno učenostjo \ tem mestu razlagal sveto pismo. V tem ko jc blagi mladenič hodil v učilise sv. Pamfila, je bil Maksimian Galeri perviga vel. travna cesar sklican, in je vžgal ognjeno preganjanje zoper verne Kristusove. Poslal je povelje tudi v Cesarejo, s kterim je bilo poglavarju ukazano ker-šenike k darovanju morati. Serce mladenča Apiana je bilo s takini ukazani globoko ranjeno. Ni čakal, de bi ga iskali in po veri prašali, temuč napravi se, ne pove nikomur, koga misli, tudi domačim ne, teče brez pomude v malikoviše, kjer j j poglavar Urban daroval, in prerine skoz vojniške trume do žertviša (malikovavskiga darilnika). Tedaj prime poglavarjevo desnico in jo odtegne od daritve ter inu ostro očita, kako nespametno je to, Ediniga praviga Hoga prezirati in na mesto njega lažnjive malike moliti. To je mladenič storil iz častitiga namena, hudodelno malikovanje osramotiti, in pokazati, kako malo se pravi učenec Kristusa Jezusa smerti boji. Vojaki, serditi nad toliko neprestrašenostjo, ga zgrabijo, neusmiljeno pretepajo, de je bil poln ran. Na to ga veržejo v temno ječo, mu noge v klado stisnejo, in ga še le čez štir in dvajset ur k sodniku peljejo, kteri se je pa zastonj trudil, ga k malikovavskimu darovanju pregovoriti. Zavoljo tega so ga začeli vnovič terpežiti in so mu strani z zeleznimi kljukami ali ternki tako nečloveško raz-tergali, de so se vidile kosti in drob, in z nasvinč-natimi šibami so mu obraz tako razbili, de ga njegovi nar boljši znanci niso več spoznali. Vender Je mladi svetnik neprenehama pričal: Jezusa Kristusa služabnik sim S tem je bil poglavar še hujši razkačen, in u-kazal je, piatna v olje namočiti, ga mladenču okoli nog oviti in po tem zažgati. Neizrečene so bile bolečine tolike neusmiljenosti! Plemen je meso pre-žgal, po tem v kosti segel, in očitno se je vi-dUo, kako je raztopljena mastnina od nog tekla. Nad toliko stanovitnostjo nepremakljiviga spriče-vavca so stermeli trinogi sami, in ko so ga še nagovarjali, de naj se vda cesarjevim ukazani, jini je močnoserčin odgovoril: ..Jest molim Jezusa, kteri je Edini in ravno tisti Bog s svojim Očctam.a Čez tri dni je bil še enkrat iz ječe pred sodbo pcrpeljan, in ko je svoji veri v Jezusa le zvest ostal, je bil v morje veržen. Zgodilo se je pa čudo. kteriga priče so hili vsi Ccsarejski prebivavci. Ko "je bil v želez je vklenjeni mladenič v valove veržen, zdivja neutegama grozovitin vihar, celo mesto se močno strese, in morje, takorekoč spoznavši, de je nevredno, tolikiga svetnika v sebi imeti, ga je odložilo na nekih vratih Cesarejskiga mesta. Vse ljudstvo je pri takim čudu skupej vrelo, visoko častilo keršanskiga Hoga, in očitno spričevanje dajalo imenu Jezusu. To se je dogodilo 2. ni al. travna .306 nad tem priserčnim Jezusovim ljubljen ca m, ki je bil še le v devetnajstim ali dvajsetim letu. — Toliko častitljivo serčnost v dobrim in poslednjič spričevavski venec je svetimu Apianu zlasti to pridobilo, ker je že v detinskih letih in potlej ko študent n a u k e s v e t os t i in zveliča nja nadvse spoštoval, in ker se je zapeljiveov varoval, v čimur ga je podperala molitev in bogoljubno premišljevanje. — Sv. Apian je mogel toliko preterpeti in poslednjič življenje za vero in čednost dati; s kako majhnim