M	' ' I
I
mm ™ I
I___I
1 ;■■■■ 1	•'I
A HfflMBMHL/ A «HBH BAIIA1 *m a
AIHEnlSHA W DOMOVINA
—..........m	H
A> I
_____ I
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY	*XtttttitUtl Motttt"	NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
-' "
m' 45
CLEVELAND, OHIO,, MONDAY aWUL i6th 19*3
LETO XXVI. - VOL. XXV!
Tisoče Slovencev navzočih pri vlaganju vogelnega kamna SND.
Trije vrhovni predsedniki slovenskih podpornih organizacij v Ameriki so bili navzoči, ko se je v nedeljo slovesno vložil vogelni kamen največjega * slovenskega poslopja v Ameriki, vogelni kamen za Slovenski Narodni Dom v Cle-velandu. John Gornikč vrhovni predsednik Slovenske Dobro-, delne Zveze, ki je pozdravil na-, rod v imenu domače organizacije, Mr. Kudolph Perdan, vrh. v predsednik Jugoslovanske Ka-Koliške Jednote ter Mr. Vincent JfCainkar, vrhovni predsednik ^Slovenske Narodne Podporne Jednote iz Chicago, 111.
Bil je velik dan za Slovence v Clevelandu. Največji dan za slovenska društva v metropoli slovenskih naselbin v Ameriki. 122 slovenskih t društev je bilo zastopanih v slovesni paradi. 34 zastav naših društev, od blizu in daleč je plapolalo v narodnih vrstah, ko so se zgrinjale skupaj nepregledne množice naroda, da manifestirajo svoj trud in delo pred ameriško javnostjo.
Vse se je izvršilo v točnem redu. Policija na konjih je ot-vorila sprevod, ki se je vil v osrčju slovenske naselbine. Slovenski Sokol v ličnih Uniformah, društvo Doslužencev v polnem številu so korakali na M* Parade, kakor jih je bik) še malo v Clevelandu. Ves St. Clair Ave. je bil zaseden od ' slovenskega naroda, ki se je [ dostojno in veličastno odzval na ta veliki dan. Vreme je bilo * prijetno pomladansko, razven drobnega dežja, ki je tupasem grozil skaziti splošno veselje, 1 kar se pa ni posrečilo. V paradi je nastopilo nad en tisoč slovenskih mož in žen, fantov in deklet ter naše mladine. Slovenska narodna noša je bila, po dolgem času enkrat, zopet kras no zastopana. Mično je bilo videti naša slovenska dekleta v pestrih oblekah častitljive slovenske narodne noše. Tri godbe so v dolgem sporedu spremljale ter povečale slavnost.
Točno db napovedanem času se je razvilo korakanje po slovenski naselbini. Policija je ustavila promet na St Clair ave. da se je mogla razviti slovesna parada. Tisoče glav našega naroda je spremljalo spre-Hvod. Okoli 2. ure je sprevod dospel rta zemljo bodočega Slovenskega Narodnega Doma. Bil je krasen pogled na slovenske in ameriške društvene zastave, okrašene s cvetlica- ( mi. Mr. Frank Somrak, Jtot Hhdsednik organizacije slo-J Knskih društev, ki . tvorijo | slovenski Narodni Dom, j« v primernih besedah pozdravil navzoči narod. Bilo je tisoče j naših ljudi na mestu. V imenu mesta je pozdravil navzoče Mr. Adam J. Damm, councilman 33. varde in načelnik mestnega finančnega odbora, ki se je ponosno izjavil, da mu je čast pozdraviti slovenski narod, ki je po tolikih žrtvah, delu in trudu dospel do cilja in narodne stavbe, ki ne bo samo dokaz zavednosti Slovencev v Clevelandu, pač pa tudi kras mesta Clevelanda. Mr. Damm je žel burno priznanje za svoj nastop. Tisoče glav se je odkrilo, ko je godba zaigrala nato slovensko himno "Hej Slovenci" in takoj zatem "The Star Spangled Banner".
Za zastopnikom mesta je go-, voril dr. James Seliškar, kot predsednik slovenske banke, ► The North American Banking and Savings Co., ki je pozdravil narod in žel burno zahvalo in odobravanje, ko je naznanil,
k-% > i i ,
da je slovenska banka ob priliki polaganja vogelnega kam na darovala $500.00 Slovenskemu Narodnem Domu. Izročil je predsedniku Doma nov bankovec za $500.00. Vsakdo je bil presenečen1 radi sijajnega daru slovenskega finančnega zavoda, in Mr. Somrak se je iskreno zahvalil dr. Seliškarju. Mr. John Gornik kot predsednik Slovenske Dobrodelne Zveze je povdarjal važnost Doma 2 besedami, ki so segle v srce narodu. Sledil je kot govornik Mr. Vincent Cainkar, vrhovni predsednik Slovenske Narodne Podporne Jednote ter Mr. John Piškur, kot zastopnik Slovenskega Narodnega Doma iz Lorain O. V Lorainu so imeli isti dan enako slavnost, ko so zasadili prvo lopato v zemljo, kjer se bo še letos dvignilo narodno poslopje v Lorainu. Lo-rainčani so bili v krasnem številu zastopani ter so prinesli s seboj tudi lepo denarno darilo v znak bratske podpore. Iz Lo« raina smo opazili tudi več narodnih mož, kakih sto po številu, ki so prihiteli na slavnost. Z Mr. Frank Justinom je dospe! iz Loraina tudi mestni sodnik Hon. Strenick ter prosekutor Mr. Harding.
Vogelni kamen je bil položen okoli 4. ure popoldne, ko le je položila vanj . spominska knjiga ter zgodovinski podatki
0	prvem začetku ideje SI. Narodnega Doma v Clevelandu. Stotine podpisov slovenskih iruštev in posameznikov bo pričalo drugim rodovom našega naroda o teh zgodovinskem Jnevu.
—-o
—	Naš župan Kohler je zopet prav pošteno stresel svojo jezo nad Raymond Mioleyem, ki je načelnik Community Fund. Župan je ob priliki slavnosti, ko se je slovesno odprla nova mestna bolnišnica, izjavil, da bi Community Fund moral več po-nagati mestnim siromakom, lamesto da bi dajal bogate pla-it uradnikom. Nakar je Raymond Moley, kot predsednik Community Fund, odgovoril fCohlerju nekako tako: "Dragi Fritz I Slučaj te je prinesel na Eupanski stol v Clevelandu, kar Li je zmešalo glavo. Toda po-jem ti, da bo Community Fund leloval in delil dobrote še dol-jo, ko bo spomin na Fred Koh-erja postal samo že mrzlična tanja." Toda naš Kohler ne o-»tane nikomur nič dolžan, in hipan je hitro odpisal Moleyu: 'Dragi Raymond. Jaz ne vem, :e ti dobiš kak cent od Com-nunity Fund. Jaz sploh ne rem, kako se ti Živiš. Toliko pa rem, da elevelandsko ljudstvo
1	teboj ni enega mnenja. In ko >0 tvojem mnenju ime Fred Kohler v Clevelandu ne bo dru-tega kot mrzlična sanja, pa jaz nislim, da po tvoji smrti, ko x>š zgnjil v zemlji, se tebe niti nrzlične sanje ne bodo sporni-ljale." Tako je napisal Fred Kohler. Zabave je v City Hall redno dovolj.
—	Trinajst oseb je bilo ranje-lih, med njimi dve smrtno ne-rarno tekom nedelje, ko je lepo rreme izvabilo tisoče avtomo-»ilistov na prosto. Na novem nostu so zadeli trije avtomobi-i skupaj. Avtomobilisti so se aditega stepli tako, da so bile toklicane policijske rezerve, in e bil promet ustavljen za eno iro, predno je nastal mir.
—	Sodnik Terrell na policijski todniji je "preteklo soboto ob-todil dva Poljaka vsakega na >2000 kazni, ker sta bila že lrugič aretirana radi prohibici-e.
NovicezNewburga
Veliki semenj za Narodni Dom.
Dr. sv. Ane je imelo jako prijazno zabavo zadnjo nedeljo na njih banketu. Folka se je nabralo toliko, da je bilo vse zasedeno, in ko so se najedli in na-pili, tudi muzikant ni bil brez dela. Veselica se je ugodno zaključila.
si. aprila se pa začne veliki fer ali semenj ali za Narodni Dom. Zato se bo že ta teden pobiralo doneske in dobitke. Upamo pri tem tudi, da se tudi naši oddaljeni ljudje oglasijo in pokažejo v javnosti. Kadar se gre za cerkev ali za Narodni Dom, vselej zadene ljudi, ki stanujejo prav tu v bližini. Oddaljeni se pa v pest smejejo in ne storijo svoje dolžnosti. Treba je torej, da tudi oni ,ki živijo {>0 raznih distriktih, kakor n. pr. oni čez 93 cesto, na Rosewood, Bedford'in Randall, da pomagajo pri takih kampanjah, ker so deležni iste koristi, bodisi cerkve ali Narodnega Doma. Torej sedaj, ko §e vrši semenj za Narodni Dom, pridite vsi. To je narodna stvar. Posebno pa še pričakujemo one, ki za cerkev ali šolo nič ne storijo, pod pretvezo, da tega ne potrebujejo ln pravijo, da so narodni. Sedaj pa na noge, narodnjaki f Sedaj se gre za čisto narodno stvar. Gre se za Narodni Dom. Kdor pa še sedaj ne bo storil nič, je res pravi "slacker", in zasluži, da ga narod zavrže, ker tak človek je le kamen narodu na vratu. Torej sedaj vsi na noge!
Družina John Nose hiti graditi novo hišo na Prince ave. In Lipoglavšck • Breznikar Co. bo kmalu gotova s hišo za družino G. Rus. To, pa še veliko druzega je v delu, kar kaže, da gremo vedno naprej po malem.
Josephine Lekan, E. 81st St. Helena Svariovich, Alice Ave, John Peskar, E. 80th St. in pa Evelyn Bradač, Randall, O. so vsi novi državljani, dasi so komaj pred par tedni prišli v A-meriko. Starišem naše častitke!
(Kakor po vseh krajih v Clevelandu in izven Clevelanda, se tudi v našem delu mesta prične 15. marca kampanja za sirotišnico. Organizirano je že vse, in ljudje bodo obiskani. Kdor nima velike družine sam, ali je premožen, bo lahko več storil. Kdor pa ima veliko družino, in je odvisen od dela svojih rok, bo pa storil, kolikor bo mogel, in njegova volja pred Bogom 'premore tdliko kakor dar onega, ki da iz obilnosti. Torej naj bodo ljudje pripravljeni na ta obisk. Ako druzega ne moreš storiti, je pa nekaj, ; kar se pričakuje od tebe, in to 1 je prijaznost do onih, ki te ob-| iščejo in žrtvujejo čas in počitek, da tal^o pokažejo dobro voljo napram otrokom, ki so zgubili vse na svetu s tem, da so zgubili stariše ali pa so od njih zapuščeni. Vedeti je tudi treba, c^a čeprav Community Fund skrbi za otroke, morajo katoličani sami skrbeti za svoje hiše, kjer se skrbi za otroke, kar more. Omenim naj še to. Lepo je, da se skažemo usmiljenim do sirot iz drugih krajev, kakor je stari kraj. Pri tem ne smemo pozabiti, da imamo tudi tukaj dolžnosti in potrebe., Naša prva dolžnost je skrbeti za tukajšne sirote. Pomnimo, da bodo še marsikateri izmed naših otrok tukaj sika-li zavetja. Možje in fantje pa, ki se za dobro delo žrtvujejo in gredo okoli v interesu sirot, zaslužijo priznanje in hvaležnost "Karkoli ste storili enemu najmanjših, ste meni storili", bo rekel enkrat Ižveličar vsem onim, ki so "usmiljenega srca".
- , ■■ , ,
ALI JE TO PROHIBI-CIJA?
New York, 14. aprila. Tekom zadnjih pet mesecev so newyorški lekarnarji izvršili petstotisoč napačnih zdravniških receptov za žganje, kot se naznanja iz vladnega urada N za prohibicijo. Vsi zdravniški predpisi so bili ponarejeni. To pomeni, da je iz lekaren prišlo nopostav-nim potom 250.000 kvor-tov žganja, kar predstavlja vrednost $2.500.000. Pravijo, da imamo prohibicijo v Ameriki.
MATILDA S£ JE POROČILA.
London, >14. aprila. Matilde McCormick, hči Harold MC-Cormicka in unukinja John D. Rockefellerja, se je včeraj poročila v predmestju Londona z Max Oserjem, nekim švicarskim oskrbnikom konj. To je konec romance, ki je Zanimala Evropo in Ameriko. Mathilda se je zaljubila v švicarskega jahalnega mojstra še ko je bila 16 let stara, toda njena mati je nasprotovala zakonu, Ifer je bil Oser star že 45 let in je bil siromašen, dočim je mati Ma-thilde hči John D. Rockefellerja. Oče pa ni nikdar nasprotoval, dasi je sam tudi milijonar. Mathilda je čakala, da je postala osemnajst let stara, ko ji ni treba več dovoljenja starišev, in včeraj je poročila Oserja. Odpotovala sta takoj po poroki na Škotsko,	, ^.
