Štev. 36., leto XVII. SOBOTA, 12. SEPT. 1959 USI' IZDAJA REPUBLIŠKI SVE1 ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK IVO TAVČAR UST IZHAJA V UREDNIŠKI POVEZAVI Z »RADOM. — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: LJUBLJANA, KOPITARJEVA 2, POST PRED. 284 -TELEFON UREDNIŠTVA 39-181 do 185, 31-555 in 31-453 — RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V LJUBLJANI ŠTEV 600-705A-83 —POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 20 DIN — NAROČNINA JEi ČETRTLETNA 250, POLLETNA 500 IN LETNA 1000 DIN — LIST TISKA CZP »LJUDSKA PRAVICA« - POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Ust ustanovljen 20. novembra 1942 DENAR IMAMO vendar investiranje zaostaja V letošnjem prvem polletju je na razpolago za 6 "/o več denarja za investicije kakor lani v istem času. Družbeni plan je Predvidel, da bčmo porabili za investicijsko potrošnjo 15 milijard dinarjev. V prvem polletju je bilo porabljenih le 31,3 milijarde dinarjev ali 41,8 "/o planiranih investicij. Investiranje predvsem zaostaja na tistih področjih, ki lahko hitro vplivajo na zboljšanje življenjske ravni, to je v kmetijstvu, trgovini, gostinstvu, obrti in še v nekaterih drugih dejavnostih. j, Dodatki o gibanju gospodar-U® v letošnjih prvih sedmih idSecih nam povedo, da je bila Sj^trijska proizvodnja v LR V .Veniji za 9,8 % večja kot lani g, lstem času. Proizvodnja sredin Za ^el° j® 13113 ve<^a za 16 5 indukcijskega materiala za 2-°. in proizvodnja predmetov jj široko potrošnjo večja za 9 % q 1 Wi v prvih sedmih mesecih, sli . 1 dohodki delavcev, zapo-11111 v gospodarstvu, so porasli ^ 23 %> iZven gospodarstva pa {29 o/o v primerjavi z istim lani. Če upoštevamo, da Se povprečni mesečni dohod- 1 na zaposlenega povečali od Jenjski stroški v tem času tj -■ dinarjev lani na 15.266 di-*i.Vev letos ali m 16 % in da so za 2,4 %>, potem nam ti povedo, da je življenjih raven porasla v prvih sed-jj5 mesecih letos za 13,5 “/o v Je^erjavi z ustreznim razdob-^lani. ^ekateri podatki o gibanju v*-'Xlarstva v prvem polletju . ^ma v minulih sedmih me- pa niso tako razveseljivi ‘1 m-01 našteti. V juliju in de- lt, C »rej tj.?a v avgustu je proizvodnja (J^oliko zaostala. Zaloge končnih jelkov so se v zadnjih mesecih O nekoliko znižale. Razen tega tthtaja investiranje v kmetijstvo, It^vino in gostinstvo, obrt ter sredstev. Tp podatek ne zagotavlja, da bo planirana investicijska potrošnja dosežena. Nasploh pa je treba ugotoviti, da v prvem polletju zastaja finansiranje investicij iz vseh kreditnih skladov im (ne samo iz amortizacijskega sklada v obrti) tako, daje to finansiranje za skupaj 16 % manjše kot v prvem polletju lani. ZA RAZVOJ TRGOVINE PORABLJENA KOMAJ ČETRTINA SREDSTEV Ljudski odbori ne pospešujejo dovolj razvoja trgovine. Premalo sredstev vlagajo za njeno modernizacija, za gradnjo oziroma urejanje novih lokalov. Tudi tu zaostajamo z investiranjem. Odobrena zvezna sredstva za gradnjo skladišč, namenjenih za živila, so še slabo izkoriščena. V družbenem planu za leto 1959 je bilo predvideno, da bo za investicije v vsej trgovinski dejavnosti (trgovina na drobno, na debelo, zunanja trgovina, odkup in ostala trgovska dejavnost) porabljenih 3480 milijonov dinarjev. V prvem polletju pa je bilo porabljenih komaj četrtino investicij in od tega večina, to je 84 % za trgovino na drobno in debelo. Zato, da investiranje zaostaja, je več vzrokov. Nedvomno je eden glavnih, da so investitorji v splošnem slabo pripravljeni na uresničevanje investicij. Pogostokrat se dogodi, da zbira investitor tehnično dokumentacijo za opremo šele po odobritvi posojila in da se šele potlej loti izdelave glavnega projekta. Ker poteče precej časa od sestave investicijskega programa do odobritve posojila, so v mnogih primerih ekonomske in tehnične rešitve v investicijskih programih zastarele. To seveda povzroča spremembe v programih in — investiranje zaostaja. Seveda je tudi nekaj objektivnih vzrokov. Za nabavo uvozne opreme je treba zbrati tuje ponudbe, kar je zelo zamudno. Dobavni roki so velikokrat daljši,'kot je bilo to sprva mišljeno. Pri nekaterih investicijah pa je precejšnja ovira tudi neurejena udeležba. In če k temu dodamo še, da gradbena operativa in domača strojegradnja ne opravi pravi čas pogodbenih del, zaostaja investiranje tako pri gospodarskih kot pri negospodarskih investicijah. Zaostajanje investicij v prvem polletju lahko podraži gradnje, pa čeprav so v drugem polletji! stvari dokončane. V poznih jesenskih mesecih, ko hoče vsakdo potrošiti odobrena investicijska sredstva, se kaj lahko primeri, da so dela slabše opravljena, investitor pa na to ni toliko pozoren, kajti misli si, bolje je držati vrabca v roki, kot goloba na strehi. In zavoljo tega betonirajo zidarji že tedaj ko zmrzuje, ometa-vajo zidove, ko zid še ni dovolj posušen. Te in podobne okvare je treba čez leto, dve, popraviti in stroški se znova kopičijo. P. D. r "\ MLADIM OB NJIHOVEM ZAČETKU LETA SREČNO »NOVO LETO« Nenavadno voščilo pravzaprav, zdajle sredi najlepše jeseni. Kaj ne, ko oni ne pravijo 1959, ampak 1958/59, ko ne pravijo 1960, ampak rečejo 1959/60. Kot da jim čas prepočasi mineva, kot da bi hoteli preživeti dve leti v enem! Oglejmo se malce po tem njihovem 1959/60. Začenja se to novo šolsko leto ob močno povečani družbeni skrbi za razvoj šolstva, očitni v preteklih, zlasti pa v zadnjem letu; v številnih novih šolah — nekaterih novoustanovljenih, drugih na novo sezidanih; sredi reformnih prizadevanj za novo, boljšo podobo šole, sredi prvih rezultatov naše šolske reforme; sredi široke, ne kampanjske, ampak načrtno - zastavljene akcije za pospešitev izobraževanja odraslih; sredi Se mnogo drugih novin. V tem času je naša pozornost v največji meri posvečena osnovni šoli; čez nekaj let bo reformno delo v njej končano. Letos je nova osnovna šola v reformi dospela do najbrž najbolj kritične točke: začetek reforme višje stopnje. Kolektivna odgovornost vseh šolskih organov — pa. tudi ne le šole same — bo zagotovila uspešno izvajanje šolske reforme. Novi predmeti v reformirani šoli — tehniška vzgoja, gospodinjstvo, razne oblike proizvodnega dela, ki se lahko razvija le ob tesni povezavi šole z družbenimi in gospodarskimi organizacijami — so v naši osnovni šoli pomembni koraki naprej. V strokovnem šolstvu zastavljamo prve odločnejše korake za reformo. Štiriindvajsetim v lanskem letu ustanovljenim novim strokovnim šolam se letos pridružujejo številni novi oddelki pri obstoječih strokovnih šolah, kar vse naj zagotovi našemu javnemu in gospodarskemu življenju več strokovno usposobljenih ljudi. Izobraževanje odraslih, ki je manj kot redne šole časovno veza.no na šolsko leto, v te) jeseni kaže v primerjavi z lansko ogromen napredek. V svojih poglavitnih vejah se iz- obraževanje odraslih prav to jesen oblikuje v stalen in trden sistem. Oddelki za odrasle pri rednih splošnih in strokovnih šolah so dobili prve programe, izdelane posebej zanje; strokovno izobraževanje v izobraževalnih središčih pri podjetjih je dobilo z novimi predpisi utrjene materialne in organizacijske oblike; v občinskih središčih prav to jesen ustanavljajo — v nekaterih okrajih v vseh občinah — delavske in ljudske univerze kot stalne poklicne ustanove. In nazadnje: na univerzi, na katero se je letos vpisalo nekaj manj novih študentov kot prejšnja leta, je bilo med novinci tudi skoraj 250 delavcev in uslužbencev, ki so se