(^jutranje izdanje«)
103 številka.
V Trstu,, v torek dne 28. avgusta 1894.
Tečaj XIX.
„SDINOIT"
iihaja po trikrat na teden ▼ lastili ii-danjih ob torkih, Aetvtklh in aobotllh. /jutranje izdnnje izhaja ob H. uri zjutraj, referno pa ob 7. ari refer. — Obojno iidanjf Mane : xa Jeden mesec . f. —.HO, iiven Avttrij* f. 1.40 h tri me«*c. , . 2.S0 . . . ♦,— xa pol leta . . . f>.— ... Š.— M tb« leto . , || 10.— ... M,— Na aaračbe br«z priložene naročnine ■•
m Jemlje Mir. Posamične Številk« Me dobirajo t pro-dajalnicah tobak« v Ir*/» po S nt i., v G ori H po 9 nrč. Sobotno večerno tedanje v lrntu S nf,., v Gorici 4 «4.
EDINOST
Glasilo Blovenaketfa političnega druitvi
Oglati se rakune po tarifu ? petitu; nabore i debelimi frkaml *e plafaje prostor. kolikor obsegu navadnih »rutic. Po-lana o»mrtnir« in j«Tnezali»*le, domači ngUni itd. »e računajo po pogodbi.
Vni dopiai naj se poliljajo uredništvu : ulica Ca*erma »t. 13. V itako piano mora biti franhovano, kor nefrankovana ne ne »prej imajo. Rokopiii te ne vračajo.
Naročni no, reklamacijo in oglate npro-joma upravnimtvo ulica Caterma 13. Odprte reklamacijo >o protte poAtnine,
Primorsko.
,r kNumHJ« m**/'
Naiim čitateljem v mestu I
Odslej prodajala se bode »Edinost" tudi v teh-le tobakarnah:
I. Stanislavsky, Via imova list. 22;
Josipina ud. Oastellani, Via Solitario hit. 28;
Mate Afrič, Via Campo Marzio hit. 2;
Anton "NVeiser, Piazza delle Poste hit, 1;
Ema Raunacher, Via delle Poste hšt. 1 (vogal ulice Carintia).
Obrekovalcem in ovaduhom.
(Konec.)
Mi primamo radi, da je neprijetno s« generale te atranke, ko vidijo, kako pada jedna trdnjava nemškega liberalima ta drugo, in kako na odjemljejo jeden volilni okraj aa drugim. Toda ▼ kaki svest je dopolnilna volitev v Ziljski dolini na Koroikem a namišlje-nimi agitacijami druibe sv. Mohorja f V tem pogledu nahajamo v sadnji številki „N. Fr. Prease« jako poučen dopis. Tužno poloienje napredne atranke (nemške) v omenjenem vo* lilnem okraju — tako je čitati tam doalovno — je le aad desetletja že trajajočega rovanja druibe av. Mohorja. Toda kdaj in kje te je ta drniba ie kedaj spuščala v politiike agi* taoije ? Ali je to politiika agitacija, ako slo* venaka literarna druiba daje knjige v roke alovenakemu narodu in poučuje mlajši rod o avetoiti narodnih tradicij P Seveda že aato, ker je tej družbi elovenako ime in ker ao iate kulturna priaadevanja nadahnena slo-venakios duhom, le aato je v cčeh nemških liberalcev preditaviteljica aovražne politične smšri. Krt? je, da je živ, pravi hrvataki pro-govor. Ali kaj drugega je to, nego nerodna denunoijaoija, ako ae dopisnik vodilnega nem-ikoliberalnega liata aklicuje na opazko škofa Strossmijerja — katera opaska pa ni v n i k a k i aveii t delovanjem družbe —, da ae namreč on, Stroaamayer, ne ćuti aamo hrvatskega, ampak tudi alovensket a Škofa ; ali pa na obrekovanje Šukljejevo, ob-aojeno že po saelugi, o »slovenski strugi, tožeči na Vatok", ko hoče sumničiti delovanje Mohorjeve družbe ter jej pritisniti poti-tiškoagitacijaki značaj ?!
Ako mirnim pomialekom motrimo te in jednake pojave nemikoliberulnnga Časopisja, moramo reči, da aa istimi je iskati vae kaj drusega, ne pa agolj ialiv časnikarske jeie. Ti časnikaraki pojavi napravljajo na nas utia, kakor da ae predhodniki politiike akcije, naperjene v to, da bi ae raMo delovanje Mohorjeve družbe. Ne da bi 1. teli pritrditi onim denuncijantom, koji podtikajo družbi politiike agitacije, moramo vendar priznati, da brea delovanja te družbe ne bi bila na* rodna aaveat med Koroikimi Slovenci danes tako liva, kakor v resnici je, in da so vedno bolj umikajoči ae hegemoni te pokrajine na pravi poti, ko mečejo avoje prekletstvo na to družbo. Vendar ni dvomiti, da bi bila le
PODLISTEK.