5 LES K A POSTANE* DRUGI RUHR?
Berlin, 14. aprila. Iz Šleske prihajajo vznemirjajoča poročila, ker se je podal na Poljsko maršal Foch, kjer je imel konferenco s poljskimi generali. Kot se čuje, nameravajo Poljaki zasesti nemško šlesko na enak način kot so Francozi zasedli Ruhr. V poljskih uradnih krogih se to zanika. GROBOVI NAŠIH JUNAKOV NA ČEŠKEM. "Politika" je te dni priobčila podatke o srbskih in drugih jugoslovanskih ujetnikih, interni-rancih in bojevnikih, ki so umrli v Češkoslovaški. • Iz teh podatkov je razvidno, da se nahaja na Češkem 340 grobov, v katerih je pokopanih 14.746 Jugoslovanov, mučenikov za svo-t>odo. Med temi vojaki jih je 12.017 iz predvojni kraljevine Srbije, a drugi iz ostalih jugoslovanskih pokrajin. Večina teh naših junakov je umrla na je-tiki in sicer 5840. To dejstvo je jtrašna obtožba proti bivši avstrijski vojni upravi.
-L-0-
— V soboto so našli med skalami v vodi blizu W. 58th St. in Edgewater park truplo Mrs. Therese Gusdanovič, ki je 19. marca skočila v jezero v Gordon parku. Dasi so tedaj skozi 24 ur neprestano iskali truplo, se rešilnemu moštvu ni posrečilo priti truplu na sled. Ko je Mrs. Gusdanovič skočila 1r jezero, je bila fino oblečena, ir zimsko obleko in težko suk-ijo, a sedaj niso dobili na njej iriizega kot čevlje in nekaj perila. Truplo so opazili dečki, ki to se nahajali v bližini. Poklicana policija je dobila truplo, ki je bilo zagozdeno med skale ir vodi. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico, kjer je truplo spoznal soprog ranjke, Mr. rhomas Gusdanovič. Dne 19. marca je Mrs. Gusdanovič zapustila svoj dom na 1114 E. 63. St, potem ko je iskreno poljubila svojega iz letnega sina. Povedala ni nikomur kam gre. Uro pozneje so jo videli v Gordon parku, v trenutku, ko je skočila v vodo. Mrs. Gusdanovič je trpela na posledicah lervoznostL Pogreb se vrši danes.
Vlada preiskuje
Toda ne more ustaviti dviganje sladkorja.
1
Washington, 14. aprila. Sladkor je zopet začel se dražiti. Ko je vlada pred nekaj tedni oznanila, da bo začela s preiskavo, da se dožene, kdo draži sladkor, je višanje cen zaostalo, toda ko je vlada molčala, je sladkor zopet začel naraščati v cen. Sladkor se je tako podražil v ceni, da je bil preds. Harding prisiljen pri seji svojega kabineta o tem razpravljati. Preds. Harding je že prej naročil tarifni komisiji, naj dožene, če je visoka eolnina vzrok, da se sladkor draži. Toda pri kabinetni seji se niso dotaknili tega vprašanja, kajti republikanska stranka se !čuti krivo, da je ona direktni vzrok, da se je sladkor podražil, ker je večina članov tarifne komisije dognala, da je visoka eolnina kriva podražitvi sladkorja. Sladkor, ki je bil pred tremi meseci komaj 6 centov funt, je narastel danes v ceni na 11 do 12 centov za funt, in dasi je sladkorja več kot ga se potrebuje, pa cena raste skoro dnevno. Republikanska stranka mora tudi ta zločin vzeti na svojo vest.
/ -0-
—	Ta teden je posvečen nabiranju darov za katoliško sirotišnico v elevelandski škofiji. 2000 mož in žen prostovoljcev bo obiskalo od pondeljka do četrtka vse katoliške družin? v mestu, da prosijo za darove. Nad 2000 katoliških sirot je, katere je silno težavno vzdrževati radi pomanjkanja sredstev. škofija raditega gradi krasno sirotišnico, kjer bo imelo prostora nad 2000 sirot. 40 poslopij bo postavljenih, v oblik) prijaznih hišic, sredi parka in gozda, kjer bodo sirote vzgoje-vane. Dva milijona in pol bo veljalo vse skupaj. Natančneje o tem dobite na drugi strani današnjega lista. Mi le pozivlje-mo naše rojake, da sprejmejo nabiralce prijazno in uljudno ter da po svoji moči se odzovejo prijazni prošnji za sirote. Koliko slovenskih sirot je podpi-ranih od katoliških zavodov!
—	V Enakopravnosti je bilo poročano, da odpotuje v Evropo kot "komisar Rdečega Križa" neki dr. "Cherma", ter da je ta gospod Madžar predsednik Zveze "tujezemskih" listov
v	Ohio. Ko "Enakopravnost" pobere kak humbug, ne pomisli prej nič, pač pa prinese svojim bravcem kot gotovo stvar. Prvič o kaki "zvezi tujezemskih listov v Ohio" nam ni nič znanega, niti naš list, niti Enakopravnost, niti ducate listov, ki jih mi poznamo, niso člani te ali slične zveze ker je sploh ni, vsaj za Slovane ne. Drugič, re-zentiramo izraz "tujezemski list". Mi smo ameriški listi kot vsi angleški listi, z edino razliko, da je list tiskan v drugem kot angleškem jeziku. Po čega-
vi	avtoriteti se Mr. Cherna postavlja kot predsednik "tujezemskih listov v Ohio", mi ne vemo, gotovo pa je, da mi ne silimo pod madžarsko kopito, kot bi to hotela Enakopravnost.
—	Policist Schutt vrjame v srečo 13. številke. Ravno tako vrjame, da je petek, 13. aprila bil jako srečen zanj. Pred 10. leti je posodil nekemu prijatelju $25, potem pa ni več slišal o njem. Zadnji petek, 13. aprila, pa mu je dotični prijatelj nenadoma vrnil denar.
— Zebra, katero je mesto kupilo v New Yorku za $1500, je štiri dni po prihodu v Cleveland poginila.
—	Račune za elektriko, mestno ali kompanijško, sprejemamo vsak čas v našem uradu.
«
—	Danes zjutraj ob zo. se vrši javna seja mestne zbornice, kjer se bo odločilo glede novih cen, katere naj plačujemo za plin. Plinova družba je znižala prvotne cene, in te cene bo danes mestna zbornica vzela v pretres. Nove cene, katera je prdložila mestni zbornici v Jebato, so: 45c za tisoč kubičnih čevljev plina za prvih 5000, 50c za prihodnjih io.ooo, 55 centov za nadaljnih 10.000, 55c za nadaljnih 25.000 kubičnih čevljev plina. Najmanjši mesek za mesec je 50c, prej M .00. Kdor se preseli in hoče imeti plin na svoje ime v no /em stanovanju, plača $1.00 Te cene so precej nižje kot prvotno , predlagano, in je pričakovati,' la jih mestna zbornica sprejme.
—	Slab dovtip si je dovolil neki poba. Pet fantov je odprlo pokrov podzemeljskega kanala,' in štirje dečki so stopili nav-' cdol v kanal, dočim je peti med-, tem zaprl pokrov in pobegnil. Slučajno je to videla neka žen-ika, ki je naznanila policiji. Po-iicija je dospela na lice mesta, toda ni mogla najti fantičev v. kanalu, ker so slednji v temi se, Egubili in njso našli odprtine, lavzgor. Vzelo je pol ure, pred-1 no so fantiče katerih nihče ni 12 let star, dobili pol milje od nesta, kjer so šli navzdol.
—	500 uslužbencev Swift Co. je dobilo za 10 procentov po-| rečane plače. Enako se poroča jd Kuhlman Car Co. kjer dobi 100 delavcev 10 procentno zvijanje plače.
—	Okoli $4000.00 so darovala Iruštva, zavodi in posamezniki Slovenskemu Narodnem Domu Db priliki polaganja vogelnega kamna v nedeljo. Med tem je krasno darilo $500, katero so poklonili delničarji The North; American Banking and Savings Co.
—	Umrla je Rozi Radenčič, stannujoča na 1392 E. 43rd St Pogreb v torek ob 9. uri iz hrv. cerkve na 40. cesti. Vsem preostalim naše soŽalje.
Moskva, 14. aprila. Včeraj je boljševiška omladina v Moskvi praznovala svoje orgije s tem, da je napolnila slavno znani Yar restavrant, kjer se je svoje dni zbirala carska gospoda. V restavrantu so priredili laži-sodnjo obravnavo, pri kateri so vse duhovne v Rusiji obsodili na smrt. Kazali so slike, katerih namen je bil orisati življenje menihov po samostanih in življenje ostalih duhovnov, ter da je vera izmišljotina duhovnov.
Omladina je sprejela resolucijo, v kateri se pozivlje vsa ruska mladina, da nadaljuje s propagando proti veri in Bogu. Resolucija obžaluje' "zaslepljene", ki so še vedno tako "neumni", da kaj verujejo. Enaka poročila prihajajo iz vseh krajev Rusije, da boljševiška omladina vodi silno propagando proti cerkvi in veri. Vlada medtem zapira cerkve in samostane, kjerkoli dobi najmanjši vzrok za to.
Iz Rostova ob reki Doni prihaja poročilo, da so boljševiki tam zaprli tri cerkve ter jih spremenili v svoje šole, kjer učijo sovraštvo do vere in Boga. Zvonove so pretopili in delajo z njim poljske stroje, ali pa orožje za armado. V Minsku so se uprli Židje komunistom, ki so skušali zasesti sinagoge, toda so jih številni židje pometali ven.
V Odesi je prišlo zopet do velikih demonstracij proti Židom in proti boljševikom, toda
rdeča armada je upor s krvjo zadušila .Sicer pa prihajajo poročila iz vse Rusije, da se napadajo duhovni in cerkve. V Moskvi se to ne godi tako očitno, ker je boljševiško vlado deloma sram pred svetom radi drugih narodov, toda v oddaljenih provincah je omladina nebrzdana in počenja nekaznovano svoje orgije.
Medtem se pa približuje dan, ko pride pred sodbo vrhovni glavar ruske pravoslavne cerkve, dr. Tikhon. Samostan, kjer je patrijarh zaprt v Moskvi, je obdan od vojaške straže. Ljudje, ki so ga videli, so izjavili, da je dr. Tikhon popolnoma udan in večji del svojega časa preživi v molitvi. Državni pravnik Krilenko pripravlja maso spisov in obtožb proti glavarju ruske cerkve. Vlada se pripravlja na sodbo. Sodniki v črnih srajcah bodo sodili, vojaške straže z rdečimi kapami in nasajenimi bajoneti bodo skušale zadušiti vsako svobodno demonstracijo. K sod-nji obravnavi se more priti le, kdor ima posebno dovoljenje od sovjetske vlade. Kar se tiče sodni je, je slednja, patrijarha že naprej obsodila. Za njega sploh obravnave treba ni. Sodni ja je prepričana da so obtoženi krivi, in sodnja obravnava pravzaprav ni potrebna. Vse skupftj uu le pečat it prej sklenjene obsodbe. Splošno se smatra, da bo dr. Tikhom obsojen na smrt. Edino, kar ga more rešiti smrti je njegova starost.
—	V soboto opoldne je umrla v Nottingham bolnišniri Mrs. Ana Radič, stara 50 let, na posledicah revdlverskega strela, katerega je dobila v petek zVe-čer. Policija je aretirala Petra Sokača, ki je streljal. Mrs. Radič je stanovala na 790 Bliss Rd. Euclid. Kot pripoveduje policija je Sokač prišel v petek zvečer na dom RadiČa, da >e dogovori glede nekega posojila, ki ga je imel pri Radičevih Nastal je prepir, in Sokač je potegnil revolver ter smrtno ranil Mrs. Radič, dočim je zadel njenega moža v usta, ko-nečno pa nameril orožje proti sebi, toda se je ranil le v roka Maršal Fifoh v Euclidu je pozneje aretiral Sokača, ki se ja skril na svojem domu, Sokač ima štiri otroke, dočim zapušča ranjka Mrs. Radič, ki je bila 50 let stara tri otroke. Ranjka je bila članica dr. Srca Marije in dr. M. B. Bistrička, NH7.. Pogreb se vrši jutri.
—	Ubit je bil v soboto od avtomobila štiriletni Peter Blaže vič, ko se je igral pred svojim domom na 15724 Calcutta ave.
—	Statistika kaže, da se nahaja letos 24.000.000 avtomobilov v Zjed. državah, ali povprečno ču avtomobil za vsako družino.
—	Cena Liberty bondom je: prvi $97.48, drugi $97.^6, tretji $98.12, četrti $97.31, peti $xoo.
00.
—	Ponesrečeni Andrej Jarc, sin našega krojača Andr. Jarca iz 61. ceste, se nahaja še v bolnišnici, vendar je upanje, da bo fant okreval, kakor hitro zdravniki izpulijo krogljo iz telesa. Upamo tudi mi, da se dečku vrne popolno zdravje.