namenili izpopolniti svoje znanje na fakultetah potem, ko so več let delali v podjetjih in ustanovah. Skorajda zazveni vse to naštevanje malce preveč optimistično. Ljudje, ki delajo na področju šolstva, vedo za marsikak »hladen curek-' na naš optimizem; predvsem: pereča vprašanja reforme strokovnega šolstva; pomanjkanje prosvetnih delavcev, zlasti v nekaterih gospodarsko pasivnih občinah na Dolenjskem, v Slovenskih goricah in Prekmurju, kjer na nekaterih najbolj prizadetih šolah manjka do 75 0U učnega osebja; številni organizacijski, programski in metodični problemi v zvezi z izobraževanjem odraslih; pa morebiti še kaj, ne nazadnje še vedno pomankljive materialne osnove rednega in izrednega šolstva. Vendar se nam zdi kljub temu ob začetku letošnjega šolskega leta optimizem upravičen. Zato: vsem mladim, ki začenjajo ali nadaljujejo svojo pot skozi šole, in vsem, ne po letih, pač pa po želji za znanjem mladim, ki si bodo kot delavci in upravljavci zdaj poiskali znanje, ki so bili v mladosti zanj prikrajšani — srečno novo leto! -mm- V S PLENUM OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA LJUBLJANA 1 dmi *■ v sindikatih Pri OSS Murska Sobota je bil pred dnevi sestanek s predsedniki in tajniki sindikalnih podružnic prosvetnih in znanstvenih delavcev ter načelniki svetov' za šolstvo pri občinskih .sindikalnih svetih. Razpravljali so o osnutku zakona o osnovnih šolah. Organizacijsko politična komisija pri OSS Celje je imela 5. septembra posvetovanje s predstavniki okrajnega komiteja LMS in strokovnimi delavci šole za delavsko in družbeno upravljanje. Razpravljali so o delu mlajših delavcev sindikalnih podružnic in njihovih komisij. V Celju je bila pred nekaj dnevi tudi konferenca železničarjev, katere so se udeležili predsedniki delavskih svetov, sindikalnih podružnic, sekretarji osnovnih organizacij ZK, šefi železniških postaj in nekateri vodilni železniški uslužbenci. Razpravljali so o upravljanju na železnici. Med navzočimi je vzbudil večje zanimanje predlog direkcije za Slovenijo, ki daje organom upravljanja širše kompetence in večjo materialno osnovo, kot pa predlog Generalne direkcije jugoslovanskih železnic. Pretekli teden je bila seja predsedstva Občinskega sindikalnega sveta Laško. Razpravljali so o izpolnjevanju gospodarskih nalog v tistih gospodarskih organizacijah. Ugotovili so, da nekatera podjetja niso izpolnila polletnih planov. V zvezi s tem so sklenili predlagati kolektivom in sindikalnim podružnicam, kako naj odpravijo nekatere pomanjkljivosti, zlasti glede organizacije dela, ki ponekod povzroča nizko produktivnost Komisija za ideološkopolitič-no in strokovno izobraževanje pri občinskem sindikalnem svetu Šoštanj je 3. septembra razpravljala o izobraževanju organov delavskih svetov in sindikalnega aktiva. Ugotovili so, da je potrebno organizirati center,' ki naj koordinira različne oblike izobraževanja, ki-so jih doslej organizirale posamezne gospodarske organizacije, sindikalne podružnice, Svobode itd. Pri Občinskem sindikalnem svetu Ptuj je bilo 3. septembra posvetovanje s predstavniki sindikalnih podružnic in člani plenuma. Razpravljali so o ustanovitvi delavske univerze. Le-ta bo imela tri oddelke, in sicer: družbenoekonomski in politični, poljudnoznanstveni in strokovni. Po njihovem mnenju bo najvažnejši oddelek strokovni, ki bo omogočal zainteresiranim delavcem pridobitev kvalifikacij. V zvezi s tem so sklenili, naj začno sindikalne podružnice takoj zbirati prijave interesentov, ki si želijo pridobiti kvalifikacije. Na tej seji so tudi sklenili ustanoviti sindikalno politično šolo. Na zadnji seji predsedstva Občinskega Sindikalnega sveta Ptuj so razpravljali o polletnih konferencah sindikalnih podružnic. Ugotovili so, da so polletne konference zelo koristne, posebno še, če se na njih temeljito obravnava polletno delo podružnic. Na tej seji so tudi ugotovili, da imajo nekateri izvršni odbori dobro izdelane programe svojega dela, kar jim omogoča stalni stik s kolektivom, delavskim svetom, upravnim odborom in vodstvom podjetja. Organizacijsko politična komisija OSS Celje je imela pretekli teden sejo, katere so se udeležili tudi predsedniki nadzornih odborov občinskih sindikalnih svetov in člani nadzornega odbora OSS. Obravnavali so nekatere probleme s področja zakonitosti finančnega poslovanja občinskih sindikalnih svetov in sindikalnih podružnic. V preteklem tednu je bil plenum občinskega sindikalnega sveta Šmarje. Razpravljali so o realizaciji polletnih zaključnih računov gospodarskih organizacijah in si na osnovi ugotovitve zadali konkretne naloge. Na plenumu so tudi sklenili, naj sindikalne podružnice aktivno sodelujejo pri zbiranju podatkov za polletne obračune ter o njih na polletnih konferencah temeljito razpravljajo. Govorili so tudi o nalogah sindikatov pri ustanavljanju stanovanjske skupnosti. Gospodarska komisija pri občinskem sindikalnem svetu Žalec je imela pred kratkim posvetovanje s predstavniki tistih gospodarskih organizacij, katerih gospodarjenje bo spremljala skozi vse leto. Dogovorili so se, da bodo gospodarske organizacije redno dostavljale občinskemu sindikalnemu svetu tromesečna poročila b rezultatih njihovega poslovanja. Oblike nagrajevanja še izpopolnjujmo Mogoče bo delavski svet Tovarne dekorativnih tkanin v Ljubljani uresničil tudi ta predlog Na plenumu okrajnega sindikalnega sveta, ki je bil dne 9. septembra, so člani obravnavali, kako so bili sestavljeni tarifni pravilniki, kako je bil izpolnjen plan za prvo polletje in kako je na to ter na storilnost vplivalo nagrajevanje. Plenuma se je udeležil tudi predsednik republiškega sindikalnega sveta tovariš Stane Kavčič. Okrajni sindikalni svet je obravnaval predvsem tarifne pravilnike večjih gospodarskih organizacij. Za to se je odločil predvsem, ker je skušal s praktičnimi primeri pomagati občinskim sindikalnim svetom in organom občin pri tem delu, da bi sp čimbolj dosledno 'uveljavilo stališče sindikatov o nagrajevanju prav povsod, predvsem pa v najpomembnejših podjetjih. Komisija za gospodarstvo in tarifna vprašanja pri okrajnem sindikalnem svetu je ugotovila, da je tri četrtine gospodarskih organizacij sestavilo nove tarifne pravilnike v skladu z načeli, ki so jih zastopali sindikati o nagrajevanju v gospodarstvu. Nekatera podjetja so uveljavila prav svojevrstne oblike nagrajevanja po učinku, druga pa so šele letos uveljavila nagrajevanje po normah, akordih ih premijah. Okrajni sindikalni svet je zavrnil tarifne pravilnike naslednjih organizacij (Gradis, Sloveni-ja-Les, SAP-Turist biro, Avto-comerce, Putnik, Prehrana, Tovarna vijakov, Toplovod, Tekstil, Ljubljana-Transport, Color-Med-vode, Rudnik Zagorje, Tovarna usnja Šmartno, LIP Ribnica, Papirnica Radeče, Dolenjsko gradbeno podjetje Grosuplje in Celuloza Medvode). To je sklenil, ker je ugotovil, da so ali povečali tarifne postavke ali jih samo povečali za vodilna in uslužbenska delovna mesta, dalje, ker po uveljavili nespodbuden način delitve sredstev, namenjenih za osebne dohodke ali ker je bila potrebna ekonomska dokumentacija pomanjkljiva in podobno. Okrajni sindikalni svet je tudi ugotovil, da so bile marsikje sindikalne organizacije pri izdelavi tarifnih naleteli na najrazličnejše oblik® nagrajevanja po učinku (od noi^ do akordov preko premij in na' grad do nagrajevanja po^ eno proizvoda, odstotne udeležbe o® doseženega prometa, dohodka,®' stega dohodka in