Kmeti
122
tki upor
Mgodovlntka povest ietlnuJtU ga peka.
— Spital Avgust Šenoa. Prtlolil J. P. Planinski. —
—	Dobro ! pravi Ivan, ne vom pa, če bo hotel. Nato odide kmet ia aobe.
—	Jaz pojdem doli v vas, taiča, da aauatavim kmete. Ne recite Karti nič, da se ne preplsii.
—	Nikarite, Stepko, aa Boga! prosi Uriula.
—	Mialite mar, da ae Stepko Gregorija-nec boji P Bomo videli. Z Bogom!
Ulra mine za uro, a v smrtnem strahu iteje gospa Uriula minute, tolažeč in varajoč avojo hčer. Ze je blizu noč. Konečno se povrne gospodar in pokliče taščo k sebi.
—	Kaj je ? vpraša žena mrkega zeta.
—	Ali ae je vrnil kaštelan P
—	Ne.
tedaj mogoča taka taka ministerijalna akcija proti tej družbi in proti slovenstvu na Ko-roikem sploh, ako i s 11 a n e j o H o h e n -\v a r t o v klub iz koalicije in ae proglasi poljsko«nemškoliberalno gospodarstvo. Do take nove acatave ailijo bolj in bolj avstrijski strankarski odnošaji in na to naa pripravljajo tudi iuganja nemškoliberal-nega časopisja proti Slovencem. Mi ielimo iakreno, da pride tako. To bi bil p os 1 e d nj i nasilni napor nemških liberalcev, njih poalednja poskušnja vzdržati ae na vi-lini avoje moči pripomočjo vladnega pritiska. Potem pa ne bosta imela noben želeaen obroč in nikaka koalicija — in kakor ae aicer imenujejo taka premodra domača aredatva avstrijske državnilke modrosti — moči, da bi državo odvračala od onega pota, po katerem jedinem more priti do trdne in gotove bo* dočnosti — do uvedbe ndrodne jodna-kopravnoati in federalistiikega sistema.
DOPISI.
I* Oseka dne 16. avgusta 1894. [lav. dopis.] (Konec.)
V dopisu „Od nekod" v 87. ievilki »Edinosti* pravite v 5. oddelku: „Resnica je konečno, da nimamo na Goriškem višje naredbe, na katere bi ae morali oairati podrejeni iol-■ki aveti pri predlaganju proailoev aa katero raapisano mesto, ampak pri nas velja le „nuno" in protekcija in drusega nič I — Ali ni res tako P Vi „višji«, kolikoato slučajev tacib bi lahko naveli is 24 let itd P"
Vi, gospod dopisnik, ali ni to najgrie obrekovanje, ali ae Vam ne zdi škoda, pre-obračati take koaoloe po časnikih ter briti norce is čitateljev „Edinosti" P Kako morete govoriti o stotinah takih krivičnih nameščen) v dflbi 24 let, ko lahko rečemo, da ae v tej dčbi gotovo ni pripetilo toliko premeščenj sploh, ni pravičnih ni krivičnih I Osramočeni bi ostali, Vi gospod dopisnik, ako bi zahteval od Vaa, da nam navedete vsa »krivična* premešČenja, ki ao ae pripetila v osnačoni dftbi.
Vi, gospod dopisnik, ate mačje nravi, kajti lazite okolo mojega dopisa v 03. ite-vilki »Edinosti" kakor mačka okolo vrele kaše. Pozval sem Vas, da navedete dojenja glede na mojo preteklost, a mesto tega mečete okolo sebe a puhlimi fraaami in neslanimi dovtipi. Vi naštevate pač vse one častno službe, katere sem žo opravljal, a dejanja niste navedli nijednoga, katoro bi mi bilo v nečast. In ker niste storili tega, Vam ostane naslov, katerega sem Vam prilopil v svo* jem sadnjem dopisu. — Vi pravite, da ne pripuščate, daseobeia naslov »odličnjak" na vsako prekljo; dobro, ali meni ne more nikdo očitati, da som ao kedaj poganjal sa tak naslov. Ako me je pa počastilo žnjim
— Vso narobe ! Kuga jih udavila, za-škriplje Stepko, atisnivii pesti. Z desetero m6ž aem hitel k brodu. Na stotine kmetov se je gnetlo od Savi — vse pod orožjem, vsi kakor da so pripravljeni na daljni pot. Po petdeset in petdeset ae jih je prepeljalo čet Savo. Zaklical sem jim, naj atojč in kam vraga gred«'). Ali oni nič. Vzpodbodem konja, pridirjam do broda, da zaatopim kmetom pot. „Kam nameravaj, hulje P* zakričim. ,K svojim bratom", odgovori mi star Jeseničan, »po avojo pravico". „Zopor koga P* „Zoper go-spodo ?• »Ali ne veste, malovredniki, da sem jaz vaš goBpodarP" »Bili ste", odgovori stari lisjak, „eedaj je drugačen red. Pojdite b pota, ker bi ae utegnilo zlo dogoditi!" reče starec in pokaže na stotine kopij, ki so bila niimo naperjena. Nekaj časa sem so obotavljal, ali mej krdelom se vname glasan hrup in starec me je potisnil od brega,
UrSula toliko da je dihala.
uredništvo »Edinosti*, na tem nisem kriv jaa. Po menenju gospoda dopisnika, saaluži le oni naalov »odličnjak«, koji aedi v deželnem sboru, a jaz pravim, da gorjć narodu, ako ne bi imel več odličnjakov, kakor ima deželnih in državnoaborskih poslancev. Prepir o tem je torej končan.