—	Policija poroča, da v Clevelandu pobegne vsako l*** 800 mladih deklet svojim starišem, in da 50 odstotkov tab se nikdar več ne vrne domov, dočim pridejo ostale kot pokvarjene domov.	jj
Boljševiki razbijajo cerkve v Rusiji. Nove smrtne obsodbe
AMERIŠKA DOMOVINA
(AMERICAN HOME).
UMUED »OBDAT. WON—AT AMP WtPAT MAMMMBIAl
h Amerik« • • -MM I U Cterebnd f*j*ia »5. 7. Evropo -	MJW I Pofuotzn* »teHBa • le
t ............. ......... ■	' »■■■'I' ' ........"-_ ,__„
ssrffi aarfcm™
JAMBS DBBEVBC. Fsfcttefcf,	J'	M1»f
HZTl. UI III miLHf-rr "" T -* "—,
AiiSdlii!? "iT^SjSrAEMri*^ »P*rit Fstefn hi Iffup »iT
^Entered m second Ola*. snu^ jannory tht *Mt Mlm M Cleveland, Ohio under «ho AH if Mew* ltd, If.__'
No. 45. Mbn. April 16th 1933
Svoboda vesti.
Ko so praznovali v Moskvi in po ostali Rusiji pravoslavno Velikonoč, je boljieviika mladina povzročila povsod velike demonstracije. Norčevali so se javno na ulicah iz Boga in vere. Dočim so verniki v cerkvah molili k Bogu, so komunisti pred cerkvami imeli hujskajoče govore ter sramotno kričali: "Doli z vero, vrzite Boga z nebes!" Ti nesramni klici so izzvali val ogorčenja pri vernih Rusih. Nastal je krvav pretep, in boljieviika armada je bila poslana, da strelja na delavce. Kot se poroča, so bili trije vojaki rdeče armade ubiti, in koliko je padlo nedolžnih kristijanov, tega židovska boljševiška cenzura ne pusti v javnost. — To vam je torej ona opevana "svoboda vesti" pod boljševiškim režimom. Pes zadnjega delavca na Španskem ima več svobode kot delavec v Rusiji.
m » * •
V Clevelandu je neka Helen Mayer zadnji teden plesala neprestano 52 ur in 16 minut. Med tem časom je izrabila sedem parov nogavic, itiri pare čevljev in menjala plesne partnerje osemkrat In časopisje jo proslavlja kot umetnico, kot junakinjo! Slike na vseh straneh, cele strani se piie o izprijenem dekletu, ki je po plesnih tleh vlačilo izprijeno truplo, da je prodajalo zijala par tisoč moških zijal. Kot poročajo očividci, to že ni bil ples, pač pa vlačenje nog po tleh, truplo pa naslonjeno na plesalca. Da je pa mera polna, je bila navzoča tudi njena mati, ki je od radosti jokala, ko je videla hčerko vlačiti se dve noči in dva dneva po plesni dvorani. Z razmrienimi lasmi, strganimi čevlji, obvezano glavo, strganim krilom — to je simbol "ženske emancipacije v Ameriki. Kaj bi rekla o teh dekletih slavna Amerikanka, Florence Nightingale, katere življenska naloga je bila laj&ati trpečim bolesti? Od Washingtona do Hardinga je
kratka doba, toda v Ženskem svetu — kako strašna sprememba.
• • •
Kaj bo z zgorej omenjenim dekletom? Podjetni židovski ravnatelji gledališč jo bodo najeli, da pleše nekaj časa po gledališčih, opijanjene moške muhe jo bodo zabavale nekaj let po kabaretih, pride laži-zakon, razporoka in — globok padec v brezno pozabljivosti. Svoje mlado življenje je zapravila, ne da bi kdaj koristila človeški družbi. In ko pridejo leta revščine in pozabljivosti, si bo Želela nazaj mladosti s trdnim sklepom, da če Živi še enkrat svojo mladostno dobo, da ne bfc-plegMa p0*5o ur, pač pa lajšala trplenje onih, ki trpijo, ker imajo nekateri
čas plesati 50 ur neprestano.
* i , i
Dobri časi vladajo danes v Ameriki in dobri časi so tedaj, kadar je toliko dela, da delo išče delavce, ne pa delavci delo. In to je danes resnica v Ameriki. Kakor izjavlja tajnik zakladnice Mellon, bodo ti dobri časi še precej dolgo med nami. Business is good, pravi Mellon, vse tovarne in delavnice razvijajo največjo delavnost. Vsaka topilnica v Pittsburgu in okolici posluje s polno paro — kar se ni godilo že dolga leta ne. Carnegie Steel Co. operira z 99 procenti svoje možnosti. In tudi ostala velika podjetja posljujejo s polno paro. Te novice bi morale biti skrajno vesele za delavce. Samo treba je pri tem, da imajo delavci vedno pred očmi: Dobri časi niso nikdar stalni, nikdar ne trajajo dolgo. Kakor hitro traja prosperiteta par let, pride prav gotovo kriza in brezposelnost. To je tako gotovo, kot je gotovo, da pride za nedeljo pondeljek. In kaj hočemo s tem povedati? To-le: Kadar je dela dovolj in zaslužka, tedaj je treba, da se hrani denar in spravlja v banko, čim več, toliko bolje za vas. Ko pride brezposelnost, in ako ni denarja, kaj po tem? Kje je pomoč? Kadar pa imaš svoj denar spravljen, tedaj si neodvisen, treba ni prosjačiti, treba ni stradati. Kadar pride do štrajka, kateri delavci bodo zmagali? Tisti, ki imajo kaj prihrankov, da lahko vzdrže v svojem boju. S praznim želodcem in prazno denarno mošnjo pa mora propasti najpravičnejši štrajk. Kdor je neodvisen, ta lahko vzdrži v borbi za življenski obstanek. Hranite torej svoj denar, za črne dni, ki gotovo pridejo. Vsako "pedo", par dolarjev naBtran, utrgajte jih, kjer morete, hvalili in blagoslavljali nas boste, ko pride kriza in boste lahko jemali s kupa, katerega ste spravili skupaj v dobrih dnevih. Poleg tega pa vam vaš denar donaša obresti. Pomnite, da "good times" ne trajajo večno!
DOPISL
KAMPANJA ZA SIROMAŠNI ZAVOD.
Danes se ppčne v celi Cleve-landski škofiji kampanja za pridobitev podpornih članov za Catholic Charities Corporation. Ta korporacija je bila vstanov-ljena pred par leti od katoličanov Clevelandske škofije z namenom, postaviti otrokom, ki so zgubili očeta ali mater, zavetišče, kjer naj bi bili preskrbljeni v vseh ozirih, dokler ne bi postali zmožni se sami vzdrževati. V ta namen je že kupljeno, in plačano, zemljišče v obsegu 180 akrov, ki se nahaja v neposredni bližini develanda. Z zidavo stavba bo pričelo takoj po kampfttji. Proračun stavb, kolikor jih je za sedaj potreba, znaša okrog en milion dolarjev. Tretjino tega denarja ima korporacija že na razpolago. Kakor hitro bodo nova poslopja dovršena, se bodo vsi otroci, ki se sedaj nahajajo po raznih zavetiščih v mestu, takoj premestili v nova poslopja.
> Sicer je pa že skrajni Čas, kajti
sedajna zavetišča v mestu so tako prenapolnjena, da jc vod* stvo sirotišnic vsaki dan prisiljeno odkloniti prošnje za sprejem sirot; poleg tega, hiše v katerih se otroci sedaj nahajajo so zelo stare in slabe ter tako slabo preskrbljene z napravami proti ognju, da ako bi zbruhnil ogenj v katerem sedanjih poslopij, bi se zopet ponovil tragičen dogodek Collinwoodske šole.
Ker se ta kampanja vrši tudi v fari sv. Vida, zato se opozarja vse Slovence, da dostojno sprejmejo nabiralce podpornih članov, jim gre jo na roke ter po svoji moči storijo, da se ta velika človekoljubna ideja vresni-či čimprej. Podporni član kor-poracije postane lahko vsak, kdor se zaveže plačati vsaj dvanajst dolarjev na leta Članarina se lahko plača vsa naenkrat ali pa na štiri obroke, prvi obrok plačljiv takoj, drugi v mesecu Juliju i. t. d. Dasirav-no se ne bo nikogar primoralo plačati kar je obljubil, vendar se pričakuje, da vsak spolni svojo obveznost. Celo mesto zre z zanimanjem na to, katera
fara se bo najbolj obnesla v te kampanji. Letos se bo posebm
i£a dokazuie. da ie pretežni
večina otrok v zavetiščih kojil stariši so bili evropskega poko ljenja. Clevelandaki ameriik katoličani pričakujejo, in to p< vsej pravici, da tudi Slovenci 1 tem oziru storimo svojo dol žnost. Precejšno Število sloven skih otrok se nahaja v katoli ških zavetiščih V Clevelandu.
Komur je nemogoče postat podporni Član, naj daruje pri< merno svoto. Vsak dar bo vknji žen in poročan na vrhovni urad nabiralci bodo tudi natančne poročali kako so bili sprejeti \ vsaki posamezni hiši, kakor tudi položaj družine ali posameznikov. Ta poročila bode pregledana od posebnega odbora v svrho določitve kolike ljudi je, ki bi lahko darovali, ko bi le hoteli. Pri tem se bode vedelo, kateri so tisti, ki se vedno naslanjajo na ramena svojega bljiznjega; kajti mnenje je, da tisti, ki najmanj storijo za sirotišnice, jih najprej in najbolj pogosto potrebujejo.
Rojaki se tudi opozarjajo, da naj ne izročajo denarja nikomur drugemu razven tistih, ki se bodo izkazali z listom podpisanim od župnika ter opremljenim 2 župnijskim pečatom, da ne bo zopet kak "Ajriš" pobiral v svoje namene.
Kampanja bo končana v teku petih dnij.
Leopold Kushlan. -o——
Svetovni zemljepis.
2. Alabama.
Potem ko smo deloma spoznali zemljepis, zgodovino, in-iustrije Zjedinjenih držav v celoti, je dobro, da se ozremo na posamezne države, da zvemo podrobnosti o njih postanku in somenu. Opis teh držav priobčil jemo po abecednem redu, in imo torej pričeli z državo Alabama.
Ime Alabama je indijanskega zvoralh pOrrteni "prostor, kjer ie počiva". Raziskovalec De-3oto, je leta 1541 na svojem po-lodu proti Mississippi dolini, corak^l skozi to državo, toda italnih naseljencev država ni lobila do leta 1702, ko so Fran-:ozi prišli v Mobile Bay. Leta [817 se je zapadni del države )riklopil državi Mississippi, iz izhodnega dela so pa naredili :eritorij Alabama, ki je postal Iržava leta 1819. Tekom civilne roj ne je bilo mesto Montgo-nery v Alabami prvo glavno nesto južnih upornikov.
Alabama je približno 330 milj lolga in 200 milj široka ter ima >2.250 kvadratnih milj površja. Dbrežje meri 60 milj, in Morile Bay je eden najfinejših za-ivov. Severni del države je iribovit, centrum je prerijal, južni del pa je skoro v eni legi : morsko višino. Glavna reka e Mobile, druge, precejšne reče so: Tombigbee, Alabama, Slack Warrior, Chattahoochee, Georgia, Conecuh, Choctawhat-:hee, Coosa, Cahawha in Talla->oost. V gozdovih prevladuje irast, kostanj, smreka, oreh, opol, cedre in jelša.
Južni del Alabame je komaj edem stopinj od tropičnega, :ato je podnebje precej tropi-ino, v severnih krajih pa priti-ka mraz in sneg. V hribovitih erajih vlada jako zdravo pod-lebje.
Kdor hoče postati governer Iržave Alabame mora biti 10 et bivajoč v Ameriki ter biti edem let državljan v Alabami. Državni poslanci in senatorji >a morajo biti 25 let ameriški Iržavljani pred izvolitvijo ter Ive leti bivati v Alabami. Vsi odniki se volijo od ljudstva. Mbližno 600.000 otrok pohaja ole v Alabami, in 11.056 učite-jev skrbi za njih pouk .Poleg ega imajo državno univerzo, ri normalke, več tehničnih zarodov ter mednarodno znano ndustrijski zavod za črnce.
Mobile je najstarejše mesto r državi, in po važnosti dnigo a New Orleansom. Glayno nesto je Montgomery, ustanov« jeno 1817, Birmingham je in-lustrijski center države. Tudi nesto Bessemer ima jako živahno industrijo. Druga Večja nesta so: Selma, Tuscaloosa, iadsden, Florence, Dotham, iuntsville, Albany, Talladega,
I •.','	I
f v Aiaoami proauctrajo Koru-
'iS^SkS1
3 siaaKorm trs, ris, saaje in zgoa-
-	njo zelenjavo. Mehkega premo« i'ga je ogromno, železne rude
a j več kot kje drugje; dobi se tu- • / di srebro in zlato.