drugih obWj Nekaj podjetij, kot n. pr. Fredu' niča Litija, ROG — Ljubljani so uvedla nagrajevanje po eno« proizvoda; podjetja kot n- Pr^ SKIP — Vižmarje, so uvedla ra* zen nagrajevanja prek norm ® akordov še odstotno udeležbo pn čistem dohodku za vsa režij®? delovna mesta pa tudi za tistj proizvodna delovna mesta, kj® ne delajo po normah in akordi? Papirnica Vevče in nekatera drU' ga podjetja so uvedla obračU" dohodka po ekonomskih enota? Popolnoma svojevrstno pot si £ izbrala Bombažna tkalnica Vj*' mar j e (o čemer smo že pisaM' PREDLAGAM... Samoupravni organi, sindikalna organizacija in organizacija ZK v Tovarni dekorativnih tkanin v Ljubljani si ne morejo več misliti uspešnega vodenja podjetja in reševanja najrazličnejših problemov s katerega koli področja brez najtesnejšega sodelovanja z vsem kolektivom. To se najlepše kaže v njihovem delu. V podjetju imajo skupne sestanke, na katerih ti organi seznanjajo kolektiv s svojim delom, gospodarskimi uspehi podjetja, s problemi in pomanjkljivostmi, ki se pri delu pojavljajo* in kako vse to urejajo. Razen tega imajo tudi sestanke po oddelkih. Na njih seznanjajo , delavce s proizvodnimi nalogami oddelka in z drugimi problemi, ki so za posamezni oddelek posebno važni. Če k temu prištejemo še sestanke sindikalne in mladinske organizacije ter ZK, na katerih prav tako razpravljajo o najaktualnejših nalogah in problemih podjetja, potem lahko trdimo, da so vsi zaposleni dobro seznanjeni s celotnim dogajanjem v podjetju. Razveseljivo je, da vedno več delavcev predlaga upravnim in samoupravnim organom, kaj naj bi še izpopolnili, uresničili. Da bi v. to koristno dejavnost vključili tudi tiste delavce, ki sicer radi prihajajo na sestanke, vendar se -ne oglašajo v razpravah, je delavski svet, na pobudo sindikalne organizacije, že pred dvema letoma zanje določil poseben nabiralnik, da mu pismeno sporočajo svoja mnenja in predloge. To se je zelo dobro obneslo. Tako je dobil delavski svet precej koristnih predlogov. Največ predlogov je bilo za izboljšanje delovnih pogojev delavcev. Tako je na primer eden izmed delavcev predlagal, naj delavski svet poskrbi za toplo ma-ličo vsaj za tiste zaposlene, ki nimajo zagotovljenih dveh toplih obrokov na dan. O tem predlogu je takoj nato razpravljal delav- ski svet in ga tudi sprejel. Ker v podjetju niso mogli odpreti lastne menze, dovažajo hrano iz občinskega obrata družbene prehrane. Z njo so delavci zadovoljni, saj je poceni, dobra in izdatna. Za posamezni obrok plača delavec le 30 dinarjev, 20 din pa podjetje. Na predlog nekega delavca je delavski svet poskrbel tudi za malico za nočno izmeno. Delavci dobijo brezplačno kruh z maslom, pašteto ali marmelado ter mlečno kavo. Razen tega je delavski svet ugodil tudi želji, naj bi v poletnih mesecih, ko je v obratih zelo vroče, delavci dobili za žejo hladno črno kavo, da ne bi pili vode. Delavski svet je tudi sprejel predlog, naj dobijo delovne obleke tudi delavci tistih obratov, kjer jim inšpekcija dela to sicer ni odobrila, čeprav je nevarnost, da svojo zamažejo in raztrgajo. V ta namen so sami izdelali nekaj blaga, nato pa ga razdelili med delavce, da si sami sešijejo delovne obleke. Razen navedenih predlogov je delavski svet ugodil tudi želji ne-^ kega delavca, da bi jih seznanili z načinom finančnega poslovanja v podjetju. Organiziral je enotedenski tečaj. Vodila ga je računovodkinja. Delavce je predvsem zanimalo, kako se deli čisti dohodek podjetja na sklade, kako se obračunavajo osebni prejemki, kako podjetje nabavlja material, kako prodaja svoje izdelke itd. Izmed ostalih koristnih predlogov velja omeniti še naslednjega. Delavski svet in uprava podjetja naj organizirata tečaj za novinke, na katerem naj jih seznanijo s tekstilnim blagom, ki ga v tem podjetju izdelujejo, s posameznimi vrstami preje itd. ter jih usposobijo za delo na tkalskih strojih. Tudi ta predlog so upoštevali. Tečaj so vodili mojstri in tehniki. Nabiralnik za predloge se je dobro izkazal. ed- V Kranju vas čaka sreča! Mesto Kranj že od nekdaj slovi po organizaciji večjih tombol v Jugoslaviji. Tudi v letošnjem letu se obeta ljubiteljem igre na srečo prijetno popoldne v osrčju gorenjske metropole, ki bo mnogim srečnikom ostala v nepozabnem spominu. Prireditelj tombole. Občinski sindikalni svet Kranj, želi, da vse sindikalne organizacije priporočajo svojim članom nakup tombolskih kartic in organizirajo izlete v Krknj dne 13. septembra. ’ Glavni dobitki, in teh je 8, bodo razstavljeni od 5. do 9. septembra v Kranju na Titovem trgu. Dobitki so: montažna hiša, dva osebna avtomobila Zastava-600, 2 rolerja Tomos-Galeb, 5 mopedov — Colibri, televizijski sprejemnik, 30 koles, pralni stroj, šivalni stroji, opeka itd. in nad 1000 manjših dragocenih dobitkov. To je brez dvoma velika vabljivost za vsakogar. Glede na to, da je to največja tombola pri nas in bo prišlo v Kranj ogromno število ljudi, bo prireditelj preskrbel razen glavnega odra na Titovem trgu še štiri stranske odre, enakovredne glavnemu. Ti bodo telefonično povezani z glavnim odrom. Zato je vsak strah, da udeleženec ne bi dobil dobitka na stranskem odru, odveč. Vnaprej pa že prosimo udeležence, da upoštevajo navodila dežurnih gasilcev, rediteljev in objave preko ozvočenja- Se dober teden je do 13. septembra, ko bo nekdo med udeleženci te velike tombole srečni dobitnik avtomobila, motorja, mopeda in še marsikaterega bogatega dobitka. Zato 13. septembra na svidenje v Kranju! Tekmovanje za dan republike Na pobudo občinskega odbora SZDL se je začelo 1. septembra v občini Ljubljana-Bežigrad tromesečno tekmovanje v počastitev dneva republike. Stanovanjske skupnosti tekmujejo med seboj v udarniškem delu pri ureditvi igrišč, nasadov in drugih skupnih objektov, v zbiranju samoprispevkov za potrebe skupnosti. Ko je občinski odbor SZDL pripravljal pravilnik tekmovanja za kmetovalce, je zlasti upošteval uresičevan j e sklepov Zveznega plenuma SZDL. Tako bodo kmetovalci tekmovali, koliko se jih bo letos vključilo v kooperacijo. Tromesečnega tekmovanja se bodo udeležile tudi gospodarske organizacije, sindikalne podružnice in člani kolektivov. Da bi tekmovanje potekalo po enotnih načelih, je izdelal občinski sindikalni svet poseben pravilnik. Tekmovanje obsega prostovoljno delo v podjetju, delovno disciplino, poživitev ideološko-političnega in kulturno-prosvetnega dela v sindikalnih podružnicah, vključevanje novih članov v sindikalno organizacijo itd. Posamezni člani kolektivov pa bodo temovali med seboj, kdo bo opravil več prostovoljnih delovnih ur, in še nekaterih drugih nalogah. pravilnikov premalo delavne. To velja predvsem za organizacije v manjših podjetjih. Ponekod je izdelovalo tarifne pravilnike le nekaj ljudi. Prav zato so ponekod neupravičeno poviševali tarifne postavke za vodilne uslužbence in strokovni kader v podjetju (na primer Papirnica Radeče). Ponekod so tudi hoteli uveljaviti za nižja delovna mesta zelo nizke tarifne postavke in zvišati norme. O zbornicah in združenjih je moč trditi, da je šla akcija sindikatov o uveljavljanju nove tarifne politike mimo njih. Predvsem si niso prizadevale uveljaviti novih meril v nagrajevanju in so se ogrevale le za dviganje tarifnih postavk. Mnogo zmede so povzročile z vzorčnimi tarifnimi pravilniki, ki so jih razdelili med podjetja in zahtevale njihovo uveljavitev. Sprejemanje tarifnih pravilnikov so zavirali tudi nekateri občinski ljudski odbori, kr niso psavočasno razčistili s podjetji vprašanje pavšalov, kar je prišlo do izraza predvsem v družbenem sektorju obrti. Okrajni sindikalni svet in občinski sindikalni sveti so pri pregledovanju tarifnih pravilnikov Zanimivo je tudi nagrajevani®. podjetaju »Rašica« v Gameljn3.