trudani se pa ti. keršanski mladenič! lahko hudimu ustaviš, kako brez težave zamoreš skušnjave premagati! Spomni se tega v svetosti močniga svetnika, ako si v hudo 12887126 vabljen; pomisli pa dobro, in vedi, de ne boš nikoli deleža z njim imel, ako ne boš stanovitin v dobrim. Terpljenjc katoličanov na Irskim. Iz lista nadškofa Arinaghskiga in Irskima pervaka Dr. Kullen-a do Vieullot-a, vrednika „Univera-aa. ,,Dragi gospod! tavžentkrat se zahvalimo vam in vsim bravcam „Universau za denarje, ktere ste poslali, nam pomagati, ter nas zoper zapeljevanje anglikancov (protestantov) na Irskim varovati. Nasa nesrečna domovina ni nikoli bolj potrebovala pomoči, sočutja, sosebno pa molitve vsih katoličanov. Znano je vsimu svetu, kako strašno nadlogo so poslednje leta lakota, bolezni in stiskanje na vse strani čez nas pernesle. V sredi tolikiga terpljenja nas zamore Ic ena misel tolažiti, — de se namreč nebesa polnijo s temi, ki lakot tako poter-pežljivo in vdano prenašajo in zavoljo nje merjejo; le ena misel zamore nas poživiti, dc so sromaki, ki prostovoljno ali neusmiljeno persiljeni iz Irskiga po svetu gredo, namenjeni, bandero sv. križa tam povzdigniti in pernesti luč evangelija narodam, ki še v smertni senci sedijo. Nesreča, ki nas čaka, je neizrekljiva. Na vsako mogočo vižo nam hočejo našo (katoliško) vero vzeti. Hudobni in zmoteni ljudje, polni strupeniga sovraštva do resnice, se trudijo sv. vero naših prednikov zatreti in na njeno mesto nagnjusni plevel hinavšine in nevere (prote-stantizma) vsaditi. Ti oznanovavci zmote in preganjanja nimajo sami nič stanovitniga, oni se sami Točijo v več oddelkov (sekt), ki se vedno med seboj spodjedajo, in so le samo v enim združeni, — namreč v sovraštvu do sv. katoliške cerkve, v pohlepnosti, to čisto nevesto Jezusa Kristusa zasra-movati in ji dobro ime odvzeti. Ni mi mogoče popisati vsih zvijač, kterih se ti aposteljni laži poslužijo, de bi svoje hudobne naklepe doveršili*. ni mi mogoče dopovedati neizmernih zneskov (šume) dnara, ki ga razdajajo, de bi popačili duše, ktere je naš nebeški Odrešenik s svojo drago kervjo odkupil. Nar bolj se trudijo, po vsi naši domovini šole zmot napraviti, — de bi serca otrok s krivoverskimi nauki napolnili, — šole, v kterih se sovraštvo do katoliške vere, do duhovšine in — celo do presvete Matere božje ne-prenehama redi. l)e bi naše nesrečne sirotke premotili, piti iz tega smertniga kozarca, jih zapeljujejo s tim, de jim jedi, oblačila in dnarje obetajo. Lahko je misliti, koliko ubozih otrok, ki so skorej nagi in izstradani, takimu zapeljevanju zoperstati zamore. Žalostno je, de tudi v več šolah, kterih potroške deržava plačuje, taki duh gospodari, in de morajo otroci, sirote katoliških mornarjev in vojakov, kteri svojo kri za slavo in Angleški prid prelivajo, protestanške katekizme in biblic (svete pisma) brati, in de so tako zapeljani, vero svojih očetov zatajiti. Nar hujši orožje, kteriga protestanti zoper nas obračajo, so dnevniki. Protestanške zapeljive družbe izdajajo brez števila listov, zvezkov in bukev polnih sramotenja in gerdiga opravljanja zoper našo sveto Cerkev, razpošiljajo te škodljive spise po bajtah in kočah ubozih prebivavcov, jih raztresajo po cestah in donašajo z velikimi potroški v