Beseda ugankarjem še nekaj uasvetov tistim, ki nam pošiljajo uganke, s katerimi potem mi druge mučijno in pokorimo. V misJih imam daues predvsem besedne uganke. Te uganke sesioje uavadno iz posameznih besed, katerili prve, srednje Črke ali tudi po več črk skupaj dado kak pomenljiv izrek ali začetek pesmi ali ime pesnika, pisate-tja, učenjaku. Irnena imajo različna: črkovnice, zlogovni-ce, istopisnicc. izpuščevalnice... K.aksna iniena izbivajmo? Besede naj bodo redno samostalniki, le redko pri-devuiki ali zaiuiki in števniki — glagoli pa ne. Upam, da ste v slovnici toliko doma, da veste, kaj vsa ta imemt pomenijo. Kadar rabite zemljepisna iraena, bodite posebno pre-vidni. Lahko stavite v uganko imena mest in trgov, tudi imena župnij laliko — bo že reacvalec segel po koledarju, če bo hotel — ali z imeni posameznih vasic, ki niso nikjer drugod /nuna kakor y vašem kraju, pa našim ugankarjem-rcševaleem prizaiiašajie! Kako na) ti reveži vedo, da je na primcr kje na-Slovenskem vas Logarsče, Drbogaj iii po-dobno? Isto je z rekami ali z goranii, podobno tudi s pri-iinki. Poslužimo sc lahko priimkov /nanili pesnikov, pisa-teljev, glasbenikov, uČenjakov, nikdar pa ue kar na kratko: med narai pogosten priimek. Kje naj^ recimo kdo ve, aU se mora ta priimek ghisiti Hrast ali Strah? Iu pa še nekoj: varujte se v ugankali tudi vsakovrstnih tujib besedi, hočem reči: vzetih iz tujili jezikov, i/ francoščine, nemščine, angleščine; pa tudi iz raznih slo-vtinskih jezikov, ali kakor hočejo po novem imeti, iz nizuih slovanskih narečij. S tem, da vpeljujeS tujke v ugauke, pač pokažeš, da so ti učiš tujega jezika, za kar (e nioramo pohvaliti. Ali da bi radi tebe morali ziiati učenčki naših osnovnih Sol francoSčino a\\ iialijanŠčino, pa vendar preveč zahtevaŠ. Saj se že tako naši Ijubi prijatelji pa tudi prijateijice večkrat pritožnjejo, da jim jp ugankarski ko-tiček pretežak. Mi bi pa radi videli, da bi jim bil v veselje. Zato bomo prihodnjic poskusili, da se ponižamo spet do teh naših trpečih ugankarjev, J. L.