Nadalje pravite, da sem med „učitelj* stvom v najlepšem spominu". Kaj hočete, vsaka stvar ima dvoje plati. Je žo tako; če hočem komu kaj dati, moram drugemu vzoti. Ako aem jaa, „v i i j i o b 1 a a t n e Ž«, zakrivil, da se je v stotinah alučajev prezrl učitelj-učenjak, pa aem na drugi atrani storil dobroto drugim „noučenjakom*. Po tem moram logično soditi, da imam lepo itovilo učiteljev na avoji atrani. Vidite, da ste se malce ure« zali tudi tu I
To vem že davno, da nisem priljubljena oseba v isveatnih učiteljskih krogih. Saj ne tajim, da sem proti sploinemu poviša* nju učitejskih plač, ali v resnici potrebnemu aem vsikdar pripravljen pripomoči na katerikoli način. Kar se pa dostaje povišanja plač, treba govoriti s drugim činiteljem — s davkoplačevalci I In sato je neoanovan Val ard ua-me, ko vendar veste, da povišanja plač ne določajo člani okrajnega iolakega aveta, ampak drugi činitelji — aaj veste kedo! Tudi to vem, koliko ae je trudil neki gospod Vašega atanu in koliko je piaaril, da ne bi bil jas iavoljen v c. kr. okrajni šolski avet. Toda davkoplačevalci ao določili po ',avojem prepričanji in jas aem Vam oatal trn v peti.
Nekoji učitelji tarnajo vedno o mali plači, ali vprašam Vas, kaj ima pa oni, ki Vaa zalaga P Nič t Vi ae trudite po 5 ur na dan z otroci, a onemu drugemu je vaojen znoj od zore do mraka. Po mojem menenji ao učitoljsko plače aadoatne a ozirom na Študije potrebne sa učitelja. V oni čas, ko je deželni zbor ustanovil plače učiteljem, bil je iitež nekaterih vrst dvakrat dražje. Nokdaj je stal n. pr. cent krompirja 5 g!d., danes dobite kvintal aa 2 gld., atari mernik pšenice je atal 4 gld., danes stane 1 gld, 60 nvč, Meso in vino imata približno tedanje cene. <'e ao bili torej gospAda učitelji aadovoljni tedaj, a danea ni&o, mora tičati krivda kje drugje in ne v mali plači. Poznam veleposestnika, ki plačuje okolu 100 gld. isravnih davkov, ki rabi na stotino dninarjev sa svojo kmetijo in ima tudi avojo laatno družino, a ta se je izrazil, da bi mavsikojn leto rad od* atopil avoje pridelke ia plačo učitelja druge plačilno vrste. In jas mu verjamem to, aaj ao pridelki, izvzomši vino in živino, pod nič. Marsikateri učitelj na Goriškem ima prihranjen kak bolič, kmetijo pa gredo rakovo pot ali pa tudi — na boben. Zato bi svetoval onim gg. učiteljem, ki vedno tožijo o mali plači, naslednji recept: Varčnost, ponižnost, delavnost!
—	Ali ae Svrač ni povrnil P šepne pre* padena.
—	Povrnil.
—	A kaj je poročil Ilija P
—	Prepozno. Da se neče vrniti. Da smo prevarili narod, hotcČ se pomiriti s Ta-hijom. Sedaj da so vzdigajo zoper vso gospodo.
—	A kateri vrag naa jo izdal P zadrhti Uršula.
—	Oh da bi vedel zanj! vzdigne Stepko pest; poslal sem Svrača v drugo. Da o po-mirjenji s Tahijem ni govore, ker jo Zofija vzela Miliča. Naj se vrnejo, ker jih aicer nataknem na raženj.
—	In kaj je zvedel SvračP
—	Ni ao več povrnil, odgovori Stepko klaverno.