nar odročniši kraje dežele. Več anglikanskih (protestanških) duhovnov vživa res v miru obilne dohodke svojih lahkih služb, in ne nadlegovajo vesti svojih ubozih katoliških sosedov; ali drugi zmerjajo in zasramujejo neprenehama katoliško vero v svojih pridigah, in so perpravljeni vsim krivovercam in nevernikam roke podati, če so ti le perpravljeni, se ž njimi skleniti k divji vojski zoper staro keršansko vero. In ravno Irski katoličani morajo plačevati velike davke, de taki ljudje službe imajo. Une dni so spet novi raznašavci bibelj (protestanško pokvarjenih svetih pisem), cestni pridigarji itd. k našim obilnim sovražnikam peršli. Ti ljudje so večidel iz nizkiga stami, nevedni, in poprej slabiga zaderžanja. Na mesec imajo po 20 do'30 gold. (2-3 liber sterl.) plačila.' Oni pazijo na siromake po cestah in lazijo v njih koče, de hi njih duše s svojimi nevarnimi nauki popačili. Denar, denar — ta je njih poglavitno dokazilo. Kadar vidijo reveža od lakote umirati, otroka od stradeža se zgruditi, jim urno kličejo: ..Pridite, pridite k nam! Zatajite svojo vero . odpovejte se svojim pobožnim vadbam k Devici Alarii, in pomagali \am bomo". Ako ostane pa sirota stanovitna v svoji katoliški veri, nič nočejo pomagati. Zares, premišljevaje obnašanje teh ljudi, se spomnim besedi, ki jih jc skušnjavec Jezusu govoril: ^Ako predme padeš in me moliš, ti bom dal vsiga sveta kraljestva**. (Mat. 4, 9). Vse šole na Irskim, od farne šole noter do vseučeliša v Dublinu so v rokah protestanških duhovnov, in vladane po njih duhu. Bogate posestva teh šol so bile nekdaj lastina katoliške cerkve. Angleška vlada nam je sicer obljubila dati šole, kjer se bo katoliška vera spoznovala: ali kako se ta obljuba spolnuje, se vidi iz tega. de v šoli (ko-legii) v Belfastu jc izmed 22 profesorjev Ic t ali 2 katoliške vere. Francoski hugonoti (kalvinci), šotiški presbiterianci in drugi krivoverci imajo tam službe, de hi katoliško mladost učili in vodili! Zato je tudi Turleški zbor vsih Irskih škofov te šole nevarne za vero in nravnost (moral) vernikov izrekel. Tolika nevarnost od protestantov, piše nadškof Kullcn dalej, jc nas permorala. de smo v sredi svoje revšine jeli skerbeti, dc bi katoliško vseučiliše napravili. Slavni sprcobcrnjenec Dr. Nc\v-man bo njegov vižar. Upamo , de bo varoval Bog in presveta Devica to napravo, in pomoč vsih katoličanov sveta jo ohranila. Ona bo jez in hramba naše sv. vere zoper njene sovražnike v vsih deželah . kjer se angleško govori." Kako resnična de je ta nadškofova pritožba, zamoremo dalej povzeti tudi iz tega: Celi irski otok šteje 8 milionov in 568.970 prebivavcov: zmed teh je 7 milionov in 62.289 katoliške vere in le 1 milion in 506.6H0 je protestantov. Med temi je 7H0.000 anglikancov, druzih 726.680 jc raznim drugim ločninam, zlasti Ve-slejancam, perpisanih. In vonder ima teh 780.000 anglikanskih protestantov na Irskim 2 anglikanski nadškofu' (Armagh in Dublin) in 10 škofij (Derri, Meat, Dovn, Kilmore, Tuam, Ossori, Kašcl, Kloine, Killaloe. Limerik). Vsi anglikanski duhovšini mora Irsko na leto nar manj I milion liber šterlingov, to je, 10 milionov goldinarjev dajati. Katoliški nadškofi so na Irskim 4. in škofov jc 22: ali vsa katoliška duhovšina nima tukaj druziga živeža, kakor