-	Iz države Alabame je odšlo
-	tekom svetovne vojne 67.000 ;
-	moških v ameriško armado. Tekom civilne vojne so se Ala-
i bamci borili, proti severnim dr- 1
-	žavam za ohranitev sužnjev.
(iDalje prihodnjič.)
-0-
) OTROCI PRI PRIDELOVA- 1 r NJU SLADKORNE PESE!.
New York (Jugoslovanski . j Oddelek F. L. I. S.) Strašne j razmere vladajo na poljih slad- j } korne pese v Michigan^, kakor , } je to razvidno iz objave fede-
ralncga otroškega urada (U. , } S. Children's Bureau), ki spada ] pod Department of Labor. Ta ] ( objava je izvleček iz obsežnega
poročila o delu otrok in mater j • na michiganskih poljih sladkor- j ne pese; celotno poročilo bo s L kmalu objavljeno. Zastopniki j otroškega urada so v svrho pre- , . iskave proučili razmere 500 • družin, v katerih jc kak otrok j pod 16. letom ali pa mati z t l otrokom pod 6. letom delala 1. f 1920 na poljih sladkorne pese. r V veliki večini dotičnih dru- L ( žin so otroci v starosti od šest y do šestnajst let delali na polju. ^ Četrtina otrok je bila pod dese- ^ tim letom. Ogromna večina ma- 1 ter je tudi delala.	f
Kompanijski agenti udinjajo 2 te družine iz Detroita, Chica- j, ga, iz mest v Ohio, iz premo- j govišč v West Virginiji in celo ^ iz Texas in Mehike. Agentje ^ poudarjajo kot posebno vabo, c da bo vsa družina imela priliko l delati. Neki oče, ki jc bil pre- ^ 1 mogar v West Virginiji, je r imel vse svoje otroke na delu; c najstarejši je bil 12 let star in ^ najmlajši pet let. Devet izmed £ vsakih desetih mater je imelo otroke pod šestim letom. Do- f jenčki so bili dosiktat puščeni brez Človeka, ki^na nje pazil. ■» Matere so delale dolge ure in ^ potem {$ravljale še gospodinjsko delo.
Kontraktnim delavcem dode- 1 ljuje se toliko akrov, kolikor T družina zmore, za trebljenje, okopavanje in spravljanje pese, in plačuje' se po akru. Treblje- r nje je zlasti težavno, ker treba podvizati se, dokler ni zelišče * preveliko. Vsi Člani začenjajo f : tedaj delati ob 6. zjutraj in de- a lajo skoraj neprenehoma celo s 1 do 8. ure zvečer in še dalje. Do- r bra četrtina otrok je izjavila, da ^ j dela od z z do 13 ur na polju, j Kakšna pa je plača? Četrtina ^ delavskih družin je izjavila da , pričakujejo dobiti manj kot . $600. za svojih šest ali sedem ^ , mesecev dela na poljih sladkorne pese; dodatna petina pa ^ dobi bržkone manj kot $800. V k vseh družinah — razun sedem x odstotkov — je družinsko mez- E do nadoknadil očetov zaslužek r pri kakem drugem poklicu te- } kom zimske dobe. Mnogi izmed 1 kočujočih delavcev so izjavili, r da vsa družina ne zasluži toliko £ na polju, kolikor je bil oče sam navajen zaslužiti pri drugem delu v istem razdoblju.
Tri četrtine otrok v šolski 11 starosti niso pohajali šole radi j-
dela na polju.
#	. z
Sladkorne družbe jemljejo v
najem stare farmarske hiše za ^ svoje delavce ali pa so priskr-bovale majhne premestljive koče, ki prepogostoma so bile pre- . napolnjene in večkrat v slabem 11 stanju. Na mnogih poljih slad- c korne pese so družine od treh ® do desetih članov bile prisilje- ^ ne spati v mali slabo prezračeni . sobici. Dostikrat je koča iz ka- 1 tranega papirja ali kositra ali £ pa karavanski voz, premak- ■ njen po potrebi od kraja do kra- . ja, prestavljal edino zavetišče * na razpolago. Ti vozovi so nu- * dili tako tesna bivališča, da — . kakor je neki otrok povedal za- 1 stopniku otroškega urada — so jj člani družine mogli iti pod streho le povrsti, kajti ni bilo no- p tri zadosti prostora za vse na- ^ enkrat.	:
G
BODITE PREVIDNI PRI * KUPOVANJU FARM.
New York (Jugoslovanski n Oddelek F. L. t S.) V tej de- g želi je še vedno mnogo neraz. j ii vite zemlje, primerne za polje-'(
ogromne polupužčave na zapa-
je še vedno na razpolago okoli 270 miljonov akrov, ki so primerni za farmanje in obstojajo b gozdov in rovt, ali pa iz zemlje, ki potrebuje pšuienja ali- namakanja, oziroma iz drugih vrst ledine. Za bodoče farmarje, ki hočejo orati ledino, je torej še vedno dosti zemlje na razpolago.
Večinoma je ta nerazvita zemlja še vedno javna last, in posebni zakoni določajo pogoje, pod katerimi morejo zasebniki priti do takih javnih zemljišč :akozvanih "homesteads." Mnogo te nerazvite zemlje pa je tudi privatna last /posameznikov, družb in korporacij, železnic in Indijancev.
Naravno je torej, da igrajo privatne družbe precejšnjo ulo-lo v naseljevanju nerazvitih semljišč. Te družbe, zvane, 'co-onization companies", "Settle-nent companies" ali skratka 'land companies", prodajajo cosoma večje skupine neobdela-le zemlje, ki naj se razvijejo v armarsko kolonijo. Take far-narske kolonije so dostikrat ispele, mnogokrat pa so konča-e v bridko razočaranje za vse >rizadete. Zgodovina našega »riseljeništva beleži mnogo slu-iajev, kjer so ljudje, ki bi radi >rišli do svoje farme, potrošili zastonj svoj denar in svoje muce. Ob primernih okolščinah n ob strokovnem, vestnem in »oštenem vodstvu je uspeh mogoč, in zasluga naseljeniških Iružb za razvoj neobdelanih :emljišč je brezdvomno velika. Mi neuspehi, kar jih je bilo norajo podučiti ljudi, naj bo-lo skrajno previdni pri kupo-ranju nerazvitih zemljišč za armanje.
t V svojem tozadevnem po-očilu Department of Agricul-takole opisuje delovanje nnogih izmed teh naseljeniških Iružb:
MnogO izmed teh kompanij šče svoje odjemalce med ljud-ni z majhnim kapitalom, pose-»no med tujerodci in drugimi judmi, ki ne poznavajo raz-nier v oni pokrajini, kjer zem-ja leži. Kompanija dostikrat organizira farmarsko kolonijo za »osebno narodnostno skupino, tli za prebivalce kake posebne tmeriške industrijalne naselbi-le. Družbe oglašajo po časopi-lih, dostikrat celo v starem kra-u, in pošiljajo in delijo cirku-arje in brošure med dogledne Eupce.
Mnogi izmed teh poslednjih 10 bili poljedelci že v starem era ju, nimajo pa pojma o pijo-lirskem obdelovanju zemlje. >koraj vedno imajo ti kupci le oliko kapitala ,da zadostuje za >rvi obrok kupnine in nakup nalo poljedelskih priprav. Ako i naseljenci nimajo potrebne zkušnje za obdelanje celine in nalo kapitala, je neobhodno »otrebno, da imajo na razpolago obsežne in liberalne vire :redita, tako da bodo v stanu »btičati na zemljišču, dokler sto ne obrodi zadosti za živ-jenje in za kak denarni doho-Lek. MnOgo kompanij se obve-uje priskrbovati kredit in vsa »otrebna navodila in nadzira-ija, dokler ne bo farmar izven »ijonirske stopnje.
V teoriji vse to izgleda lepo n bi moralo delovati v korist »beh, prodajalca in naseljen-a, in zgodilo se je mnogokrat, la je stvar zares uspela. Dosti-:rat pa se stroški za predajanje n popravljanje zemljišča, do-latno z upravnimi j stroški :ompanije, toliko nakopičijo, la postane kupnina večja, kot o zasluži rodovitnost dotične emlje. Ako se naseljencem milijo liberalne kreditne olajšave, e pa na drugi strani prav mogoče, da je obrestna mera visoka in da so roki za povračilo »rekratki v razmerju s pridelo-anjem letine. Ker mora nase-jenec v prvi vrsti paziti na to, la mu mortgage ne zapade, ga o prizadevanje dostikrat ovira, la bi razvil in opremil svojo arm o, in tako je on obreme-jen z brezupnim dolgom. Mno-o kompanij ima navado, da ne rroČijo lastninske listine deed), dokler ni plačana polo-
kompanija 1 prodati isto komo drugemu brez vsake ovire.
Mnogo zelezniSkih družb in drugih velikih zemljiških posestnikov daje obdelovati sredi zemljišč, ponujenih na prodaj, posebne farme, ki naj služijo kot vzorec. Ako te vzorne farme služijo za to, da nazorno prikažejo izdatnost dotičnih zemljišč na zdravi ekonomiski podlagi, potem so jako koristne. Ali ako jih obdelavajo brez ozira na stroške produkcije in uprave, ako doglednim kupcem pokažejo le izbrane vzorce najuspešnejših pridelkov in se jim nič ne pove o neuspešnih letinah in drugih težkočah, potem te vzorne farme služijo le namenu, da omamijo dozdevnega kupca, ne pa da mu dokažejo, kak uspeh utegne doseči navaden farmar, ki razpolaga le s skromnim kapitalom in je popolnoma odvisen od pridelkov farme.
Ogled na licu mesta je tako-rekoč bistven del pri kupova- , nju farme, in kompanije navadno vabijo voljne kupce, da si pridejo ogledat zemljišče. Nekatere družbe organizirajo izlete s posebnimi Pullman k arami pod svojim posebnim vodstvom. Poskrbljeno je za po-gostovanje klijentov in celo kakšenkrat za postranske 'zabavne izlete. Ali stvar je tako napeljana, da si klijenti morejo ogledati le to ,kar kompanija želi, da vidijo, in kar je neugodno, se skrbno zakriva. Izletnikom ne daje se prilika, da bi poizvedeli od domačinov, kake cene in okolščine tam prevladujejo. Stroški za izlet, zabavišča, klube itd. gredo seveda na račun kupnine za nerazvita zemljišča. Za isto ali še manjšo kupnino bi človek utegnil dostikrat kupiti enako rodovitne, že obdelane farme, ki so na Prodaj. ,	.
NOVA PROROKOVANJA.
Anton Johanson star kmet iz Finmarkena trdi, da je vedel, kaj se zgodi v dobi 1914 — 1918 ter da ve tudi, kaj se zgodi do 1. 1953. L. 1907. je v duhu doživel vsa vojna leta in je o 1 njih vnaprej pripovedoval ljudem. Hotel je opozoriti tudi vladarje na pretečo vojno; bil je v Berlinu, Kristijaniji in Stockholmu, a nikjer ga niso pustili na dvor. Ko se je vojna nato res začela, je hotel pisati Viljemu; 21. septembra 1917 je izročil nemškim ribičem pismo, ki ga pa bivši cesar ni prejel. Prosil je za potni list v Berlin, a niso mu ga dali. &ele 1. 1919. je smel odpotovati v Berlin. Tam so ga sprejeli visoki cerkveni dostojanstveniki, ki so ga predstavili krogu profesorjev, pisateljev in dam. Zdaj je izšla knjižica, ki jo je spisal Karel Rohrig po švedskem originalu in ki popisuje vsa Johanso-nova prorokovanja in doživlja-ie-
Glede preteklosti je resnično uganil marsikaj; glede bodočnosti pa pravi: Okoli 1. 1925. izbruhne angleško - indijska ( trojna. Po ustaji na severu se sačno strašni boji; ki požro 25 nilijonov ljudi in vojna se za-rijuči v Delhiju in Kalkuti Angleže vržejo Indi v morje in ie osvobode. Nato seosvobodi-ta Še Egipt in Afrika.
Amerika bo imela pet vojn, ned njimi državljansko vojno in vojno zaradi Kanade.
L. 1930. se vname vojna med Francijo in Španijo v Španiji. V Nemčiji bodo prevrati do 1953. Revolucije bodo tudi na Angleškem, Ruskem, Avstrijskem, Kitajskem in po kolonijah. Poleti 1953 se začne vojna proti Skandinaviji; Francija napade Norveško, Rusija Švedsko. Zmago napadalcev odločijo nova letala v treh nadstropjih. Johanson prorokuje tudi itrašne epidemije: špansko bolezen, pljučno kugo in neznano | kugo, ki vzame bolniku najprej | vid, nato pamet. Zlasti bosta , trpeli Rusija in Francija, a četr- j Lina človeštva izumre na svetu. «
Johanson pravi: MVse to se rgodi; kdor ne verjame, pa naj 3us tir	j
1	p 111 1
*	'	' ••' jft . . .— J.»