^ kjer upoštevajo pri nagrajevan? po normah še nagrade za kval* teto, storilnost in prihranke itd' Lani je delalo po normah ^ akordih 45 % zaposlenih, telos P j že 60%. Toda če upoštevamo ‘ druge oblike nagrajevanja P učinku, je to nagrajevanje v lite, Ijanskem okraju zajelo 90% vs del. Niso redke gospodarske ® j ganizacije, kjer so osebni dohod vseh zaposlenih v neposredni ^ zi z boljšim ali slabšim proizvodi nim in poslovnim uspehom-takšnih primerih je tarifna- P ( stavka le še instrument delih dohodka. . V podjetjih, katerih 'iar^, pravilnike so obravnavali ob® ski sindikalni sveti, je opaziti n koliko večji porast tarifnih P( stavk kot pri onih, katerih ta®1? pravilnike je obravnaval okfri sindikalni svet. Poleg tega ba reči, da so slednja pod.ie', tudi v večji meri ohranila h* sične oblike nagraievania. . si' Zaključek razprave je bH- y stem nagrajevanja v podjetjih treba še izpopolnjevati. . S PLENUMA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA KOVINARJEV SLOVENIJE Nagrajevanje po učinku prevladuje V Tovarni emajlirane posode v Celju je bil 8. septembra plenum republiškega odbora sindikata kovinarjev Slovenije. Odborniki so analizirali dosedanje delo republiškega odbora in sindikalnih podružnic. Razpravljali so tudi o nekaterih družbeno-ekonomskih problemih v elektrogospodarstvu. skladnosti znotraj podjetij in med podjetji. Toda napredek je vendar dosežen, saj so skoraj vse gospodarske organizacije razširile nagrajevanje po učinku. Lahko trdimo da so bila v tej panogi v celoti uveljavljena načela sindikatov. Medtem ko je bilo lani nagrajenih po učinku 54 odstotkov vseh zaposlenih, jih je delalo letos v prvem polletju po učinku že 68 odstotkov. Odborniki pa so menili, da bo do konca leta nagrajevanih po učinku nad 70 odstotkov vseh zaposlenih. Nagra- Republiški odbor je letos posvetil vso pozornost nagrajevanju v podjetjih in pri tem opravilu pomagal delovnim kolektivom tako, da je skliceval razna posvetovanja že lani jeseni in spomladi. Tokrat so na plenumu ugotovili, da je bil pri uveljavljanju nove tarifne politike dosežen napredek in da so kolektivi z odobravanjem sprejeli načela sindikatov o razširitvi nagrajevanja. Marsikje z novim tarifnim pravilnikom še niso odpravili vseh ne- jevanje po enoti proizvoda si vsaj že utira pot. Zanj se je odločilo več podjetij Večina podjetij ima uvedene tudi premijske pravilnike. Merila za delitev premij so različna. Ponekod jih dele za prihranek materiala, za zmanjšanje odpadnega materiala in delovne sile, dalje za količinsko in pravočasno izpolnjevanje plana, za znižanje režijskih stroškov itd. V nekaterih tarifnih pravilnikih so predvidene nagrade za tehnične izboljšave, za znižanje stroškov proizvodnje, za prihranke na orodju, nagrade za zmanjšanje izostankov od dela itd. Posamezne gospodarske organizacije mislijo deliti še tudi tako imenovani dobiček. Toda tega ne mislijo deliti v odstotku na tarifno postavko, temveč bodo pri tem upoštevali gospodarski uspeh posameznih oddelkov in delovnih grup v podjetju. Iz vsega tega je razvidno, da so vsa podjetja v svojem tarifnem pravilniku temeljito izpopolnila sistem nagrajevanja po učinku. Čeprav se je izboljšani način nagrajevanja šele začel uveljavljati, so uspehi povsod že vidni. Številna podjetja so občutno presegla polletne proizvodne naloge. Iz ankete, ki jo je republiški odbor izvedel v 13. podjetjih, je mogoče razbrati, da je skupni dohodek podjetij v prvem polletju v primerjavi z lanskim porastel na 63,6 odstotka, čisti dohodek na 66,5 odstotka, osebni dohodek na 64,9 odstotka, skladi pa pa 75,6 odstotka, zaposlenih pa ni bistveno več. Delavci sedaj mnogo živahne j e razpravljajo o proizvodnih nalogah, disciplini, številu osebja, režijskih urah, (kako bi jih zmanjšali), o planiranju proizvodnje itd. Čeprav je večina podjetij do(-ločila tarifne postavke po pomenu in vrednosti delovnih mest, so marsikje upoštevali tudi to, kdo je na delovnih mestih zaposlen. Največ so porastle tarifne postavke vodilnega kadra. Čeprav je mogoče trditi, da je večina podjetij pravilno razumela načela nagrajevanja, ža, katera so se zavzemale sindikalne organizacije, ne smemo prezreti naštetih in še drugih pomanjkljivosti. V marsikaterem podjetju so tarifne postavke določali ne bi upoštevali svoje ekonoh13 možnosti podjetja. Pri pregl®^, vanju tarifnih pravilnikov je ? lo moč ugotoviti, da so P°nefot' celo upoštevali nepravilne PoC?. ke o gospodarskem stanju ji jetja. S tem so si sami, po s?jj, krivdi, ustvarjali neugodno P° tično vzdušje v kolektivu. ^ Tudi sodelovanje kolektiv3 L sestavljanju tarifnega pravim1^ so si ponekod razlagali po ' in sestavljal pravilnik tako tej« za zaprtimi vrati. Nezaupanje .( članstva se kaže tudi v tem 1 gj je sicer bolj redek pojav), ’ ' ” "k zdijo nekaterim vodstvom s1? kalnih podružnic letošnje ne konference odveč, češ, del3 se ne zanimajo za podatke o n3? hih podjetja. , Nagrajevanje bo treba Še ‘ za premijske sisteme. Republ'1), odbor bo še nadalje ugotaV" polnjevati. To velja v prvi S* kako s6 uveljavlja način n3®^ jevanja in gospodarjenja v eif ski in elektroindustriji, pred*? pa v dvanajstih gospodarskih ganizacijah. Kako razdelj uj emo Mala anketa 1001 StanOVailj a 2^konod^dr0kija «= POtg°jl+ Za d0delitev ^anovanja nja, ki so jih zidali s skupnimi p0 osnutku pravilnika za raz- ljudska skupščina žespre- v°MTT arni " P°d0bni k0t S/^St1 podietijtin °Mine’ raz' ^ievanje stanovanj, bodo imeli ■'a> ali ni k upscma ze spre v Mil. deljevale občinske stanovanjske v rudniku Trbovlie nredno«! vion irav^a a -n ckMnS?U S-6 -raZ' podJETJE -STOL-: -Najprej komisije. Glede na vložena sred- kokvalificiraniTn L^ifidrani ^ dnJa sklepalf- vnfšajo v ocenimo potrebe prosilca, nato in- stva so lahko uprave podjetij lavci ter udeleženci NOB r.1’ PtaWd°sedanJO zakonodajo in teres podjetja in delovno dobo predlagale prosilce, ki naj PSe ke- darji. V naslednjo skSno 7te™-' Prakso rnnt i, zaKon°Oajo in teres podjetja in delovno dobo predlagale prosilce, ki naj se vse- darji V naslednio skuninn kot O ^nn^d°k-lga- Tak° za,: prosilcLa v podjetju. Ta merila so lijo v novozgrajena stanovanja. O jo okale visokoLallfkTrane in Pre da sa končno pa sta o tem sklepala de- -Planika-. V MTT pa naj bi pri dLnii načfn razdeljevanja stano ^užnie skopo in neodSS S je^1 ^ UPraVm P°d- 7^ .verjetno obdržali tudi vpri to Zato je ni in položaj prosilca v podjetju.