—	Nož se je obrnil proti nam, pravi Heningovica trpko, Bog nam pomagaj 1
(Dalje pvih.J
Dopisnik „Ombra" trdi slednjič, da je učiteljstvo faktor, a katerim računajo vse drugačni možje, nego je g. Faganel iz Oseka. Ta stavek odobravam v toliko, kolikor ima veljave eam na sebi. Moti se pa oni, ki meni, da ravno učiteljski faktor reši državo, ako bi priila v nevarnost. V to poznam drugo činitelje, ki odvagujejo učiteljski atan. S cer pa priznavam drago volje, da je vesten, svojemu poklicu zvest ljudski učitelj polog duhovnika največi dobrotnik vsaki občini; v nasprotnem slučaju pa slab učitelj lahko pokvari vso občino. Ilvalitno Boga, da imamo mnogo učiteljev prvo omenjeno vrste, le žal, da nismo tudi brea poslednjih.
Marsikaj bi imel še povedati na dopiao „Od nekod«, ali končati treba, ker mi je dopis itak preveč narasel. Ta dopis je malo sakasnel, toda opravičen som, kajti jaz ne sedim „in ombra«, kakor gosp. nasprotnik, ampak hodim po solne*.	J. Faganel.
Politiške vesti.
Finančni minister dr. Hcner odpotoval je dne 25. t. m. na razstavo v Lvov, da Še bolj utrdi prijateljstvo in zvezo med Nemci in Poljaki. Vai dunajski listi ga spremljajo na tem potu navdušenimi članki, iz katerih odseva nada na bližnje in izključno nemško-poljsko gospodstvo. Tudi mi želimo njegovi ekscelenci obilo srečo in p o p o I e n v a p o h in hvaležni mu bodemo, ako pripomore v to, da ae enkrat sbiatrijo avstrijski odnošaji. Na tako zbiatrenje nas tudi žo pripravlja glavno glasilo koalicije v uvodnem Članku od minole nedelje. Pravi namreč, da treba potegniti oatro črto med klerikalci in nemškimi liberaloi. Gospoda vidijo torej že ustajati zarjo nomško-poljske koalicije. Ubogi grof lIobcnwart t V potu svojega obraza in nečloveškim samosatajevanjem si pomagal zi* dati koalicijsko hišo, a sedaj ao morda bliža dan, ko postavijo tebe in tvojo stranko — pred vrata. S tem pa nočemo reči, da bodo valod tega kaj trpela tvoja stranka, toda tvoj ugled jo splaval po vodi in na površju vidimo le še tisto glasovito tvejo »državniško modroat* in pa tiato glasovitejšo gorenjsko aaupnico. In še ta dva spomina na nekdanjo „lepe dni" izgineta skoro v kakem vrtincu razburkanega političnega valovja. Sic transit gloria mundi I Dti, visokorodui grof: kdor hodi okolo z ognjem, tega tudi ogenj »okol prinese !*
Volitve na Koro&kem in Štajerskem. Pri dopolnilni volitvi na gorenjem Koroškem bode hud boj mod konservativci in nemškimi naoijonalci, kajti izid bodo odvieon od par glaaov. Nacijonaloi trdo, da imajo 76 volilnih mož na avoji Btrani, konservativci pa samo 74; poslednji pa trdijo zopot, da imajo zagotovljenih 81 glasov, torej 1:2 glasov večine. Bodisi tako ali tako, ali značilno in pomenljivo je to, da se nemškoliberalaa stranka, ki jo dosedaj gospodovala na Koroškem, niti ne pošteva ob teh volitvah. In ros ročomo lahko, da imamo le malo vzgledov it političnega življenja, da bi takti mogočna in močna atranka propadala tako rapidno, kakor vidimo to pri nemških liberaloih. — Tudi na Sta-jerakem, v okraju Ljubno-Bruck, so od dno do doo manjša nada za nemške liberalce, da bi ai ohranili ta mandat. Ako propadejo ti poalednji, bo to njim grozen udarcc: ne le sato, ker izgubć avoj poslednji ljudski mandat v tej kronovini, ampak posebno zato, ker jo omenjeni okraj pošiljal do sedaj v drž. zbor jednega vodjo in prvaka liberalcev — dr. Iloilsberga. Ako torej no morejo ohraniti niti mandatov Bvojih voditeljev in prvih glav, kaj bode še lo — ko pride do splošnih volitev — z mandati manj uglednih Ijudij P I Volitve na Koroškem in Štajerskem pomo-njajo pač začetek konca ncmškoliboialno
stranke. No, avstrijski narodi gotovo ne mignejo a maiincem, da bi aadrievali ta dogo« dek, in to niti s oairom na groino nevarnost, da ae potem zruii — koalicija.
Kralj Aleksander v Berollnu. Srbaki kralj Aleksander utegne obiakati berolinski dvor proti koncu meseca septembra. Mudil >e bode tam kakih pet dni j kot goat nemškega cesarja. Dotična pogajanja ae ie vrle v Berolinu.