H	II I
I	A u A ^	' ■( I
v . /l-^VT a	/KWUM/
■
M ^AVJ li'api H
M
Priporočljivo za odponjoc pri z«W|jei)j(j srbečice I M| raznih l*>2n'h bolezqL
CCNASQc
Kg
Vpr*» i^Jif pw Uiil^
m'
Edina SLOVENSKA lekarna v Clevelandu je
WJL DRUG COMPANY
JOHN KOMIN, lekarnar
Mi imamo najboljša domača zdravila s točno postrežbo.
St. Clair-«v. in Addison Rd J
Vmbhbbmhbmmmhm^f /
JOS. MODIC, I
Slovenska	■ ^
GROCERIJA. 1033 E. 62nd St
Pozor! :•: Pozor!
Ml izdelulemo furnose, kleparska dela, eploina popravil«, vw dela iz medenine In bakra. Točna postrežba ob vsakem času. Se priporočamo za obila naročila.
Complete Sheet Motal Works
F. J. DOL1NAR
1403 E. 55th SL Randolph 47S6. _(IT may)
I!Slovenski pbmberjilt
MILAVEC & BUNOWrrZ CO.
Ml ParkwMd Dr. 1*41 E. flat H.
Princ. 3045-K , Princ. 127S-W
Izvršujemo vsa plumberska del* lapeljavo kopaUič, sinkov. stranIM la Iraao, napeljavo kanalov (sevar roti), napeljeva gorke vodo la far- i ieeov^ Vse delo Je prvovrstne In ctm
mmmmmmmmmmmmmm^
"2 «
/ hi nfliV
mWsJi ^jm
NATIONAL DRUG STORK SLOVENSKA LEKARNA
/ogal St. Clair ave. in 6iat ce-1U. S posebno skrbnostjo izda ujemo zdravniške predpise. V »logi imamo vse, kar je trebi v najboljši lekarni
* 1 imnTTTTTTfria^i
" » tl -'"" _ .'fcrrfl* \ifl6JEsSt I®
Za zanesljivo dole in tečne pootreibo sa plnaaheraka In enaka dola peuičite
A. J.
BUDNICK & CO.
6703 ST. CLAIR AVE. „
Randolph 3289 Res. Nottingham 238-M
Odprto med tednom do 5. s večer v soboto do 8. zvečer. (m.f)
POZOR!
Naznanjam, da sem otvoril loto za oučevanje v igranju na violino, 1n si-er v Reliance Bldg. Five Points na I. I52nd St. in St. Clair ave. Sola so dpre 2t .aprila. En pouk $1.00. Kdor e vpile pred 1. majem dobi 25 pro- ' entov popusta za prvih deeet poukov. N ie priporočam
FRANK EBER, Reliance Building, Rve Points * Collin wood, O. (46)
TAPRODAJ JE tnali candy store, na 55. cesti. Cena jako nizka. Vprašajte na 1313 E. 55th St. (45)
n haiiAUfRir
S m i j il ml g I J | [\j VI
>	-* TJ'
Velike sleparije v ^bolniški blagajni v Kopru. — V sredo zvečer je trii v Kopru aretiran bivši ravnatelj tamkajšnje bolniške blagajne, Marij Gregorič. Aretacija je bila izvršena na ovadbo novega ravnatelja, ki je prišel na sled velikim malverzadjam svojega prednika. Vest o aretaciji je vzbudila po mestu zla-sti med člani bolniške blagajne veliko senzacijo.
Bojkot nemškim na--cijonalcem — organizirajo narodni krogi v Celju. V? to svrho se je v Celju osnoval "'Klub narodnih Slovencev in Slovenk", katerega člani so se •obvezali, da ne prestopijo več praga nemške trgovine ali nemškega obrtnika. Prve dni jc pristopilo klubu že 288 članov, natančno toliko, kolikor glasom so oddali celjski nemški nacijo-nalci za svojega kandidata pri volitvah. Bojkotno gibanje sc krepko širi ne le v Celju, temveč tudi v drugih slovenski}] krajih.
K umoru v St. 11 ju *v Goricah — poročajo š< sledeče podrobnosti: Morilec Alojz Repnik je služil pri po sestniku Vudlerju, kjer so 1 soboto zaklali svinjo. Repnih je nekaj časa pomagal mesarji kožo snemati; ker pa tega po sla ni znal, ga je megar spodi in gospodar mu je naročil ns dvorišču sekati drva, kar j< Repnika hudo ujezilo. Ves dar je nato razsajal okrog hiše Opoldne pa je pri mizi pogra bil dva kuhinjska noža in z nji ma tolkel po mizi. Ker sta bili noža mastna, si je Repnik pr tem obrezal prste. V tem je pri šel k Vudlerju posestnik Bau man, ki je Repnika miril. Ta pf se je zakadil v Baumana in mi trikrat zabodel kuhinjski nož > prša. Bauman ga je še sunil na za j, nakar ga je skušal Vudlet razorožiti pa se mu ni posrečilo Medtem je šel še Bauman is hiše in se zun&j,zgrudil na tla Repnik *pa je divjal naprej Lastna mati, ki je po umori neznano kam izginila, mu je i* prinesla nov nož, ker so mi enega odvzeli. Nazadnje ji Repnik pograbil še gospodarje vo puško in hotel vse okrog se be postreliti. Vudler mu ji končno podstavil nogo in mi pri tem odvzel puško. Ko ji Repnik slišal, da Bauman zu naj umira, se je zakadil v divj beg in tekel s tako naglico, da ljudje še baje nikdar niso vide li takega bega.
Žaga v Britofu zgorela
V sredo zvečer je na žag tvrdke Zabret & Co. v Britofi pri Kranju izbruhnil požar. Ža ga je popolnoma pogorela. Po žar pa je uničil tudi bližnje go spodarsko poslopje, v kateren se je nahajalo seno ter skladi Šče opeke in traverz. Uničen so vsi stroji ter mnogo lesa Skoda znaša približno dva mi lijona kron. Domneva se, da ji zanetila ogenj zlobna roka.
Slovenski fantje ^ Bit olju. V glavnen mestu južne Macedonije, v Bi tolju se nahaja tudi večja skupi na slovenskih fantov, da od služijo tamkaj svoj vojašk "rok*. Kakor posnema "Ta bor" iz pisma slovenskega vo
>	jaka v Bitolju, leži mesto bol na hribu, vsled česar malarija ki sicer razsaja v onih krajih ni tako nevarna. Mesto obda jajo visoke albanske gore, po krite s snegom in ledom.. "Po grešamo pa — piše naš rojal — naše slovenske gozdove Tukaj raste samo nizko grmi čevje. V Bitolju se še vedne poznajo žalostne posledice lan ske eksplozije ."Oficirski dom' je popolnoma porušen, ravn< tako bivša turška podoficirskj šola. Mnogo hiš po mestu je ši brez strehe. Tudi naša vojašni ca je hudo trpela in se še po praylja. Trgovina in obrt ste tukaj slsbo razViti: vidijo se li znane turške trgovine. Mestni Macedonke so zelo elegantne ii lepe. Vročina je že sedaj prece huda. V pomanjkanju zdravi pitne vode se moramo zadovo ljiti s kislim macedonskim vi nom. Mleka je tu sicer dovolj toda ena "oka" (poldrugi liter; stane i< dinarjev. Razen kruhj je tukaj vse drsžje kakor v Slo veniji Slovencev nas je tuka nad trideset ter imamo tud
komandanta Slovenca. Vojaško tfvtffnje ni nič hujše kakor drugod, treba je le malo dobre 1
ikega čtiva, M ga zelo pogreša- J
WO.
ROMAN IZ ŽIVLJENJA.
Gorki j je zapiaal: "Včasih, ; žal, da preredko, je istina bolj j resnica in lepša nego najboljša 1 povest, ki jo ustvariš."
Njen oče je bil brivec. Ko je • imela Vera skoraj 5 let, ji je oče umrl, mati pa se je omožila < drugič z igralcem. Par let nato ji je umrla tudi mati Očim je pustil igralski poklic in poslal fotograf. Za siroto se ni dosti brigal. Štirinajst let stara je prišla v Prago za kruhom. Dobila je službo v upravništvu nekih novin. S 16. letom je bila že lepo dekle. Vanjo se je zaljubil, W., ki pa je bil 12 let starejši. Zelo sta se ljubila, a izbruhnila je vojna, W. je moral na fronto, padel je v ujetništvo in se vrnil šele leta 1919.
Medtem se je Vera zaljubila doma v mladeniča, ki ji je bil po starosti bližji. Pozabila je že na W., ki se na vsa njena pisma ni oglasil več, dasi je bil pustil pri nji kovčeg z oblekami in perilom. Naenkrat je bil W. tu; prva pot mu je bila k Veri. Zvest ji je ostal le v srcu; telesno ne. Vrnil se je bolan, okužen. Vendar je W. zahteval, da se mora Vera udati njemu, ga vzeti za moža, in novega ljubimca je kar brutalno sam odstranil. Toda Veri je bila prva ljubezen že umrla in z okužen-cem ni hotela imeti nikakih zvez več. W. pa je bil ljubosumen, nesrečen in izzival je dan na dan nastope. Često je dobila Vera take srčne krče, da so morali klicati zdravnika.
In celih 31 let starejši zdravnik se je v Vero zaljubil in Vera se je zaljubila vanj. In dogovorila sta se in se poročila. Danes je Vera žena v Pragi uglednega, v javnosti zaradi plemenitosti splošno spoštovanega zdravnika. W. pa se je maščeval; šel je gospo Vero tožit, da mu kovčga z oblekami in perilom ne vrne. Verti je bila med vojno vse skupaj prodala, da se je mogla preživeti. Državno pravdništvo je tožilo Vero zaradi poneverbe. Zbegana gospa je skušala spočetka vse utajiti. Bala se je pač za svojo čast in srečo. W. pa je dokazal, da sta imela pred leti intimno razmerje, da mu je pisala več ljubezenskih pisem in da mu je tudi sporočila, da proda vse njegove reči, ker bi morala drugače zaradi draginje stradati. Kot priča je nastopil tudi Verin mož, zdravnik. In pokazal se je zopet blagega, modrega mqža Širokega obzorja. Dejal je, da se je zaljubil vanjo iz najglobljega sočutja in jo vzel za ženo, da bi ji po tolikerih razočaranjih ustvaril ob svoji strani srečno in mirno življenje.
"Rešil sem jo iz krempljev izsiljeyalca. Bolest združuje srca. Moje življefije je bilo le trpljenje in čmernost. Pričakoval nisem od življenja ničesar več. Tedaj sem našel, 50 letni samec, to lepo, nesrečno dekle. Razumela sva se, in sledila sva srcu. Mislim, da nisem mogel ravnati drugače", je dejal blagi zdravnik.
In senat je obtoženko oprostil, češ, da je ravnala v dobrem namenu in v zavesti, da ne dela krivice. v
KOLIKO JE RUSOV V JUGOSLAVIJI?
Kakor poroča beograjski "Novi List", se nahaja sedaj v naši državi okroglo 35.000 ruskih beguncev. V Srbiji in v južni Srbiji 20%, v Vojvodini 16 do 20%, v Bosni in Hercegovini 11 do '15%, na Hrvatskem 10% in v (Sloveniji 5%.
V JUGOSLAVIJO • DNI .
Plovbe vsak torek ne enem teh morskih velikanov.
AQUITANIA	45.S4T to«
MAURETANIA	SS.704 to«
BERENGARLA	52.022 ten
Raxkolne kabine 3. rax red a e postelj ami za 2, 4, S oaeb. Kraana obed-niča, kadilnica in počlvalnica. Pokrit promenadni krov. Kraana hrana. Do* m tč komfort. Nič ekrbi. Cunard money ordri platljhrl v Jugo- . slavili hitro, varno, zanealiivo.
Za Hkete in dmgc informacije m oglaaite pri najbližjem agenta v va-iem meetu	(m.w.)
Hotel Clove- x
land Bldg Cle- f flTl '
veland. O. IgJjjjMn^
PROMOCIJA
riru ^Td&r w
joriie vasfpri Ribnici.
~ VABILO!
Kdor hote pristopiti k enemu naj-refijih društev v Clevelandu, )e vab jen, d« pristopi k dr. ev. Janeza Krst It 37. j. S. K. Jednote. Društvo Ima proet vstop le sa kratko dobo fte, tore) te ae vpišete takof, pridete pečeni 1 dobro društvo. Za podrobnosti ae Glasite pri tajniku FRANK KAČAH, 1231 Addison fcd.	<*)
DELO DOBIJO DELAVCI, etalno de-lo, dolge ure. The Union Salt Co. E. 62nd St. in N. Y. C. železnica. __(4g)
DELO DOBIJO: barvarji, sprayers, varni&erji, varniierji za surov material, trimerji in mizarji. CLEVELAND AUTOMOBILE CO. Euclid ave. in London Rd. (46)
DELO DOBIJO: Asemblerji, za osi in motorne chassis. Tudi izučeni operatorji za Hammond Capping Machine, milling
machine, cylinder boring machine. CLEVELAND AUTOMOBILE CO. Euclid ave. in London Rd. (46)
NAPRODAJ je Marion avtomobile, za
7 potnikov. Se zamenja tudi za
man|šo karo. 7506 St. Clair ave. (46)
- - -■*■. ■
AMERIKANCI - SLOVENCI POZOR!