- menilo. Predsednike sindikalnih v železarni' Ravne zdai daieio o anke- Zanimivo m dnlntiln d n vo _____* _____x„,: zelezarm ““V116 zaaJ najejo li tudi obratni delavski sveti. V tej hiši bo tudi njihovo stanovanje. Nič čudnega, če se družinica pogosto odpravi na sprehod v bližino novega doma. hodnje. Pravilnik jeseniških železarjev pa določa točkovanje pri razdeljevanju stanovanj. Tudi prostovoljno delo je pogoj ® Nazadnje smo še vprašali, če v podjetjih sicer veljajo še kakšni posebni pogoji za dodelitev stanovanja, na primer prostovoljno delo; če morda s podaljšanim delom v obratih izdelajo to ali ono, ki je potrebo, da bi znižali stroške stanovanjske graditve. Odgovori kažejo, da so se že do- že, da se v podjetjih pripravljajo visokokvalificirani strokovnjaki slej odločili za prostovoljno delo v na sprejem pravilnikov, vendar 127 in vodilni uslužbenci 73. Železarni JeseVice (upravičenec uresničitev te naloge odlagajo na • Čeprav vse bolj poredko, se mora opraviti 500 delovnih ur, da prihodnja • zasedanja delavskih še vedno dogaja, da razni vodilni se lahko vseli v novo stanovanje) svetov in še dlje. Prav gotovo so uslužbenci na svojo pest obljub-in v Strojnih tovarnah v Trbov- na to vplivali tudi letni dopusti. Ijajo stanovanja in jih določenim Ijah, kjer mora prosilec delati po Reči pa je treba, da se bodo mo- osebam tudi priskrbijo. Toda, kot 6 ur za vsak kvadratni meter sta- rali delavski sveti lotiti sestavlja- rečeno, so to le redki pojavi, da novanjske površine v zgradbi, ki nja pravilnikov za razdeljevanje bi bile stanovanjske komisije po je bila zgrajena po letu 1945, po stanovanj z vso skrbjo. podjetjih na ta način postavljene dve uri pa za vsak kvadratni me- • Ne glede na to, če so v pod- pred izvršeno dejstvo, ter stanovanja, dograjenega do jetju že prej imeli pravilnik ali ® Problem razdeljevanja .sta-konca vojne. Na ta način so v ne, člani kolektivov tudi z -usta- novanj bo v marsičem olajšan z STT doslej prihranili po 10 do Ijenimi merili- niso bili vselej do- uvedbo ekonomskih najemnin. Ce 15°/o tistih sredstev, ki so bila pr- bro seznanjeni. Prav to bo omogo- bo le mogel, si bo vsakdo priskr-votno namenjena za gradnjo sta- čilo novi zakon o stanovanjskih bel svojim gmotnim zmožnostim novanj. , razmerjih, ki zahteva, da seznani- primerno stanovanje. V potrditev Drugod spet sodijo, da bi pro- jo delavski sveti zaposlene z dolo- te napovedi naj omenimo, da je stovoljno delo koristilo (ELMA) čili pravilnika za razdeljevanje v novi stolpnici v Ravnah na Ko- ____________________j_. in ga bodo verjetno uvrstili med stanovanj in javno objavijo skle- roškem na razpolago več stano- Sovaj., o- pogoje za dodelitev stanovanja pe o dodelitvi stanovanj. S tem vanj, kot pa je prosilcev! Stano- boi • na pos®mezna•••PO »ustaljenih merilih« In kai v nrihodnie (rudnik Idrija). V nekaterih odgo- bo omogočen družbeni nadzor. vanjski problemi koroških fuži- ^ Pa nas je presenetilo, da A j, , x t- 7 ^J vprih pa smo naleteli na opombo, -------- narjev ob tem niso nič manjši, rnvrtoUovnK fcakoankfto ~ 100« smo da na prostovoljno delo ali druge Medtem ko je naše uredništvo kot kjerkoli drugod. ‘“9 osk'— ^ iV tlstl}7 čvrstih tudi vprašanje, kako bo- pogoje, da bi pocenili gradnjo sta- razposlalo anketna vprašanja, je ‘ot gornikov, odgovorili direk- niso imeli pravil- do delavski sveti poslej razdelje- novanj, niso mislili, ker pač vsa bila zaključena anketa o proble- I$ar1rdrugi uslužbenci (-Karose- jlll so pro?nJe vah stanovanja; če so že sprejeli dela prevzemajo zavodi za stano- mih in pojavih o uresničevanju k 'Ljubljana, ELMA, Industri- p . 1.. 0 Pretresale stanovanjske pravilnike ali jih šele pripravlja-* vanjsko graditev ali pa gradbena pravic delavcev iz delovnega SkofVfuja, Vrhnika, -Jelovica-, fonggtjc delavskih svetoy._ Pri jo; kakšna so glavna določila. podjetja sama. ‘ merja, ki jo je Republiški To je pa res praznik! Dobili so ključe novega stanovanja. po »ustaljenih merilih« In kaj v prihodnje M. G. Ja 'jjuDijana, euma, industri- p'?-.pruvuniKe an jtn seie pripravlja- vanjsko gradit SL.Vshja, Vrhnika, -Jelovica-, komisije delavskih svetov. Pri jo; kakšna so glavna določila. podjetja sama. Jt^La Loka). Samo v odgovoru tem.so se ravnale po -ustaljenih Nekatere sindikalne podružni- Cei^lri.ie usnja Vrhnika je nave- merilih-, kakor smo lahko raz- ce so odgovorile, da podjetja ne- ^ 11 Vari’ da sekretar podjetja odgo- urali iz odgovorov. Ta določila za kaj let ne bodo zidala stanovanj, Pred vsemi člani kolektiva raj,?’ da sekretar podjetja odgo- brali iz odgovorov. Ta določila za kaj let ne bodo zidala stanovanj, sijjjjj8 na našo anketo na prošnjo razdeljevanje stanovanj lahko str- ker so v rekonstrukciji (Zlatorog, alne podružnice. Ugotovimo nerao takole: -Rašica«, Gameljne); ker tovar- Nesmiselno bi bilo pričakovati, nja stanovanj, smo -Mali anketi Lda Pomanjkljivi in -nado- dograjujejo (Lfesno indu-. da nam bo -Mala enketa — 100- — 100« našega uredništva dodali sindikatov Slovenije pripravil za Centralni svet Zveze sindikatov •Jugoslavije. Ker ta anketa zajema tudi problematiko razdeljeva- Ptuj dobi novo menzo Nedavno tega j e bila v Ptuju seja predsedstva občinske- iš^PP ira« šsfgp mmm s ...... , '3» r-A-«' • olSLSV. prosilcev SSS, 5JS5 ^ pravilniki in... razprayljali pomeje.^ ^ _ , za stanovanja povedo svoje mne- pri dodeljevanju stanovanj teh- kar bi porabili 5 milijonov di- nie tudi sinnikamp in /»j_ i&zrr ***** r ‘v»«»™pi.Vdr„Sb o^a“ ^vsszi^sssjsst rArsssa.tsrs «to„s*8srK&s£s k »^»in sianovnnne SSSSS^SSSS^ ^ ■ ~tov n,. novanj. Si?o nafi Se« ka- ijile vse potrebe. Abonenti veli ^Viin-T mažejo, na so posenne vani za razdeljevanje stanova J?®11 že pred sprejetjem no- Zal, ^ ^ uu- • ®riih Kona 0 stanovanjskih raz-en- petdl anketiranih pod-tal, .nkarna Celje, Maribor-Mtij- Kstilna tovarna. Predilnica ja- v- >>stpl«, Duplica in -Plani-utgL.ranj). V tovarnah TOBI in 5teva]jlja (Ljubljana) pa so upo-jVeta Priporočila delavskega ^ odg a razdeljevanje stanovanj. ^ sovorov povzemamo: ^jeva?ARNA CELJE: -Pri raz-stanovanj upoštevamo !r> zdrn171 ^roj®: potrebe podjetja ?°st r,, tv®no ter socialno nuj- rt 3 točkf!-Ca- Te Pogoj® še Pose-d°ba kujemo. Naj nižja delovna delitev Porjetju, kot pogoj za do-^ stanovanja je 2 do 5 let«. Nazorska tekstilna uv stai^A' ^Prednost za dodeli-fi so K?vanja imajo tisti prosilci, > ■ bih in 2 stanovanja ali žive v 7 v n-..pr®majhnih stanovanjih; iet; čei i^ju delajo že 10 in več tovarni zaposlenih več ^■stiio lk klanov. Za njimi se . t° st- Peatere z otroki in šele n%o £k°^nJakl. ki so podjetju h iwTrTebni" Prid£NlCA LITIJA: “•Naj-ikirani i6j? v Poštev visokokvali-y jg1 m kvalificirani delavci, ki i° °b aki 0. stanovanje obljubije-^ P0W?nitvi delovnega razmer-t*rOsilCj_^n pridejo na vrsto ostali GOSTINSKI SOS k. ^ ^ s iz %$zr- vSrP/Sn? si si™” ss r™ “t izven stalnega bivališča, več te- dvoran. imamo v nAWArTh • sedanjim stanjem. Go- dnov so se hranili v restavracijah Dalje: letos je prebivalstvo vi- vrsti gostinskih objektov -bez- -m enoti° nroL^d nagraj,evanja in gostilnah. Obračun in ugotovi- norodnih področij spet zaskrblje- niče- najslabše vrste in‘ draep ne? mm n n = d ■ Za^ tev: gostinstvo je spet padlo pri no zaradi obilice grozdja ob pre- -moderne- restavracije z vlsokf’ nemara ITT ? ^ehnič- izpitu. Se več, nekateri menijo, polnih kleteh lanskega pridelka, mi cenami. Morda je ta položaj to? Lahk? hi' ^ ^ da se tudi prihodnje leto pri po- Kam z novim vinom? Skupnost najbolj značilen v znanem mate- -u zatem ena pravljalnem izpitu ne bo bolje je takoj reagirala: ukinila je sko- donskem turističnem kraju kier finančnn nH£££' T tl^ je odrezalo, če ne bomo poskrbeli raj vse dajatve in davke na pro- imajo izredno raztešen hotel z Žostinski nhrf? ? ht 3 dolSČf za bistvene spremembe v njegovi dajo vina, da bi gostinci mogli visokimf ^ f°^1Pfkl mlr??e duša dosedanji organizaciji. zhižati prodajne cene. Rezultat preprostejših kuhSj- ' ' KanceT n vinom m™"1 ^ Pojdimo po vrsti. p0 dveh mesecih ni niti najmanj « , -1 ?”Zgai}?fm .,n vlnon?