Vest o smrti Crispijevi ni bila torej drugega nego s'eparsk manever berolinakib boriijancev. Vir onej vesti ifcćejo sicer, toda najdejo ga gotovo ne, kakor je že to navada. Želeti hi pač bilo, da bi take slepsrje doletela zaslužena kazen, kajti take drzne lažij provzroćajo navadno milijone ikode posestnikom vrednostnih papirjev, v tem slučaju italijanske rente. Ako morajo pod ključ mali tatovi, čakaj naj no bi ladela zaslužena kazen one, ki kradejo — milijone P t
Različne vesti.
t Ivan Nap. Koman. Minolo nedeljo je preminol v Ljubljani preć. gosp. Ivan Nep. Koman, župnik tržaške župnije S. Mar. Mag-giore in častni kanonik stolnega kapitlja pri sv. Justu. — Pogreb je bil včeraj ; dne 31. t. m. ob 9 uri bode av. mata saduinica sa pokojnega v župni cerkvi 8. Maria Maggiore (pri oo. Jeiuvitih), — Večni pokoj njegovi duii!
Rezka beseda. Goapod državni in d j-
želni poslanec ter odvetnik v Pulji, dlčni nai dr. Lnginja, izdal je povodom občinskih volitev v Pulju v imenu slovanske stranke nastopni proglas ▼ treh jesikih:
Volilci!
Nekoliko ljudij pokrilo se je alavoim imenom c. in kr. mornarice, da Vam priporoča kot sastopnike takih ljudij, kateri tu fio vedno ne čujejo druiega nego mogočni polet rimskih orlov ter tuljenje beneftkega leva.
Velika večina teh nasvetovancev pripada oni stranki nače pokrajine, kateri velja kot apolitiiki idojal* : ne pripustiti hrvatski narod-noati, da aođeljuje kot narod v javnem življenju,
Taka sveza ne more biti koriatna.
Pri občinskem gospodarstvu amo I« iskusili to stranko. Javna sodba o njej je prek in prek nepovoljna.
Ona ni iipolnila programa proilosti, a ta bodočnoat ni podala nikakega.
Proti takemu idruienju imamo mi sdra* vejii program:
Pulj je posvan po raaliki avojih sta-novnikov, po svoji voliČini in po svoji legi, da poatane središče Iatre.
Mi nočemo v naii občini strankarskega gospodarstva, kajti tako gospodarstvo ne bi moglo iipolniti tega, kar smemo pričakovati po zakonu.
Mi hočemo, da atopi občini na čelo ne-priatranaka sila, kateri bode dolžnoat, uravnati nate občinske finance brei oiira na desno ali levo, stati nad atrankami ter dovesti Pulj do cilja, priaojenega mu po Božji previdnosti in po želji naroda.
V to ime naj nikdo od Vaa, ki ae ne bojite, da Vas jutri vržejo na cesto, ne odda avojega glasu sa nasvetovane sastopnike, ampak izjavite ae primernim potom sa to, da ae imenuje — veljaven vladni komlaar.
Pulj, 23. avgusta 1894.
Dr, L a g i n j a. Detelnozborske volitve v Gorici. Včeraj ae je vriila volitev v kmečkih občinah goriškega, ajdovskega in kanalskega okraja. Izvoljen je bil preč. g. Blazij Grča, župnik v Šempasu, značajen mož, ki ai je v teku svojega službovanja pridobil obilo akušenj in obilo zaslug za probujo slovenskega naroda na Goriškem. Koderkoli je služboval, povsod se je pod njegovo spretno roko ustvarilo prav živahno društveno in narodno življenje. V Čepovanu je ustanovil tamušnjo politično „Čitalnico4. Gosp. Grča je dober govornik in tudi per6 zna spretno sukati. Ker je ob jedncm trden, čist značaj Gregorčičevega kova, zato moramo goriškim Slovencem le čestitati, da so v avojem deželnem zboru pridobili tako moč.
Danes se pa vrši volitev enega poalanoa v veleposestvu. Mi smo že povedali avoje mnenje o dveh kandidaturah, ki ste doslej znane. Ako ata se volilni shod veleposestni-
kov in potem občni abor političnega društva .Sloga" aoglaano izrekla sa goapoda Klan-
čiča, potem je naravnoat naroden greb, ako ae posneje vailjuje Se kak drug kandidat, če bi bil ie atokrat apoaobniši nego je g. Ja-končič, kajti poleg aposobnosti je treba ie nekaj drugega, kar pa alovenaki rodoljubi na Goriškem pri gosp. J. ne vidijo. Toliko vsaj posnemamo is doalih nam dopisov in informacij od zanesljivih narodnih atrsnij. Dopisnik v „Edinosti" je naglaial Jakončičevo .radikalstvo", a naie informacije ae nam prav aarkaatiiki rogajo. Ne pretirujte torej, gosp. dopianik! Nai dopisnik je dalje dejal, da g. Jakončič bi bil sveat sobojevnik dosedanje manjšine v deželnem zboru (Curonini-Oregor* čič-ltojic). Najpoprej bodi nam vsled doitih informacij dovoljeno javno dvomiti, da bi likvidator pri goriški saatavljavnici „Munte dt Pietk* mogel in smel pridružiti se manjšini, ako bi tudi hotel; kajti likvidator pri saseb-nem društvu, ki je v rokah naaprotnikov sedanjo deželnosborske manjiine, pač ne bo smel delati naaproti svojim trdim gospodarjem. — Druga naša opomba ni nič manj tehtna I Sedanja manjšina v deželnem zboru deluje sa g. Klančiča. Ali ni smeino, da se jej proti njeni volji usiljuje sedaj g. Jakončič P Ksk sobojevnik bi jej mogel postati ta gospod P Ne slepite ljudij na take nečedne načine t Mi pa vemo, d a b i ista manj« iina odstopile, ako bi proti njeni volji in proti oficijelni kandidaturi smagal kak nasproten kandidat, če tudi bi to bil gosp. Jakončič, kojega usiljujejo nekaterniki, kot nepoklican sobojevnik.