VELIKA GRAŠČINA V SLOVENIJI s 1500 orali gozda, 300 orali polja in travnikov s krasnim parkom, vodno silo, ob&irnimi gozdarskimi poslopji, lovom, ribolovom, itd. Se proda iiz- proste roke in sicer pod zelo ugodnim pogoji. Kdor misli kupiti naj se obrne brzojavno na anončni in reklamni zavod "Apollo", Ljubljana, Staritrg, it. 10. Slovenija.	(45)
NAPRODAJ JE HlftA za 3 družine. Samo $6500. Vpraša se na 6710 St. Clair ave. y	" (46)
NAPRODAJ JE POCENI zelena seč za vrt. Vprašajte na 1087 Addison Rd._ ,j46)
IftčE SE STANOVANJE, 5 sob. Kdor ima kaj naj naznani v upravi lista. __(45)
DELO DOBIJO DELAVCI, polno delo, vsak dan. Zaslužek $135.00 na mesec. The Union Salt Co. E. 65th St. In N, Y. C. železnica._'(46)
NAPRODAJ JE ENA HlftA za 1 družino, z vsemi modernimi napravami, škrljeva streha, dve garaži. Hifta se nahaja na 7412 Cornelia ave. Cena $6500, takoj $2500. Vpraša se na 1200 E. 74th St.	(46)
ŽENE IN DEKLETA,' POZOR!
Ktera hofie imeti lepo, doma narejeno obleko po najnovejši modi, naj sc obrne ns Mrs. Colob, 6021 Bonna ave. Ravno tako se priporočam nevestam, katere pridem na dom obleči na dan poroke, sko nsroče obleko pri meni.
(45)
POZOR!
Naprodaj je lepa grocerijska trgovina, ki prodaja samo za gotov denar. Od $350.00 do $375.00 na teden. Rent samo $50 na mesec, zraven je stanovanje 5 sob, parna kurjava. Se prods poceni hitremu kupcu radi odhoda Iz meats. 1206 E. 26th St.	(46)
TAKOJ DOBI DELO SLOVENKA, ki zna vsaj nekaj angleško. Nič perila, nič kuhanja. Telefon Creat 84 K. Oglaaite se na 11407 Ohlman ave vzemite Superior through karo. (46)
20 LET
se že nahajamo v naiih prostorih, in mislimo, da je to priporočilo dovolj. Vprašajte vašega bankirja glede naše zanealjlvoati. Povejte nam, kar imaate naprodaj. Povejte nam, kaj hočete kupiti. Mi gotovo imamo. Hiše za eno družino, za dve, za 4. Oglasite se pri naa.
MCKENNA, 1383 E. 55th St.
Odprto Zvečer	(51)
PRODAlftoD ČRNO radi mole bol-ne iene moram prodati hišo 8 sob za 2 družini, hiša je 5 let stara. Kopališče, plin, elektrika, velik lot, cena samo $6200, gotovine $2500. Oglaaite se na 15813 Waterloo Rd. Collinwood._ _(46)
PRODA SE POCENI vsa kuhinjsks priprava še akoral nova, samo i mesece rabljena. Peč na plin, postelja in miza. Vpraša se po 5. uri zvečer na 6322 Orten Ct. (45)
NAPRODAJ JE trgovina, popravl|alnl-ca čevljev. Poceni. 1370 E. 65th St.
_	(45)
V	NAJEM SE DAJO tri »obe, rent $8.00 na mesec. Oglasite se v soboto ob 3. pop. na 5460 Lakeview Ct.
_(45)
CANDY STORE NAPRODAJ, dobro urejen. 6601 St. Clalf Ave. (46)
SVOJO HIAO boste imeli r kratkem ako se posvetujete z nami, kako. A. F. LUČIC. Reel Estate. 1174 Addison Rd.
DELO BOBI TAKOJ VEČ MOl Vprašajte pri Gabriel Manufacturing po. 1407 E. 40th St. (47)
V	NAJEM SE DA dvoje etanovanj, spodaj. Pet sob vsako. Vae moderno. Naslov ae poiive r upravi liste
-------
Make Your Trip More Eiyoyable by a Kefresoinff INiftnt on Lake Erie II
(Ymt SSB tWHt Is food M» th* kMLte)
^.^Z^uodEtp ud an appetttas brtmkfwt in the moral««! 8uwp-ra"3EEANDMX"-^"CITY OF ERIE"-"CITY OF BUFFALO" Daily, May 1st to November 15th
Sxte-." ?SUS:} {iXttfcd. MS JB:
^SSSSSf jsL
tl ai «!■■<. Ollt	^J&Zuj^^e^Far« IM®
lodziMdopba^l
i> NAJSTAREJŠI SLOV. POGREBNI ZAVOD, fjfS Cleveland, Ohio.	AQ
jI AMBULANCA. INVALIDNI VOZ. AVTOMO-	\\
Il BILI IN DR. MOJA DELA IN fclNOGOSTE- PRINCETON ! ?! VILNI POGREBI SO VAM DOKAZ NAJBOU	1
!» AEGA PODJETJA	1381 ![
ji ANTON GRDINA	jj
;!	• Pogrebni direktor, balsamisL	lool
Urad in stanovanje: 1053 E. 62nd St -- ![
«1 Druga hila od St Clatr Avenue proti jeseni, mmmmmmmmmm
»
SLOVENSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD
Se priporoča Slovencem za vse pri-like, kadar potrebujete dobrega, zanesljivega fotografa, ki vam napravi najfinejie slike po zmernih cenah.
John Bukovnik, HH
7033 SUPERIOR AVE.
Odprto ob nedeljah od (0 dop. do 5 pop H^HH
"ij a in sem.
AKO STE NAMENJENI v stari kraj na pomlad, boats v New Yorku najbolje postrežem, če potujete *'ekozi" tvrdko ZAKRAJSEK & ČESAR K.
KADAR t ELITE DOBITI kako osebo iz starega kraja, je v njeno /In Vsio korist, £e potuje "skozi" tvrdko ZAKRAJSEK & CE5ARK. |
KADAR PO.tL.ATK DENAR v stari kraj, ga poftljite "skozi" tvrdko ZAKRAJSEK & CESARK in prejemnik •	ga bo prefei točno in brez vsakega odbitka na svoji do-
maČi poŠti.1
Zakrajšek & Češark
70—9th Ave.,	NEW YORK CITY.
PRIPOMBA:—Tvrdka John L Mihelich Co. 6024 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio Je i nami v poslovni svesi! Obrnite ae nanjo v omenjenih slučajih, ako Vam Je pisanje odveč 1
* ZNIŽANE CENE KNTIGAM	i
V naši zalogi imamo fte nekaj lepih poveatnih in drugih knjig, katere bi radi razprodali. Nudimo jih po znižanih cenah Pridite in vzemite, dokler je le kaj v zalogi.
Angel j aužnjev ...................... prej $ .35, sedaj $.15
Bob za mladi zob ................... prej	.30, sedaj	.20
Boj in zmaga ....................... prej	.35, sedaj	.15
Cvet in sad, roman, J. Jurčič........prej	1.00, aedaj	.60
Dve sliki, Meško .................... prej	.45, aedaj	.25
Darovana ........................... prej	.60, sedaj	.35
Dedek je pravil ____............ prej	.40, sedaj	.35
Dekletom ........................... prej	.50, sedaj	.25
Hudo brezno ........................ prej	.35, sedaj	.ao
Juan Miseria ........................ prej	.75, sedaj	.40
Jernač Zmagovač .................... prej	.35, sedaj	.ao
Kako sem se jaz likal, I. zv...........prej	.50, sedaj	.35
Kako sem se jaz likal, II. zv..........prej	.60, sedaj	.30
Kako sem se jaz likal, III. zv. ........prej	.50, sedaj	.35
Korejska brata ...................... prej	.35, sedaj	.15
Knjiga o lepem vedenju.............. prej	1.00, sedaj	.50
Kraljičin nečak ..................... prej	.35, sedaj	.15 1
Mlada mornarja ..................... prej	.25, sedaj	.15
Maron, krščanski deček .......... r... prej	.35, sedaj	.15
Marijina otroka ..................... prej	.35, sedaj	.15
Mladeničem, I. zv. ................... prej	.60, sedaj	.35
Mladeničem, II. zv.................. prej	.60, sedaj	.25
Ljubljanske slike .................... prej	1.00, sedaj	.50
Nasveti za hišo in dom .............. prej	1.00, sedaj	.40
Pod svobodnim solncem ............. prej	1.35, sedaj	.75
Patria .............................. prej	.30, sedaj	.15
Prihajač ............................ prej	.60, sedaj	.30
Praški judek ........................ prej	.35, sedaj	.15
Prisega huronskega glavarja ......... prej	.25, sedaj	.15
Povesti in slike ...................... prej	.35, sedaj	.20
Preganjanje indijanskih misijonarjev .. prej	.25, sedaj	.15
Pravilo za oliko ..................... prej	.65, sedaj	.35
Rdeča in bela Vrtnica ................ prej	.25, sedaj	.15
Romarica ........................... prej	.60, sedaj	.30
Sisto e sesto ........................ prej	.30, sedaj	.15
Student naj bo ...................... prej	.25, sedaj	.15
Vojnimir ........................... prej	.35, sedaj	.30
Zvesti sin ... ..................... prej	.35, sedaj	.15
Zlatokopi ........................... prej	.25, sedaj	.15
Znamenje štirih...................... prej	.75, sedaj	.40
Doktor Zober ....................... prej	1.25, sedaj	.75
,---— _____
Poletje 1
donaia nove dneve in nove potrebe. Vali v domovini, U potrebujejo denarno podporo za obdelovanje zemlje in druge domače potrebe, ki v tem £aau zahtevajo Valo pomoč, bodo to pomot najprej In nal-točneje prejeli, ako se za Vate denarne poiifjatve posluiite nate
Ne držite svojih prihrankov mrtvih! Dajte jim življenje; vložite jih pri nas na
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
Za potovanje in dobavo Valih iz domovine se morate obrniti na nas v popolnem zaupanju in dobili bos^e vsa navodila brezplačno.
FRANK SAKSER STATI BANK
82 CORTLANDT STREET	NEW YORK, N. Y.
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE,
I" v
Delo dobijo Molderji
Bri sivi iici. Vsakovrstna dela. Stalno delo za izučene molderje. tobre delavake okoliščine in dobra plaCa. WESTERN RESERVE FOUNDRY CO. 1209 Marquette St
II l Suknje in I
J plašči.
Vsak dan dobivamo nove po-Lk šiljatve—krasote za pogledati, jj najmodernejše blago.
Pomladanski vzorci sukenj VI za deklice in ženske niso bili M nikdar še tako krasni — tako N čarobni, kakor so to sezono.
Krasne nove ustvaritve, ki X\ vsebujejo vse, kar je novega v An U materijalu, barvi, okraskih in v vzorcih. Vi morate videti te krasne nove stlknje in plašče.
I	Cena od $955 do $59.
Nekaj jako izbranih modelov, posebnost za ta teden.
I	Cena $16.95 in $19.75.
I HAVRE'S
I >	DEPARTMENT TRGOVINA
Ustanovljena 1887.
I BROADWAY & E. 78th ST. |
• Dajemo Merchants	Dvojne
zelene štempse	štempse
ter jih tudi od-	dajemo
vzemljemo.	vsak torek.
.........................................................................miiiij
r^	"N
Dr. McCormick Tells How He Discovered To Straighten Cross Eyes Without Operation.
"I studied medldne on the same critical plan that a proof reader in his office doea his work. For instance, on mm occasion our alleged teacher of ophthalmology, who was about to operate on a case of cross eyes, told ns the cause was paralysis of the sixth nerve of the turah« eye. My curiosity got the hotter ef me and I covered the fixing eye, asking the boy if he could see with the other, when he turned it out moat naturally and I ejaculated, without any thought of being offensive to the doctor, that's a hell of s case of paralysis. It did give the offsaso, the doctor didn't operate, bat roasted me and I spologiaed. Really that event Wss the canae of my discovering, aovon years later, what the cause of cross eyes is and how te fix thorn withe«! operation.
Applying myself after the manner combining what I had learned about anatomy and physiology, I soon discovered how nerve strain through the eyes coold cause headache and even involve other functions, such aa the digestive apparatus. With the assistance of my office boy, under Instructions, I found that I had a considerable eye defect which I corrected, detenaining te wear the glasses. My headaches disappeared the firat dear and have never returned. (Dr. McCormick Buffered with headaches since his childhood). My office boy waa blind in one eye and was cross-eyed. I fixed him In two weeka and In later yean gave him a training ao he Is in practice today in Chicago."
For 30 years Dr. McCormick and his students have been straightening cross eyeo and releaving all kinds of disorders caused by defective eyes.