> mes°m ]n Znano je, da imajo v vsakem zadovoljiv. Večina gostinskih , slabše je s samopostrežni- fcvapčiči, ^ sirupom m oranžado gostinskem podjetju -knjigo pri- podjetij se ni hotela odpovedati P11 restavracijami, ki so - tako “d-. Ker ni predpisa, ki bi mu to tožb«. Vsakdo pa tudi ve, koliko dobičku, zato so le neznatno zni- ka f 7 naJc®nejša oblika cenene Preprečeval. ^ V večini restavracij neprijetnih reči doživi gost, če žala cene ali pa so celo ostala in kulturne prehrane. Zares je p8d®1«0- Kako ga zahteva od gostinskega osebja, pri starih. Niso mislila na jutri. P 3?1081, da se bodo uresničile ^fentirajo, koliko ga je v res-naj mu da pritožno knjigo. Odveč V dirki za trenutnim dobičkom besede nekega beograjskega na- a* ’ P3* ,le 11?aI° 1judl- Menijo, imba, da te pritožbe sko- so se gostinci vrgli taka7a> ki je dejal, da -tega ne da znaža 5~150/o prometa, po- naj mu da pritožno knjigo. Odveč V dirki za trenutnim dobičkom “ • n®Kega beograjskega na- T “7, VuaL MeniJ°' je pripomba, da te pritožbe sko- so se gostinci vrgli v tvegano igro bak3I]3- ki J® dejal, da -tega ne da ziaaža 5~^5 /o Prometa, po- onemu malS^V’7f se. up3ra. misel na graditev lepih, či- njihovim nagrajevanjem še ni vse pritožbe v gSneJ Jpra^ičSe 80 onemu »malo« zameri. Večina stih in cenenih restavracii! Ne- v redu. To ie re«? Ni v reHn in r nhi™ • upravičene. sPtStvu sf LiašaCeV pr0ti g0' dV°mn°t- je1.PTt™ pogledati, se sicer večinoma zato ne, ter’ so membo natelle '6”10 " Spr6" stmstvu se nanaša prav na rav- nastaniti ali obedovati v nadvse ljudje, zaposleni v gostinstvu, v 1 ’ V. Filipovič tokrat čakajo, ker so gostilne polne ostalih gostov, pa tudi hrana ni takšna, kot bi bila lahko. Centralna menza bo delovala v okviru stanovanjske skupnosti in bo nudila več vrst hrane. Pripravljala bo tudi dietno hrano, omogočila bo gospodinjam, da bodo lahko nosile hrano domov. Menza bo istočasno prevzela skrb za oskrbovanje delovnih kolektivov s toplim obrokom. Člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta so opozorili, da bo treba zagotoviti menzi dober strokovni kader. Za sedaj pa je treba čimprej zbrati dovolj sredstev, da bi lahko začeli preurejati prostore. Predsedstvo je pozvalo vse sindikalne podružnice in delavske svete, naj takoj začnejo zbirati denar za ureditev nove menze. O tem pa bodo razpravljali še na posvetovanju predsednikov sindikalnih podružnic, delavskih svetov in direktorjev podjetij ter izdelali skupni načrt. V Ptuju upajo, da bo kmalu napočil čas, ko se bo uresničilo večletno prizadevanje sindikalnih organizacij za ureditev družbene prehrane. Upajo pa tudi, da bodo akcijo sindikatov podprle vse gospodarske organizacije, saj bč menza služila delovnim ljudem iz vseh kolektivov in ustanov. F. B iz PODJETIJ IM OBČIN GRADBENA DEJAVNOST V TRBOVELJSKI OBČINI Letog balo v trboveljski občini dogratlUi ofcoild 20 novih stanovanj, rudnik Trbov 1 j e-Hraeitbik: pa j e začel Zlid®ti dve večji stanovanjski' hiš, Id ju bodo končali prihodnje leto. Na Fievčakovem hribu zidajo osemletko za srednji In spodnji del trboveljske doline. Razen tega so pred nedavnim začeli pokrivati Trbo-veSjSčico pri železniški postaji Trbovlje, da bodo lahko uredili železniško vozlišče in postajo, obenem pa dokončali dela na cesti, cd Doma v Zasavju do železniške postaje, ki Je izredno 'slaba. Ta dela po bodo trajala več let in zahtevala obilo sredstev. t. IZOBRAŽEVANJE PROIZVAJALCEV V ŠOŠTANJU Na nedavni seji Občinskega sindikalnega sveta v Šoštanju, na katero so privabili tudi predstavnike sindikalnih podružnic, ‘ so govorili o pripravah na veliko proslavo, ki bo 20. septembra v Velenju, in o izobraževanju proizvajalcev. Sklenili so, da se boido vse sindikalne podružnice udeležile slavja v Velenju. Ko pa so govorili o izobraževanju, so sklenili!, da bodo predvsem skrbeli za ekonemsiko-poiUti&io in strokovno izobrazbo proizvajalcev. V začetku oktobra bo začel delovati 6-tedemski seminar za delavsko upravljanje. Menijo pa, da bi bilo prav, če bi ta oblika izobraževanja postala stalna in trajala vse leto. Tako bi lahko skozi osam takih seminarjev šlo kakih 400 delavcev. Upajo, da bodo s pomočjo šole za delavsko upravljanje v Teharjdh lahko dobili dovolj predavateljev. Obenem pa nameravajo organizirati še tečaje za prekvalifikacijo . delavcev. V. S. IZPOLNJEVANJE PLANA V OBČINI MOZIRJE Minuilo' sredo je zasedal Občinški ljudski odbor Mozirje in razpravljal o izpolnjevanju plana v prvem polletju letošnjega leta. Ugotovil je, da so vs® večje gospodarske organizacije dosegle letni plan s 50,3%, čeprav je letošnji družbeni načrt za 11% večji kot lani. Plan poslovnih stroškov so sicer presegli za 7%, v primerjavi z lanskoletnimi rezultati pa je bil za 6% nižji! Kljub temu, da je planirani čisti dohodek znatno večji od lanskoletnega, je bil vendarle realiziran t 42%, ae pravi 28,5% več kot v prvem poMetju lani. Na račun osebnih dohodkov so izplačali 45,7% planiranega zneska ali za 12% več kot v istem obdobju lani. V zvezi s povečanim čistim dohodkom so sredstva skladov porasla za 148%. Ce pa primerjamo skupne rezultate v prvem polletju letos z uspehi v istem obdobju lani, vidimo, da so lian* realizirali v prvem polletju večji odstotek plana in da bodo morali letos Se kar krepko poprijeti, če bodo hoteli izpolniti družbeni načrt. V trgovinah so v prvih šestih mesecih izpolnili 48,7 % plana, v gostinstvu 81%, v obrti 48%, v komunainih podjetjih in ustanovah pa samo 39 % NOVO KOPALIŠČE IN OBRAT DRUŽBENE PREHRANE Te dni so začeli rudarji iz Presike s raziskovanjem vodnih izvirov. To so prva dela za gradnjo novega kopališča v Ljutomeru, ki- naj hi ga zgradili v bližini mestnega parka. Tako se bo Ljutomerčanom vendarle uresničila želja. Seveda pa bo ob tem treba misliti tudi za uredite še nekaterih drugih stvari. Tovarna usnja namreč zasmraja Ščavnico. Voda, ki vsebuje strupene snovi, pa škoduje ribogojstvu. Na Ormoški cesti ravnokar dograjujejo več stanovanjskih hiš in med drugimi tudi zgradbo v kateri bo obrat družbene prehrane. Tako bodo tudi ljutomerski delavci prišli do koristne ustanove. S. F. Niso še zadovoljni Kolektiv podjetja za popravilo tarifni pravilnik. Vendar z njim Kako je s tehnično zaščit0? strojev v Mariboru je dosegel le- niso vsi zadovoljni. Člani kolek- Delovni prostori so slatw urejenji tos nekaj pomembnih uspehov, tiva trde, da daje večjo veljavo poslopja so stara že več desetic ' uslužbencem kot delavcem. To je Propih. slabo zračenje in dvora opaziti pri izplačilih. Kvalificira- za Plavilo lokomotiv je tez« ni delavci, tako menijo, so zapostavljeni. Torej ne bo kazalo ničesar drugega kot proučiti še en- Opravil je za 6 »/o več norma ur kot lani v prvem polletju, precej znižal režijske in upravne stroške in normiranih je več kot tri četrtine del. Delavci imajo tudi sedaj uveden topli obrok. Podjetje gradi 10 družinskih in 4 samska stanovanja. Pesti pa jih nekaj. V primerjavi z lanskim prvim polletjem imajo letos še enkrat več nadur. Sedaj proučujejo, ali je potrebno res toliko dela po rednem delovnem času. Ugotavljajo že, da bi z boljšo organizacijo dela in modernizacijo proizvodnje povečali storilnost tudi brez nadurnega dela. Tako kot povsod so tudi v tem podjetju letos sestavili nov za popravilo loivoiiionv jc: ,- ogrevati. Vodstvo podjetja se cer trudi, da bi odstranilo vse \ nevšečnosti, toda prostori so stat1' modernizacija pa bi zahtevala ve* krat način nagrajevanja in izpo- liko