Sicer je g. Jakončič proglasil v „Soči*, da ne kandidnje. Kljubu temu je isila neka okroinica, ki ga priporoča ter pravi, da sprejme volitev, ako bode isvoljen. Tako rovanje moramo do skrajnosti obsoditi. Tak6 ne delajo reani politiki, marveč sahrbtni spletkarji, katerim ni sa drugo, nego sa to, da delajo raspor in sdraibo. Okroinica ima podpis: ,v eč briskih veleposestnikov" ; ali dosnali smo, da teb več veleposestnikov se sniia na onega samega, a ie ta je djurnist pri goriikem „Montu*. Pisatelj okrožnice ni veleposestnik!
Mi smo uverjeni, da vse te spletke ne bodo nič pomagale, marveč da bode isvoljen g. Anton K1 a n č i č, značajen moi ter odločen rodoljub in dolgoleten Župan v prevaini aarodni postojanki — slovenski Podgori. — (Glej najnovejie vesti.)
K poročilu o zborovanju .Zaveze", koje smo objavili v sobotnem večernem isdanju, bilo bi ie pripomniti, da ata bila isvoljena častnima Članoma „Zavese* gg. Henrik Schrei-ner, ravnatelj o. k. učiteljišča v Mariboru in M. I. Nerat, nadučitelj in urednik .Popotnika* v Mariboru. — Dolio je tudi druitvu U brsojavnih pozdravov in 1 piamo.
Da guttlbut non est dispuUndun 1 Ukusi so raslični na svetu in sato ima prav latinski pregovor, da ni mogoče prepirati ee o ukuau. Tudi v političnem življenju ima vsaka stranka drugačen ukus: kar se vidi tej lepo in prav, ne ugaja drugi. Nehvaleino početje bi bilo torej, ako bi se hoteli prepirati s italijansko stranko istrsko — o ukusu. Zato pa je najbolje, da na kratko sabele-žimo nasvet, kojega jo podal „II Picoolo deli a 8era" svojim istrskim somišljenikom : da naj namreč isvolijo gospoda 8 c h \v a r s a svojim — državnosborskim poslancem. — De guatibua non eat disputandum t Umetniško razstavo v Gorici odprl je minolo nedeljo dež. glavar grof Fr. Coionini v prisotnosti eksekutivnega odbora in mnogobrojnoga občinstva. Izustil je slavnosti primeren govor, naglftsajoč zasluge županove in odborove za to razstavo in razpravljajoč o vsesplošni umetnosti, v katero se ne sme vtikati politika. Grofu Coroniniju se je primerno zahvalil župan dr, Venutti. Razstava je nameščena v prostorih trgovinske zbornice, obrtno-nadaljevalne sole. — Trdili so, da se v umetnost ne sine utikati politika, — a vendar, zakaj prezirajo Slovence o tej razstavi? Po takem se tudi mi pridružujemo pozivu ,Sočow, da naj se Slovenci niti ne brigajo za to razstavo.
Abiturijentske zabave v Kaitvu se je udeležilo tudi mnogo Slovencev. Osnovalni odbor izreka iskreno zahvalo vsem udelež-nikom in onim, ki so doposlali darove, ('istega prihoda je bilo 83 gld.
Shod .Kmetijske družbe* v sv. Križu
obnesel ae je mnogo bjlje, nego bi bili pričakovali pri poznanih odnošajib v tenu selu.
Poslušalcev — večina domačinov — je bilo do 9to. Kmetje ao ae jako sanimali sa idejo vinarske sadruge in posebno ao is lastnega nagiba naglalali preveliko važnoat „Kmetijske družbe" sa tržaško okolico. Nadejati ae je torej, d* pristopi mnogo Križanov k tej družbi. Obširnejše spregovorimo v denašnjem večernem izdanju.
Romunski vojni ladijl ostavili sti minolo soboto zvečer naše pristanišče ter odpluti v Pulj, potem obiičeti Reko.