prostovoljne mile darove svoji!? ubozih, od anglikancov tolikanj stiskanih ovčic. V. Sežun. Kapeli svetili pesem« ki jih fe za orgle postavil Ij. Cvek. (Dalje.» C; I oris. Tudi 1ukaj ne od zadnjiga -oglasa v petim taktu perve versic v stopnji od besede rPo" do perviga zloga besede „tvoji" Alt in Basu v petini.ah premakneta. V drugi versti ne v tretjim taktu Tenor in Bass enkrat v odkritih in koj na to v zakritih osminkah (verdeekter Octavengang) premakneta. — Evangeli. V pervi versti, četertim taktu bi ne mogel Tenor od glaske ci* na «|, ne pa na st oberniti, tudi sedminčni sogias na besedi „dobro" v sklepu napeva je zlo neredno sostavljen.— Kredo. Sklepi posameznih stavkov (Rvthmcn) na Toniki se prevelikrat nespremenjeni vra-čujejo. Tenor na besedi rmojeu k sklepu napeva nerodno poje. in od te besede do besedice rjc" prestopi s Sopranam v osminki. tudi Bass tukaj za dve glaski prekasno na d stopi.— Darovanje. Soglas na pervim zlogu besede rfiospod" v začetku druge verste je elo nevbran. V besedi rTclo" v začetku tretje verste se od perviga do druziga zloga Alt in Bass v prepovedanih osminkah. iu na ravno tej besedi k koncu napeva sc Alt in Tenor ravno tako napačno prestopita. — Sank-tus. Težko bi bilo vganiti. zakaj v petim taktu perve verste Tenor glasko || pred f* dobi. Se bolj nerodno stojita Alt in Tenor v stopnji od besede rangel" do besede rželja" v drugi versti. V tretjim taktu druge verste si nasledujcta soglasa li in (■. ktera sta pa v Sopranu. Altu iu Tenoru harmoniškim vod lam naravnost nasproti izpeljana. V tretji versti prestopita Tenor in Bass od besede ..hvale" do besede rVečniga" v prepovedanih osminkah, in sc o sklepu napeva tudi slabo vedeta. Sklepi posameznih stavkov so razun perviga in petiga vsi enako kovani. — Povzdigovanje. V pervi versti pri besedah r.!ezus kri. na križ" per-bit" je Bass vseskozi napačno postavljen. V drufci versti pri stopnji od poslednjiga zloga besede »prebiva"' do besede rl*u" sc premakneta Tenor in Bass v prepo-povedanih petinkah. K -klop« napeva bi Tenor veliko bol|ši sc obnesel. ko bi z glaske na j? stopil. Kes je sicer, de sc velikokrat na mesto tiga «| tudi h postavi. pa v taki stopnji se glas od fi* na h nikakor ne sme zategniti (sehleifen), kakor je v tim napevu pisano. - Obhajilo. Nekoliko boljši bi bilo, ko bi se Sopran tukaj pri besedi rdarujc .u pred ko sc na || povzdigne. iz na ffi* obernil. in bi b:la harmoniška i - . > sostava potem .% I) t*. i koncc -ledi ) Ogled po Slovenskim. O i! Sarine. 20. Januarja. (Konte.) De občinstvo letašnjih rdrobtinc" še nima v rokah, je to krivo, de podobe ^Sv. Kupert z mestam Solnigrad) še iz Tersta ni, zakaj drootince so že pred novim letam tiskar-nico zapustile. — De se je vrednik cerkveniga inorav-skiga časopisa : „Katolischc BlatUr aus Mahren" v Solnigrad preselil, je že znano. Pa to še utegne neznano biti. vendar pa vsim pravim katoličanam vesela novica, de bo ta vrednik tudi vredništvo vladarski ga politiškiga časopisa „Salzbnrger Conrcspondent" prevzel. zraven pa tudi imenovani cerkveni časopis izdajal, kteri bo v prihodnje pod obrambo samiga nadškofa kakor „Central-organ der Kirehenprovinzu izhajal. Podškofije dobivajo zdaj prošnje za podporo. Tedaj bomo imeli v Avstrii