denarja in tega kolektiv sa® polniti tarifni pravilnik. Čudno nima. V načrtu je, da bi že letoS pa je, da na občinskem sindikal- izboljšali vsaj zračenje in nem svetu pravijo — nagrajeva- vanje prostorov. Upajmo, da bo0 nje v tem podjetju je še kar do- sv°je načrte uresničili. bro urejeno. Resnica je torej nekje na sredi. Nagrajevanje tudi že lani ni bilo najbolje urejeno, saj je Skoraj tretjina delavcev zapustila podjetje in to zavoljo dveh vzrokov: zaradi težjih pogojev dela in neurejenega nagrajevanja. Letos je nekoliko bolje, le nekaj delavcev je odšlo v druga podjetja. Boljše nagrajevanje Kolektiv »Mehanike« v Trbovljah je doumel vrednost novega sistema nagrajevanja Letos bodo Jeseničani dobili kakih 260 novih stanovanj, med njimi tudi te tri stolpnice, kjer pravkar končujejo zadnja obrtniška dela NUJNO POTREBNA ODLOČITEV Občinski ljudski odbor v Trbovljah je razpravljal o zboljšanju preskrbe z mlekom Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora v Trbovljah so odborniki govorili tudi o zboljšanju preskrbe z mlekom. Domače kmetijstvo namreč ne krije vseh potreb po mleku, ki znašajo .približno od 3500 ' do 4000 litrov dnevno. Za sedaj daje domača proizvodnja le kakih 2500 do 3000 litrov mleka dnevno, od tega pa Ta način ne zahteva nobenih neposrednih investicij, ker bi lahko z boljšim krmljenjem pri obstoječem številu živine povečali proizvodnjo mleka za toliko, kolikor znaša sedanji uvoz. Vendar pa , bi kmetijska zadruga kljub temu kupila iz svojih investicijskih sredstev še nekaj krav. Vsekakor je bil omenjeni odkupi kmetijska zadruga samo sklep občinskega ljudskega odbo- 500 litrov. Tako morajo v trboveljsko občino uvažati dnevno od 1000 do 1500 litrov mleka, pri čemer mora občinski ljudski odbor prispevati iz proračunskih sredstev kakih 5 milijonov na leto. Okrajna zadružna zveza v Ljubljani je Izdelala nekaj predlogov, kako bi osamosvojili trboveljsko občino glede preskrbe z mlekom. Odborniki obeh zborov občinskega ljudskega odbora so se odločili za način organizacije, ki sta jo že svoj čas predlagala kmetijska zadruga in občinski svet za kmetijstvo. Predlog pred- ra nujno potreben, kajti sedanja potrošnja mleka v Trbovljah je znatno pod republiškim povprečjem. A. K. TEKSTILNI DELAVCI SO PROSLAVILI OBLETNICO STAVKE Kolektivi Predilnice in tkalnice, Vigonke in Traka, Iz Maribora so te dni svečano proslavili obletnico velike Delovni kolektiv »-Mehanike« V Trbovljah je edini v občini, ki je uvedel nagrajevanje po enoti proizvoda in obračunavanje stroškov po ekonomskih enotah, čeprav so nekateri dokaj skeptično gledali na te nove oblike nagrajevanja. Iz periodičnega obračuna tega podjetja za prvo polletje 1959 pa je razvidno, da so uspeli znižati lastno ceno za 10,79%, medtem ko so dvignili proizvodnost za povprečno 31,39%. Tako so pri strojni obdelavi povečali proizvodnost za 33,57%, galvani-ki za 67,71%, montaži elektro-materiala za 19,12%, medtem ko je pri montaži laboratorijskih izdelkov padla proizvodnost za 20,26%. Kolektiv »-Mehanike« sodi, da nov sistem nagrajevanja pozitivno vpliva na dvig storilnosti in vzpodbuja skrb proizvajalcev za boljše gospodarjenje. Posamezne ekonomske enote so že dobile del osebnih dohodkov na podlagi doseženih ekonomskih uspehov njihove enote. Le laboratorijska skupina ni dobila ničesar, upajo pa, da bodo v kratkem odstranili ovire, ki škodujejo dvigu proizvodnosti dela v tej ekonomski enoti. • Zaradi dviga storilnosti in znižanja lastne cene pa se niso povečali samo osebni dohodki in skladi podjetja. Kolektiv »Mehanike« je namreč letošnje prvo polletje dal družbi za 48,8% več prometnega davka kot lani v istem ga leta 74,3% letnega plana in presegel lanskoletne uspehe V prvem polletju za 52,2%. t. Razmerje med proizvajalce1*1' to je podjetjem za popravilo lezniških strojev v Mariboru ^ naročnikom Generalno direkcij^ jugoslovanskih železnic, prav & ko še ni v skladu z današnja1) časom. Gre namreč za zastal^1; centralistični In administrativ11 sistem obračunavanja storitev. J8 zavira rast storilnosti in ne luje vzpodbudno na prizadevno^ proizvajalcev. Kolektiv pravza' prav nima prostih rok pri dol®' Čanju cen svojih storitev. To u je nujno potrebno za spodbudne]' ši način nagrajevanja, znižani stroškov in povišanje storilno8*, O vsem tem se že dolgo razprl' Ija, vendar. — rešitve še ni. V«8,8 dan bolj torej postaja Per®", vprašanje upravljanja na žele8' niči in v podjetjih, ki so z njo , tesni zvezi, v takšni obliki, je to uveljavljeno v ostalih r spodarsklh organizacijah. K. A. Prosi-ve ^asu’ Prispevek iz dohodka fede- lavcev in 150 udeležencev takratne publiki in ljudskemu odboru pa za 66,45%. Spodbudnemu načinu nagrajevanja in lanskoletni rekonstrukciji je pripisati, da je delovni kolektiv trboveljske »Mehanike« izpolnil v prvem polletju letošnje- llllllillllillllllllllllllillilllllllllOlillllllillllllllillllllllllllllllllllilllllllllllllM videva pogodbeno kooperacijo stavke, v Mariboru je takrat stavkalo med kmetijsko zadrugo in proiz- nad 4500 tekstilcev. Po 13 dneh je po-vajalci, ki bi jih zadruga oskr- llcWa s sl10 izpraznila zasedene tovar-bovala z močnimi krmili in umet-' ae’ toda stavka je trajala kljub temu r,;™-! !„• U! ___se 12 dni. Delavci so prirejali demon- mmi gnojili po cenah, ki bi orno- Btracije ln zahtevaU da lzpuste delav_ gocale rentabilno proizvodnjo ce> ^ jih je takratni režim zaprl za-mleka. ■ radi stavke. a. K- Podjetja, ki izdelujejo ali popravljajo železniška vozila, ne m«- .j, sama določati cen svojih storitev. To ovira nagrajevanje in štor nost. — Motiv iz podjetja »Boris Kidrič« v Mariboru. Ustanavljanje prostovoljnih odredov Spomini na narodnoosvobodilni boj v Bosni in Hercegovini Od tovariša Tita smo se poslovili z jasnimi stališči do našega prihodnjega sodelovanja s četniki. Po vrnitvi na osvobojeno ozemlje ria Romani ji smo začeli organizirati Glavni štab partizanskih odredov, ki je začel normalno delovati, skupni operativni štab pa smo preusmerili v skupno vodenje operacij. Ker skupnih operacij ni bilo — četniki so dokončno odklonili predlog, da bi skupno napadli Zvornik — je skupni operativni štab praktično odmrl, čeprav ga ni formalno nihče razpustil. Se nekaj me je skrbelo po prihodu iz Sarajeva na osvobojeno ozemlje. Zgodilo se je, potem ko je romani j skl partizanski odred osvobodil Rogatico. Ko sem prišel v osvobojeno Rogatico, je komandant romani j skega odreda tovariš Čiča postrojil vse štiri bataljone svojega odreda, ki so osvobodili Rogatico, jaz pa sem pregledal čete in imel govor. Ker sem dotlej menil, da nisem slab govornik, sem bil presenečen, ko sem videl, da borci sploh niso reagirali na moj govor. Govoril sem o uspehih partizanskih odredov, posebej sem omenil uspehe, ki so jih dosegli partizanski odredi v zahodni Srbiji in četniški odredi, ki so bili pod poveljstvom popa Vlade Zečeviča 'ln poročnika Martinoviča. Vendar med borci nisem čutil posebne reakcije in navdušenja. Zato sem pozneje poklical na razgovor vse komandante in politične komisarje bataljonov in čet. Takrat sem prvič izvedel, da ni političnih komisarjev niti v četah niti v bataljonih, češ da ni članov Partije. Potem sem zahteval, naj pridejo na razgovor vsi komandanti bataljonov in komandirji čet. Presenečen sem bil, ko sem videl, da imajo na kapah vsi brez , razlike četniške kokarde, ne pa petokra-kih zvezd. Začel sem jim razlagati, da je treba