Najdeno mrtvorojeno dsto. Po noči na nedeljo naili so na pragu pred uhodom na vrt gostilne nasproti mestni bolnišnici v ulici Boschetto novorojena mrtvo dete ženskega spola. Pozvali so zdravnika iz zdravniške postaje, koji pa nn truplu mrtvega otročiča ni mogel zaslediti nikakoršnega znamenja o kakem nasilatvu. Det« je bilo savito v cunje, iz katerih prišedša uodnijska komisija tudi ni mogla vdobiti nikakoršnega aledu po materi. Stvar saaleduje sodišče,
Vtihotapljen ipirit. Dne 25. t. m. zasegli
so finančni organi v tukajšnjem velikem kanalu dva čolna, napolnjena a špiritom. Finau-čoi stražniki so že dalje časa pasili, da sa-aačijo tihotapce, kajti nekdo je bil ovadil, da s« skrivaj uvaša ipirit na debelo. Najdeno blsg6 so takoj prodali; dobili so sa ipirit 353 gld. Tihotapci pa so odneali petri brez duha in aluha.
Nepoboljiljv ! Našim čč. čitateljem je iz-vestno še v spominu, da je bivii podnačelnik mestnih stražarjev Anton Suligoj, stanujoč v uliei Barriera hit. 33, dnć 18. aprila t. I. iz ljuboaumnoati napadel s sabljo svojo ženo in jo telesno težko poškodoval. Suligoj je bil sa ta sločin obsojen na 2 mesečno ječo. Ko se je povrnil is sapora na dom, bil je večni prepir med sakonskima, kajti Suligoj je bil že ljubosumnejii nego prej, a poleg tega je Že očital svoji ženi, da ga je ona spravila ob službo. Minolo soboto popoludne je bil sopet hud prepir med sakonskima; Suligoj pograbi na misi ležeči nož, ter prične kakor besen udarjati ubogo avojo ženo po lieu, po glavi, ramenah, — kamor je slepo sadel. Sirota je kričaje na pomoč pobegnila in bežala — kakor je bila, v sami spodnji opravi — naravnost v bolniinioo. Napadaleo je pobegni), toda svečer so ga prijeli bliso pokopaliiča pri sv. Ani in ga odvedli v sapor. Nesrečna žena ima lice vse rasmesarjeno; popačeni obras jo bode spominjal nje živi dan na divjaikega soproga.
Policijsko. Po noči na min. ponedeljek saprli so rasne težake, ki so si krepili svoja pljuča s kričanjem in iigredi po ulioi. Slučajno polovili so stražarji bai „kvartot* in io jednega povrhu, koji je bržkone v saporu prevsel ulogo kapelnika. V tej čestiti petorici so: SOletni Viktor Đ., 24letni Alojsij B., 24letni Adrej T. ter 21 letni Ivan T. in ie nek neposnanee, o kateremu ne snamo imena. — V isto druibo doveli so straiarji 22let-nega teiaka Karla F. in 16letnega Petra N., ker sta si isbrala ulioo Media sa ponočne pevske vaje. — 1 Dietnega trgovskega agenta Franja G. iz Trata so saprli, ker je na sumu, da je kradel svojemu gospodarju, steklarju Magellu lončene posode. — 32letnega teiaka Petra V. is Postojine so saprli, ker se je povrnil v Trst, da-ai je bil ie isgnan is mesta. — Policijski kanceliat goapod Paaquali je zaprl 361etnega Lloydovega oglarja Joaipa Žirjača is Šibenika, ker je bil ukradel is aaprtega kovčega 40 goldinarjev v gotovem denarju.
„Slovanski Svet* prinaša v 16. številki to-le vsebino: Poljaki. — Češko državno
pravo, dinaatije in čečki Nemei. — latim smjeikom. — Iz poezij J. Stritarja. (Iz dunajskih elegij : XI.; v izvirniku in ruskem prevodu). — „Pogreb arca* (Peaem). — Ruska pesem. — „HajBeha ja^a. (Srbska pesem). — Iz „Rodoljubka." (Hrv. pesem). — O. A. A-ofi. (Ruska pesem). — Črna knjiga. (Novelica). — Početkom počitnic^. (Grozna govorancija. Konac.) — Dopisi. — Ruske drobtinice. — Ogled po slovanskem evetu. — Knjižovnost.
Koledar. Danes (28 ): Avguitiu, ikof; Adelindn, op. — Jutri (29.): Obglavljene Janeza Krstnika. — Zadnji krajec. — Šolnce iaide ob 5. uri 22 min., aatoni ob 6. uri 42 — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 24 stop., ob 2. pop. 30 5 stop.
Loterijsko	itevilke, izžrebane 25. t. m.
Dunaj	90 35, 21, 76, 53.
Gradec	23, 73, 5, 47. 63.
Temeivar	9, 34, 81, 80, 28.