In last 4 yean I releaved thousands from headache«, eye disorder« and many other troubles caused by their defective . eyeo. I straighten a number of crossed eyes every year and do it without opentiem.
Dr. L. A. STARCE,
OPHTHALMOLOGIST (A Graduate of the McCormick Medical College)
Houn: IS—12, 2—4, 7—«	«127 ST. CLAW AVE.
Wednesdays 10—12 only.	Cleveland, Ohio.
HimiirfV'M.niiiiiiiiiiniininMMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiNMin^
Oddaja prodajaln in pisarn
V NOVEM POSLOPJU S. N. DOMA.
Prodajalne in pisarne v novem S. N. Domu se oddajo v najem. Ponudbe je vložiti do si. aprila 1923. Velikost prostorov, najemna cena in drugi pogoji se izvedo pri tajpiku S. N. Domu in sicer ob pondeljkih in sobotah zvečer od 6:30 do 8. ure in ob sredah popoldne od s. do 5. ure.
Cvet in sad
IZVIREN ROMAN
Spisal Jtdp Jurčič.
Na eni strani Leonu je sedel star župnik iz soseske hrib-ske fare. Suh moiiček je bil, živih oči in špičastega obradka. Tobačnico in ruto je vedno ^ v roki držal. Tudi njemu je ponujal tobaka za nos vsake četrt ure. šepeta je mu je zdaj pa zdaj na uho kako prav dovtipno besedo povedal.
Na drugi strani je bil domaČi kaplan, mlad človek, po vsem soditi, prav dobra duša. Tako se je Leon še precej dobro počutil tukaj, dasiravno ni bilo izpraševanja ni konca ni kraja.
Kar je bilo "civilnih" ljudi tu zbranih, poznal je Leon skoro vse, več ali manj, vsaj po imenih, — samo jednega ni poznal.
Prav tam v kotu pri vratih si je bil ta jedini neznanec stol malo nazaj pomaknil in bolj tam sedel, ne pečaje se z nikomer. Utegnil je nekaj več kot trideset let star biti. Bil je srednje rasti, obleka mu je bila, dasi ni imela nič gizdalinskega na sebi, izvoljena. Če tudi obraz njegov ni imel ničesar, kar bi človeku, posebno ženskam, na prvi pogled v spomin vtisnilo podobo lepega moža, imel je vendar ta obraz s črno, pristriženo brado, gostimi lasmi ena- i ke barve, živim in duhovitim 1 očesom in visokim čelom nekaj i posebno pridobljivega in za- i nimljivega. To zanimljivost sta < neki ironičen, skoro bi dejal, 1 zaničljiv posmehljaj, ki mu je i včasi okrog usten zaigral, in i sploh njegova malopaznost za i vso okolico prej pospeievals t kakor kratila. Ne mene se za j svoje sosede ni na levi ni na c desni, je pa skrbno, in kakor se r mu je videlo, z veseljem, kate- 1 ro more le pravi prijatelj mla- 1 dine imeti, poslušal otroke, so- f sebno če je izmej njih kateri 1 odgovarjal, da sta mu se pozna- & la talent in dobra glava.	11
"Kdo je ona j gospod tam v s , kotu?" vpraša Leon zraven se- h ' deČega kaplana.	|S
"Po imenu ga ne poznam,".h odgovori le-ta šepetaje. — v "Profesor je, ne vem že v ka- p terem mestu. V vinogradih s ima baje majhno hišico. Sicer k ga pa menda nihče natanko ne n pozna, živi prav sam zase. Ni- p kogar ne obiskuje; kakor za gotovo vem, tudi pri našem p gospodu župniku ni bil. Pred 1 enim tednom je prišel, menda n na jesenske praznike, in govo- n re, da se nikoli dolgo ne mudi." d "Skoda, da ga ne moremo 1, pridobiti za družbo," pravi Le- g on.	p
"Čakajte, to je prav lehko. si Jaz bodem samo gospodu žup- rr niku rekel, naj ga povabi k š< nam na kosilo in tukaj se lehko ji seznanite ž njim, če želite." n:
In takoj mali kaplanček vstane in po prstih gre tja do L fajmoštra ter mu na uho pove, t« kaj "se spodobi" in kaj pose- d< bno mladi gospod z Zabrezja je želu Župnik najprvo ogleda ja osebo profesorjevo, potem pa vi prikima: "Kadar končamo."
Toda oni, o komer se je ves P' ta zmenek plel, ni hotel Čaka- P^ ti, da bi končali. Bodisi, da se bi mu je prevroče zdelo v natla- ® čeni izbi ali da se je hotel rav- ra no čemu tacemu ogniti, kar ga P1 je zdaj v resnici čakalo, vzel d i je čez nekaj časa klobuk in pa- ril lico, lehko poklonil se in šel P< ven.	fa
Gospod župnik, malo nevo-ljen, vstane s svojega sedeža in or rogačka za njim. Njegov du- še hovni pomočnik mu gre na po- in moč.	ve
Profesor se je precej dolgo zahvaljeval in odbijal sprejetje Vi župnikovega vabila, dejal, da ima gotov opravek in več dru mi »ga, ali naposled, ko je videl, in da župnik trmoglavo hoče, da ostane ko je še kaplan svojemu jc predniku pritrkoval, moral je . obljubiti, da sprejme. , je Bilo je že precej črez polud- zd ne, ko se zbero vsi višji in nižji : povabljeni od Čestitega dekana rd | do ubozega župana Stremen- ti,
čka in cerkvenega ključarja v veliki farovški sobi okoli dolge mize, na kateri se je vabljivo juha kadila in še vabljiveje gostom nasproti sijali gosto nastavljeni poliči in bokali z rdečim vinom.
Kdo pamete A bi bil temu ali onemu izmej njih zameril, vide, kako zadovoljen, vesel se je po molitvici na odločen sedež uki-ril in udomačil, željno pričako-vaje, da bi skoraj kaj prišlo na okrožnik in potem, ko se mu je želja izpolnila, slastno, pa počasi jel krotiti slabejši i— ali kakor je morda skrivaj mislil, boljši del svojega bitja.
Leon je bil na sedež zraven profesorja postavljen, in ker je bila cela druščina prevelika, da bi bili vsi ene govorice udeleževali se, izkuŠal je s svojim sosedom v razgovor priti, da bi ga natančneje poznal in pa, za kar se večjidel razgovor naple-ta, da bi se sam zabaval.
Tudi drugod okoli s časom jeziki živejši postanejo, zlasti, ko več bolj ali menj praznih posod odroma in ko so se morali tu pa tam vinski poliči v drugič napolniti.
Dobro vemo sicer, da je piša-teljeva dolžnost, ljudi, katere čitalcem pred oči privede, določneje obrisati po njihovem individualnem značaju. Ali pri- 1 tegnil nam bo morda marsikdo, ; da smo ravno tu v zadregi, Če 1 hočemo vestno delati. Ne sa- 1 mo, da bi se naša povest črez I mero in prvotni namen razteg- ' mila, ko bi za vrstjo kacih dva j- j iet osebnosti hoteli po znača- 1 ju opisovati, moramo še pove- < lati, da se nam o marsikaterem ' ie bi dalo mnogo povedati. ! Preverjeni čitalčeve prizanes- ' [jivosti v tej zadevi in zadregi, prepuščamo mu ,kakor že več- < erat drugod, da si sam izslika, i cako vesel sedi in pije gospod 4 lčitelj, pohvaljen zarad pridno- < iti in vidnega napredka v Šoli, 1 cako prepričan je oče župan i Jtremenček svoje veljavnosti, j ter v taki visoki dru&i je in i >ije, kako si cerkveni ključar i »rivošči božjih darov itd. Naj i ie samo tjakaj gori ozremo, { cjer gospod dekan na prvem i nestu sredi dveh starih dušnih j »astirjev sede.	t
Da, velik gospod je to, gos- £ »od dekan, šolski nadzornik, f ro prizna menda vsak, tudi mi F noramo priznati. Nateknil je t taočnike na nos in visoko gle- £ a in mnogo ve povedati poslu- r alcem, ki zvesto in verno vanj 1 ledajo. Sklenil je mož roke 2 od prsi in lepo naslonil se na a tolu naslonjaču nazaj. "No, to ^ ie pa veseli, da si tudi ti pri- " el, Janez," pravi jednemu svo- r h sosedov. — "Dolgo se že r isva videla, dolgo."	s
"Res je dolgo tega; kar smo k #jubnika pokopali. Koliko je t rga, sedem, osem let! In tudi h enes sem težko prišel. Daleč ; od moje fare do sem, daleč, j< iz sem se pa postaral," odgo- s< ori oni.	ii
"Že res, kar smo Ljubnika a okopali. E, ta je umrl, mi smo k a še tukaj, še veš, kako smo d ili v semenišču v eni sobi — g iolha, on, ti in jaz. On je tako n id spal, midva sva mu toliko ti rizadela. Tačas smo bili mla- n i, zdaj smo stari, prav govo- rt š. Kmalu bode tudi nas Gos- si 3d poklical. Kdo ima pa zdaj iro na Vrbnji?"	d,
"Glej, ki res ne vem," pravi li< ii in začhe nižje sedeče mlaj- v< ; duhovnike povpraševati po vi icnu, katero tudi naposled iz- st i.	zc
"Dobra far a je menda na pi rbnji ?" pravi dalje dekan. uj "Majhna kravica, pa dobro di olze. Enajst sto v obligacijah dc precej zemlje."	m
"Kaj pa Jože, tvoj brat, ali vc še ziv?"	N
"Ne veš še?? Predlanskim ga pr zima vzela, čisto sam sem nc laj."	gc
"O, glejte no! Kako zdrav, m eč je bil videti pred tremi le- ču ko si ga bil k. meni poslal po
1 1	umu........... ' l|L.Wl.i» M
ta '. ....... , ,
jMUMsltfS
m demo kmalu. — Ali si dobil to m pomlad bukvice, katere sem ti (S bil po potovaki poslal?" (§ "Dobil, doba. Zahvaljujem se (Š) ti. čisto sem pozabil nazaj po-® slati jih. fte ta teden je po-m šljem."
® "Ni treba. Tedaj Jože je © umrl? Hm I Kaj pa politika? V Pridno bereš vse, kar ti* pride, to seveda. Hudo je v denašnjih v časih! Sovražniki svete cerkve ge so 'nesramni postali. Povsod ju_ mekastijo in tresejo stare ste-rQm bre. Sv. Petra stol je v nevarno-[g. sti, kaj bode iz tega? Tako be-remo zmerom."
Tako je govor prišel rta važ-ajj nejše reči, rešetali so možje soje vražnike Petrove skale, liberal-pQ ne pisune in žurnaliste, demo-krate in rovarje, in kar je ;Q_ enacega blaga še hudobni duh na zatrosil mej pšenico denašnjega sveta.
J
o- Od vseh teh pogovorov nista ali slišala Leon in njegov sosed iil, ne veliko več kakor posamezne reči. Profesor, ki je bil precej en dolgo nekaj malobeseden, poje dal se je s časom, bodisi, da ia mu je bil Leon Čedalje bolj po-e- godi, ali pa da je tisto malo doni brega župnikovega vina, kar( bi ga jc pil, toliko moči imelo, da ( za je postal boljše volje. Zabava e. se je od kraja plela o tem, kar:1 je bilo najbližje in o čemer je : m Leon prav presodil, da bode ti, učitelj odrasle mladine gotovo i ih rad govoril: o šoli. Začetek raz- j
0-	govora je bil pri farni šoli, raz- 1 v snoval se je potem na pedago- ]
giko sploh, prišel naposled do 1 a. velicih mož in mislecev, do fi- ] «e lozofije in poezije. Leon je j
>	kmalu izprevidel, da ima učene- s ga, pametnega moža pred se- t boj, ki z natančnim znanjem misli in trditev literarnih velja- j
ie kov raznih velicih narodov stri- i i. nja lastno razsojo in tej zna } !2 prosto, lehko ločljivo, a primer- c r. no vnanjo podobo dajati. In če f j. je ta mož Leonu že takoj na pr- i
1-	vi pogled dopadal, če se mu je dozdevalo, da ni tak človek, r
n kakor so, "da jih je več", rekel i. si je vendar za prvega s Pre- \ i. širnom sam pri sebi:	p
i, Zdaj pa je z veseljem videl, r S- da je novemu znancu mej go- a i, vornjenjem čisto prešel tisti j d "mrak" s čela in "nejevolja" z k >- obraza, da sta se umeknila ne-i, kemu znamenju zadovoljnosti r n miru, ki na oba kraja dobro de- p i, je, pripovedovalcu in njegove- r n mu poslušalcu, tiste zadovolji r nosti, ki jo le utegne imeti mož ji ij višje stoječega, več obsezajoče->, ga duha, ako dobo koga, ki ga h n posluša in o katerem je prever- o ti jen, da ima zdrave pameti, dobrega srca in omike dovolj, da p h ga umeje. Marsikaj, kar je pro- h fesor izrekel, zdelo Be je Leonu s ti preostro, marsičesa drugemu ne h e bi pritrdil; kakor je pa on te re- n . či povedal, videlo se je, da se g _ ne dado oporekati ni ometati. lj j In če se je iLeonu to in ono f t zdelo drugače, če je svojo bolj n a ali menj nasprotno misel izre- d ) kel, izgubil je vero na njeno I . istinitost že, predno je izgovo- d . ril, kajti neka dobrovoljnost, v » nek dobrohoten in prijazen
smehljaj njegovega nasprotni- b j ka bilo je že precej pol dokaza, i tako da je moral, hotel ali ne- v j hotel, obmolkniti.	^
i Francoska revolucija, pravi- t« , jo, da je podrla marsikatero mi- k
■	sel, katero je evropski svet pred š< imel. Kakor je potrla plemstvo čl
i ali aristokracijo po rojstvu, ta- ki
>	ko je, vsaj v načelu, ob veljavo pi
>	dela tudi aristokracijo človeške- d<
■	ga duha. Denašnji dan se že vi i malokdo rad uklanja avtorite- tt i ti tega ali onega tako imenova- šc
nega genijalnega človeka, sko- sr ro vsak hoče naposled imeti se svojo lastno poslednjo sodbo.