zopet en politisk časnik več, kteri bo v katoliškim vmislu vredovan in kakor od slovitiga vrednika perčakovati gre, tudi v kratkim „politiški centralni organ" avstrianskih katoličanov postal. Bodi Bogu [hvala na višavah! — Veliko se zdaj tu okoli govori in že kakor popolnama gotovo perpoveduje. de so Celjani s pomočjo še drugih dobrotnikov že blezo toliko dnarja zbrali, de zamorejo precej nekdajni minoriški kloštcr. ki je pa zdaj v lepo. siino prostorno hišo predelan, kupiti in plačati in de ga hočejo škofii v lastnino prepustiti, ako bi se milostljivi knezoškof iz St. Andreja v Celje preseliti blagovolili. Tudi se perpoveduje, de so to ponudbo in prošnjo že na škofijstvo poslali. Bog daj Celja-nam to že tako dolgo in tako serčno zaželjeno delo srečno izpeljati. Njim služi to trudenje v veliko čast in slavo, in vsa škofija jim bo hvalo dolžna vediti; prepričan sim pa tudi, de jim bodo ti potroški, tudi kar časni dobiček zadeva, obilne obresti nesli. Koliko de je nad to novico gotoviga, sam ne vem, to pa vendar vem, de popolnama bosa ni. in tudi to vem, de sim se z njo vsim Štajerskim Slovencam močno perkupil, zato se ne bom mudil, kadar več zvem, tudi več povedati. v K—. Iz Celovca. Častite Uršulinarice so sirotišnico napravile, v kteri se bodo revne deklice v poštene, pridne in umne posle odrejevale. Kazun šolskih reči se bodo tudi sirote učile: kuhati, peči, šivati, plesti, presti, likati, po hiši pospravljati, vert obdelovati, domače živali oskerbovati. Vadile se bodo pičliga življenja, priproste obleke in vedniga dela, in se tako perpravljalc za službo . ki jim je namenjena. Ze lani je bilo 15 sirot sprejetih, ki se vidno boljšajo na duši in na telesu: letaš pa jim je 21 sirot, ki so ob po-vodnji starše zgubile, perdiuženih. Zaklada ni; denarnica je previdnost Božja iu dobrotljivost usmiljenih ljudi . in ta denarnica sc nikdar nc sprazni. Naj tedaj ljubi Bog to sirotnišnico blagoslovi sebi v čast in sirotam v časno in večno srečo . in naj serca vernih kristijanov užge. z milimi darovi delo podpirati, ktero je ozeleuclo na drevesu žive vere, terdniga upanja in goreče ljubezni! v „ Iz Ljubljane, l astiti g. Tomaž Cibašek, vojniški duhoven našiga polka, seje novi službi obsad-niga (garnizonskiga) duhovna v Benetkah odpovedal. 11»zgled po kerMaiiskiin svetu. V ttejstrosici v Olomovškim podkraju so šolski otročici po kiaicarjih v 3 dneh 14 gold. zložili, de bi mogli šolo dati svato-Janski dedovini perpisati, ki daje dobre bukve na svitlobo. Njih duhovni pastir, to zvedivši. je pridal, kar je bilo premalo. — Tudi k društvu sv. Hermagora bi lahko šole po takim brez občutnih stroškov pristopile. \a Dunaju se v naslednjih cerkvah božja beseda slovansko oznanuje : per sv. Kupertu v poljskim, pri Materi Božji na bregu v češkim, pri sv. Barbari v r u s i n s k i m jeziku. — Vsi jeziki naj hv alijo Gospoda ! I' Pragi ima „.Jcžuškova" bratovšina ze 2500 udov zmed šolske mladosti. V Varšavi je ta bratov-šiua v nar lepšim cvetu. V novim Rupinu na Pruskim so mogli pred nekoliko tedni duhovno protestanško opravilo popolnama opustiti, ker ni bilo nikogar v cerkev, desiravno ima mesto 10.000 prebivavcov. Iz tega se vender dosti o-čitno vidi, de je protestanstvo samo v sebi trohljive.