Noč
Sanjavo zro na oglih luči                            Le tu in tam, kot da plamteče V polnočni tihi mrak;                                Duhov skrivnostnih zro oči,
V temo postranskih ulic redko                    Samotno, zapuščeno okno Zgubi se moten trak.                                   Slabo osvitljeno medli.
Vse tiho . . . Mrtvo vse, kot v grobu,          A kaj za njim ? . . . Obup in groza ?
Kjer človek v večnost je zaspal;                 Molitev tihega srca?
Aj, zdi se, da razbil ob čeri                        Strasti naval, pekla rapsodi
Življenja se je val.                                     Presladek sen? . . . Kdo zna?!
Kdo zna ? . . . Na oglih luči                    .^
Sanja^-o zro v polnočni mrak, Od temnih sten kot jek bolesten
Popotnikov doni korak . . .
Rado Kosar   .