Zdelo bi se tedaj čudno, da v denašnjih časih, ko smo po velicih učiteljih tako nekako pre- & verjeni svoje osobne veljave, n' vendar ne moremo te v vseh stvareh tako ohraniti, da ne bi j j5 zdaj pa zdaj povrek Horacijevi prepovedi "prisegali na besede učiteljeve" in s tem spoznavali, j da so mej nami ljudje, katerim i dobrovoljno pritrjujemo, ali moramo pritrjevati večjo velja- i vo, nego si jo sami prisojamo. Nečem tu pre iskavati, je-li to i prav ali ne, to naj bode zatrje-no, da je tako, zlasti da je naš ; jgospodič Leon svojemu novemu Znancu nasproti to stvar \ čutili ~	j
Ravno zarad tega si je želel,
"v
Frank J. Lausche
..................as odnJetniK
Čez dan se oglasite na: 1039 GUARDIAN BUILDING
Ob torkih in četrtkih zvečer ,	od 6130 do 8. se oglasite na
6iai ST. CLAIR AVENUE Randolph 7510
človeškem življenju in sploh česar se ie more učiti mlajši od star šega, menj izveden od izkušene j šega, mislil, ali morda bolje, slutil je, da je naiel človeka, kateri se mu je vsega zaupanja spoštovanja in ljubezni vreden zdel. Znano fc pa, da iz teh treh izvira prijateljstvo v najlepšem pomenu.
V vinu je veselje doma. Vesel je že bil farni učitelj, ki ni bil vajen vina piti, glasni so postajali manjši in srednji prvaki in celo vicosim gospodom na i koncu omizja se je jelo srce ta- j jati. Še gospod poštar Goreč, 1 od kraja precej ponižen in tih 1 v sredi druščine, začel se je ' smejati in ves živi svet grajati, ; tega ali onega pikati, zdaj pa zdaj poredno črez mizo pogle- < dovaje do Leona in nekaterih | jruzih, kakor da bi hotel reči: Kaj ne mislite vi ravno tako?
Precej pozno) popojludfle je 1 it bilo. Profesor se poslovi pri j jostilniku gospodu fajmoštru, ' cateri pravi, naj bi še "črne ka- 1 /e" čakal, sicer ga pa ne zadr- 1 tuje posebno, niti za drugokrat t ie vabi, potem pri drugi drušči- r ii in odide.	r
Tudi Leon se odpravlja za 1 ijim, toda veliko težje se od- t >ravi, poslavljanje je od župni- t :ove strani in od dekana veliko i »rijaznejše, ker sorodnik kom- c esin je vendar nekaj več kakor j 10I neznan profesor iz mestne „ gimnazije. Mnogo priporočil in * poštljivih pozdravov do gospe ete se mu naročuje.	i:
Pred farno hišo že ni bilo p rofesorja nikjer videti. Leon, aterega je voz čakal, ukaže g ilapcu, naj brž napreže in pri- g e z vozom za njim. Hitro sto- T a je doide, profesorja, ki je po- „ igoma in počasi peš koračil. 0 "Ali ste tudi vi domov name- J! jeni?" vpraša profesor. "Tudi," odgovori Leon. "Ti- \\
0	mej temi možmi sedeti je t< usto, govoriti pa za istino ne- J iam kaj Ž njimi. Duhovni go- d pod je imajo svoje reči in svo- £ t pomenke, svoja stališča, ka-or ste sami videli."	£
"Prav govorite, človek se ti ajlažje peča in druži s svojo S( riliko. Tu mu ni treba ni fraz m
1	poklonov."	JJJ "Ali vi daleč od tukaj stanu- b<
ste, če smem vprašati?" n< "Dve uri je daleč. Ko bi hitro m odil, pride se poldrugo uro," gj dgovori profesor.	ki
Mej tem razgovorom ju hla- ta ec z vozom doide. Leon pova- te i svojega sopotnika, naj pri- In ;de k njemu; toda ta se mu za- [Z valjuje rekši, da na kmetih ni ni ikdar prijatelj vožnji, ker nje- U ovemu bolehnemu životu bo-e pristuje počasen pešpot, reprositi in z lepo posiliti se _ i dalo in poskušati ni bilo. Te- ift ij hlapec prazen vozi naprej, _ eon pak, ki je mislil videti, 01 1 profesorju ni neljuba njego-1 druščina, ostane pri njem. Mej potom ga Leon vabi, naj M< kedaj v Zabrezje prišel. "Da vam kar naravnost po- ! ;m, obljubim ne. S tem pa np Ibijam vaše prijazne ponudbe, m več mogoče je, da vas prav nalu enkrat obiščem na va-m domu. Jaz sem malo čuden aIi
1	T	. Pr<
ovek, storim to, ono opustim, ki i ikor sem ravno pri volji. Zato r®J osim, ne zamerite! — Da sem :nes semkaj šel, skoraj sam ne 11J m, kako je to. Nekdaj sem di jaz tukaj kacega pol leta v his lo hodil. Spomin teh mladih, ^ ečnih let me je tudi denes ia< m vodil."	"v«
"Tedaj ste tukaj rojeni?" Jgi "V rojstveni hiši stanujem." "Ne zamerite mi, to se mi cer dno zdi, da nisem do denes česar slišal o vas niti o vaših'
1I1 njijnega jedinega sina, mene, >d tudi niste mogli poznati, ker u- me veliko let ni bilo v tem kra-
0-	ju, vi ste pa tudi, kakor pravi-e- te, šele v poslednjem času sem
prišli. Da pa niste čuli o meni ni — reče profesor s smehljanjem iz — tega vzrok je nekoliko, ker v so me ljudje že zgrešili, nekoliko, ker v tem kratkem času, kar e- sem tu, samotno in zase živim, ni tako da malokdo ^e, ali sem do-
>	ma ali ne."	1
ki Iz tega, kar sta se nadalje ta menila, povzel je Leon, da je
1-	profesor neoŽenjen in da o tem c, ne govori rad. Zato zavrne goli vorico na prejšnjo reč, nazaj je vprašaje: "Kje pravzaprav sto-i, ji vaša hiša?"
a "Hišica je samo. Ali ste že s- obhodili vinograde tukajšnje h gorice?" i: "Močno vse."
"Tedaj ste morda videli sa-s motno nizko hišico sredi sadne-ri ga vrta ravno vrh vinogradov. 1, Tam stanujem in tam sem se t- rodil. In če se vam bode prav morda čudno zdelo, verjemite t mi, da te borne koče ne bi za-I- menil z nobeno palačo v glavnem mestu, kajti nobena hiša a mi ne more tistih spominov vz-- bujati in tiste zadovoljnosti da-. ti kakor ta skromni kraj, kjer 3 je ljuba mati zame skrbela in _ oče s svojo pošteno priprostost-r jo gospodaril." t _ _ (Nadellevanle.)
i TVIč MLEKA, NIČ MOŽA*
5 Spisal C. Houston Goudiss
Izdajatelj "The Forecast", ameriikl I magazin za hrano, ustanovitelj "The J Forecast School of Cookery; direktor , The People's Home Journal. » Nobena oseba ne more biti pre- I stara, da ne bi čutila potrebe dnevne- I
•	ga uživanja mleka kot stalne hrane. I . To je edino perfektna narvna hrana, II
edina, ki je namenjena v resnici sa-	I
•	mo hranitvi — brez katere noben	I otrok ne bi mogel zrasti, ostaja sko-	I zi vse življenje del naie hrane, da	I
" ostanemo živahni in zdravi.
Fant In dekle v mladih letih ne I smejo zanemarjati mleka, ki ne daje t
samo kuriva za proizvajanje gorko-	II
: te in energije, pa6 pa Ima v sebi tu-	I
di razne mineralne soli, ki jih potre-	I
buje truplo. Mleko lahko uživate na	I
•	dva načina, in 6icer da pijete sveže	I mleko ali pa vživate jedila, ki so pri-	I pravljena z mlekom.
Pri odrastlih je mleko Čudovit Iz- I vor za mo$ke življenske potrebe. In I kadar svežega mleka ne morete dobi- I
>	ti, tedaj pa rabite evaporirano mleko. II
Pred 64. leti je Gail Borden izna- II Sel metodo proizvajanja evaporiranega II ; mleka, in je s tem zagotovil vsako- I mur obilno množino dobrega, absolut- II no Čistega mleka za vse hi&ne potre-j I biči ne.
Za kuhanje je Borden's evaporira- I no mleko na mnoge načine idealno 11 1 mleko. Prvič je absolutno čisto« Se I drži dolgo časa ob vsakem vremenu. I Se ne more pokvariti, dokler je v i kantl, To je polno mleko z vso sme- | tano v njem. Za juhe s smetano, za I pečenje, za puddinge, paje In deser- jI te je vedno 1 boljSe kot sveže mleko. I Ima bogat okus, izvrstno kvaliteto ter I se lahko nanj popolnoma zanesete. II Izdeluje se v 40 tovarnah, blizu pal- II nikov po formuli, katero je izumil I mož, katerega podpis na ivsaki kanti I mleka je vafia garancija. Tiskano z dovoljenjem 'Forecast' I
January 1921 Copyright, 1920 by C. Houston
Goudiss.	I
IŠČE SE DEKLE za splofina hiina II opravila. 1174 Addison Rd. (x42) I
OPREMI JENA SOBA se odda za ene- I ga ali dva fanta. 365 E. 161st St. I Colllnwood, zgorej.	(48) I
MORAM PRODATI hiio 5 sob, kopa- I lišče, furnes, lot 40x120, cena hitre- I mu kupcu samo $4000. Gotovine I $1500. Vpralajte na 15813 Waterloo I Rd. Colllnwood.	(47) I
Ne pozabite me, ko se	I selite!
ali ob vsski priliki, kadar potrebujete	I
prevožnje se vam priporočam, da po-	I
kličite. Imam dva tona White-truck na	I
razpolago. Jako nizke cene. Prijazna	I in točna postrežba.
JOHN OBLAK 1161 E. 61st St. Tel. Rand. 2176-J. (56) II
HIŠE NAPRODAJ! " ||
hi&a za 2 družini, na Carl ave., kopa- I lišče, elektrika, velik lot. Cena $7400. I Takoj $2500. drugo na lahka odplačl-|l la. Moderna hifta za 1 družino na Edna 11 ave. cena $8400. Hlia na 72. cesti, ce- I na $5600. Dve hifil na 61. cesti, cena I $8800. Rent na mesec $90. Hifta 10 sob, I na 60. cesti, kopaliftča, elektrika, cena I $6600. Hifta za 3 družine na 71. cesti, I cena $10.500. Takoj $2000. Imamo ie|| več raznovrstnih hiš in trgovin napro-11 daj. Pridite na 6122 St. Clair ave. all I na 6711 Edna ave.	(45) I
't*	..	"jara^jgn......r"-	■«■■•—••-t"--""......'jt&i
Theatre
WyflW ^^^^	111............i.. 1 i..	ii ™
V TOREK in SREDO,
iiiDi&m,
Krasna, v srce segajoča nedosežna igra
"K.do SO
moji Starisi"
Story bb v	t A	D A WL CY« J
Igra, ki je pretresla vso Ameriko, ker posega v srce vsakega zakona, v družinsko življenje in daje nauk, ki je vsakomur potreben. Lahkomi- I selnost zakona, neznanje zakonskih dolžnosti, lahkoživost, vse to povzroča tisočero gorje trokom, ki morajo trpeti radi grehov svojih starišev.
"Kdo so moji starisi?" je čudovito krasna igra I in ljudje v New Yorku, ko je bila igra prvič I uprizorjena, so se kar trgali za vstopnice. V torek in sredo boste imeli priliko videti to ne-dosežno igro v vasi sredini, v Norwood gledišču. Pridite zgodaj, da dobite dober sdež.
NE POZABITE NA IGRO	H
"COUNTRY STORE"
20 nagrad se podeli zastonj.	II
Vstopnina 20c, otroci 10c.	H