Najnovejše vesti.
fioHca 27. (Izv. brzojavke), Župnik Grča izvoljen danes sogtasno deželnim poslancem. Tudi veleposestvo je do malega jedino, ker so tudi Brici skoro bres isjeme sa Klančiča. Oduievljenje je spložno.
Krk 26. Danes je bita tukaj slovesna intronizacija novega ikofa msgr. Šterka.
Ljubljana 27. Včeraj so isročili prometu novi most preko Save pri Radečah. Slovesnemu odprtju so prisostvovali deželni predsednik, deželni glavar in rasni poslanci. Most je dolg 84 metrov; stal je 90 tisoč gold., od kojih je pokrita vlada 30 tisofi.
Dunaj 27. „Montagsrevue" raspravlja sopet o koleri v Galiciji in ponavlja, da se sa-molčujejo prave sdravstvene rasmere na Qa-ližkem, da ne bi trpela na tem rasstava v Lvovu. Isti list trdi, da se pojavlja kolera cel6 v Lvovu.
Dunaj 27. V pivarni „Liesing", dogodil se je včeraj čuden ikandal. Vojaška godba je igrala „Radetakijevo koračnico'. Občinstvo je ploskalo, na to je skočil nekdo na oder, hoteč sahraniti godbi, da igra dalje. Jeden vojakov je predrsneža udaril a sabljo, na-to je nastal pretep. Godba je sapustila dvorano.
Kolonija 27. Danes se je otvoril shod nemikih katolikov. Prisotnih je okolo 4000 oseb.
Krakovo 27. Finančni minister dr. Plener je včeraj vsprejel mnogo oseb v avdijencijo in se odpeljal potem v Wielicsko. Danes si je ogledal mesto, jutri (28.) popotuje dalje v Lvov.
Madrid 26. Včeraj je raasajal po vsej Spanjski grosen vihar. Brsojavna svesa je pretrgana. Is rasnih pokrajin prihajajo poročila o strežnem opustošenju.
JP
Oi
Trgovinske bnojsivk«.
Budimpsšt«. Pšenica za jesen 6 55-6-57, sa omlad 7 00—7 02 Kornsaaaavg.-sept.R-84 do 6 86. ves sa jesen 5 84 —B 80. Ri za joacn B 17 -519. Plenica nova od 78 kil. f. 6'B0—6 55, od 19 kil, f. 0 55-6 60, od 80 kil. f. 660—6 65, od 81 kil, f. 6 65-6-70, od 82 kil. for. 6-70—6-75.
.lefaun 6 20— 8-40; proso 5*70—6__
PovpraSevanje in ponudbe po pBonici dobro. Trg jako stalon, cene 2—5 n«. dražjo. Prodalo se je 40.000 mt. »t. Koruza tudi 10 nč. dražje, oves 5 ne., ri 10 ni. dražje. Vreme: vročina.
Praga. Neratinirani sladkor za avgust f. 15,25 nova roba za december f. 14-20, jako mlafino.
Havrs. Kava Santos good average sa avgust 98-—, za decombor 86 50.
Hamburg. Santos good average sa avgust 78.75, september 75*50, docembor 69-—,
Duni^Jak« boi
lao«.
Državni dolg r papirju . . , . „v srebru . . i Avstrijska renta v zlatu . , „ . v kronah . . Kreditne akcijo ......
London 10 Lst......
Napoleoni........
100 mark........
100 italj. lir.......
27. avgusta
predvčeraj danes
98-55 98-80 122.90 97*85 366-75 124 35 9-89 61 — 44-55
98-45 98-50
123-15 97-85
867-25
124-35 9 89
60-97 44 05
Vsi stroji za kmetijstvo.
Posebnosti}
katere je dobiti le pri tvrdki Ig. Heller. Stiskalnice za seno, Mlamo in stiskalnice za nakladanje i-azlilnih sistemov, hidravlike stiskalnice. Diferencijalne vinske stiskalnice, aparati sa mlenje oliv, krisantema itd. nove Škropilnice proti peronospori is vrate Vermorel. Samotvorne peronospora-škropilnice v bukvu ln m »tesalko na zračno tlaeilku. Aparati za u gre van js vina, itedilni aparati za kuhanje, aparati za obiranje grozdja, aparati za sušenje sadja In soeivja, za rob« kanje turičlce, mlini za čiščenje žita. milni zs lito. Vlito železo surovo sli pripravljeno za vsakovrstna stroje po naj-nižjih cenah, pri mtjuuodnojiih pogojih, oddaja proti ga ranciji in na poskušnjo
IG. HELLER, DUNAJ,
a a Pratestrass« N. 49. "M
in hrnitBko-nemškem
20-20
Bogato ilufttrovani 192 stranij obse*»jo5» katalogi v italijatuko-nemSkem
zohtovanjo takoj in zastonj. 1*6 ©Jo ae prekupoi. Pred natenpvanem ponarejanj
jeziku na svari
Lastnik politično druitvo .Edinost« - Isdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. - Tiska Tiskarna Doleno v Tratu.