nositi na kapah zvezde, ne pa kokard, češ da so partizani in ne četniki itd. Na to mojo pripombo so ostro reagirali, češ da se njihovih kokard ne sme nihče dotakniti in jih bo mogoče sneti le, ko bodo mrtvi, in tako dalje. Zakaj pa potem ne gredo med četnike, zakaj ostajajo v partizanih, sem jih vprašal Vsi so mi odgovorili, da je v četniških odredih mnogo oficirjev, ki se borijo za vrnitev stare Jugoslavije, razen tega pa ti oficirji ne skrbijo za preskrbo odreda, ne hodijo v boj itd. Nasprotno pa partizanski komandanti iz ro-manijskega odreda skrbijo za vojake, med bojem pa gredo v prvo črto in se borijo proti vrnitvi stare Jugoslavije. Zato želimo ostati v partizanskih odredih, vendar bomo nosili kokarde, so rekli. Kaj naj bi jim odgovoril? Rekel sem jim,, naj ostanejo v partizanskih odredih in nosijo kokarde, če jim j e to všeč. Imeli smo veliko nalogo, postopno prevzgajati te ljudi, ki so se počutili četnike, vendar niso hoteli pristopiti k četniškim odredom. Seveda takšno stapjž ni moglo dolgo trajati, ker so ljudje prihajali k partizanskim odredom v sorazmerno ugodnejšem položaju, ko se je narodnoosvobodilno gibanje močno razvijalo'ter je dosegalo vedno nove zmage. Ce bi prišlo v razvoju boja do zastoja,' bi bilo veliko vprašanje, kako bi se držali ti odredi, če nam pred tem ne bi uspelo prevzgojiti teb ljudi in ustvariti v vsakem odredu zdravih jeder, ki bi vzdržala v vsakem položaju. Zato smo sklenili, naj pride iz Sarajeva čim več komunistov, hkrati pa bi mlajše, dobre bcrce sprejemali vAPartijo in na ta način oblikovali potrebni komisarski kader v četah in bataljonih, ker je bil dotlej politični komisar le v odrednem štabu. Žal je bila ta naša akcija prepozna, ker so-se dogodki razvijali mnogo hitreje, razen tega pa se mladi komunisti iz sarajevske organizacije niso najbolje znašli na'terenu, v partizanskih odredih. Se drug dogodek je razkril naše slabosti, ki jih naše vojaško- politično vodstvo takrat še ni poznalo. Ko je praktično prišlo do likvidacije skupnega operativnega štaba, je četniško vodstvo izoblikovalo zelo nevarno taktiko, da bi razbilo naše zaledje. Da bi dosegli ta cilj, so poslali svoj »štab« v osvobojeno Rogatico. Pri štabu- je bilo 30—40 žan-darjev, ki so prišli iz Srbije. Štab se je nastanil v Rogatici ter začel zbirati ljudi za četniški odred. Ker se jim ni pridružil nihče iz vrst domačega prebivalstva, sta začela štab in njegovo spremstvo ropati muslimanske vasi na osvobojenem ozemlju, likvidirati odrasle moške, posiljevati ženske in tako dalje. Namen je bil jasen! Hoteli so privabiti čimveč ljudi iz partizanskih odredov in ropati musliman-sko Jastnino, oziroma preprečiti množični prihod, muslimanskega prebivalstva v partizane. Četniki so namreč dobro vedeli, da jim ne bo uspelo razbiti narodnoosvobodilnega boja, če bo srbsko, hrvatsko in muslimansko prebivalstvo skupno, enotno nastopilo proti okupatorju. Razvoj boja v tem obdobju je kazal, da je začelo^ muslimansko prebivalstvo množično podpirati narodnoosvobodilni boj in se pridruževati partizanskim odredom, tako da je že nastal muslimanski bataljon, ki je štel nad 400 borcev. Četniki so torej računali, da bodo s to taktiko preprečili ta proces in zadržali muslimansko prebivalstvo, da se ne bi priključevalo narodnoosvobodilnemu gibanju. Ker smo pravilno ocenili to nevarnost, ki je spričo takšne četniške taktike grozila nadaljnjemu razvoju narodnoosvobodilnega boja v Bosni in Hercegovini, sem poklical komandanta romanijskega partizanskega odreda (tovariša Čiča) in mu ukazal, naj vzame iz svo-jegR odreda dve najzanesljivejši četi ter aretira ves četniški »štab«, ki ga je dejansko sestavljalo 30— 40 žandarjev. Tovariš Čiča je vzel dve najboljši četi in se odpravil z njima, da bi v Rogatici izpolnil ukaz, vendar sta obe četi odpovedali poslušnost in nista hoteli izpolniti nalog. To je bil hud neuspeh, ki nam je kazal, da so še vedno številne ovire za nadaljnji razvoj narodnoosvobodilnega boja v vzhodni Bosni. Ta položaj nam je nalagal, da je treba čimprej ustvariti sile, ki bodo pripravljene izpolniti sleherno nalogo, ker bi oborožena vstaja v vzhodni Bosni v nasprotnem primeru prišla v hudo krizo. Vse te pomanjkljivosti partizanskih enot v vzhodni Bosni so predvsem posledica delovanja objektivnih činiteljev. Na ozemlju vzhodne Bosne Partija namreč praktično ni imela skoraj nobenega vpliva, razen na treh področjih (Semberija, Romanija, Se-koviči). Razen tega je bila velika zaostalost prebivalstva vzhodne Bosne huda ovira za vključevanje v narodnoosvobodilno gibanje. Razen teh objektivnih težav so delovale na tak razvoj položajaa, vzhodni Bosni tudi določene pačne orientacije vojaško-pol1*1^ nega vodstva na terenu. Dolg0A namreč v samem vodstvu pi'eVL dovala težnja, da je treba L-vitno pozornost za nadaljnje š'-Uj nje narodnoosvobodilnega usmeriti proti Sarajevu in rud , skemu bazenu, proti Zenici in jL, rešu, ne pa proti Tuzli in Sen1*, riji, kjer je imela Partija zelo lik vpliv. pn V tem pogledu se čutim ose°^ odgovornega, ker nisem PosVejIii zadostne pozornosti pravočasna predlogom tovarišev Cvijf* tj Mij ato vica in Colakoviča, ki \i vztrajala na tem, da je treba 1,8 j enote bolj usmeriti proti področju. Da sta imela prav, s% spoznali sredi leta 1944, ko 5 jj končno sprejeli njune predlog®™, premaknili naše enote proti ^ jevici in Semberiji. _ s. Na tak položaj v vzhodni ® ^ ni je vsekakor vplivala tudi sP j« memba, ki je nastala v načinu v skovanja. Medtem ko je natnlo' poprej prevladoval v naših elL tah partizanski način vojskova1*^) se je začel postopno uvelja'8 ' \i frontalni način. Posledica tega ji; bilo določeno omrtvičenje °3je sil, ki so se navezovale na sV.žj .vasi, in tako dalje. Zaradi v8 Ritega partizanske enote niso ve® , le stalno v ofenzivnih akcijak> nj-to so izostali tudi uspehi v na® j! njem razvoju oborožene vstal®’ 9-pa je odprlo pot določeni dem0 9 lizaciji, in tako dalje. Zal /Ijj takrat nismo videli vse do Prl tovariša Tita s I. proletarsko p gado. Samoupravljani e v elektrogospodarstvu Zanemarjena spodbuda Delavsko samoupravljanje se dohodek s povečevanjem mini-je pokazalo v vseh gospodarskih malnega dohodka za petdeset, panogah kot pomemben čini tel j pri spodbujanju delovnih kolektivov k večji proizvodnji in produktivnosti. Postalo je činitelj, ki ga ni mogoče prezreti v nobeni gospodarski panogi ne glede na njene specifičnosti. Na primer: samoupravljanje v elektrogospodarstvu se nedvomno mora razlikovati od upravljanja neposrednih proizvajalcev v industrijskih proizvodna podjetja pa za petinsedemdeset odstotkov. Možnost delne ali popolne oprostitve komunalnih podjetij plačevanja prispevka iz dohodka z namenom, da bi se znižala cena uslug — to je bilo vodilo pri različnem obravnavanju proizvodnih in di- presegla, ter tako dosegajo določen brutoprodukt in dohodek. Od prizadevnosti delovnih kolektivov je odvisen večji ali manjši uspeh. V elektro gospodarstvu je nekoliko drugače. Glede na'med-sebojno odvisnost vseh treh faz (proizvodnje, prenosa in razdeljevanja) je treba planirati v povezanem sistemu. Osnova za plani- stributivnih podjetij — je dejan-, ranje je elektroenergetska letna sko zmanjšana na nič, ker so cene bilanca; Plan skupnih dohodkov električne energije enotne in je ne le organizirano predvideva-oprostitev plačevanja prispevka nje, temVeč tudi ekonomska električne energije) pa 17 zaposlenih.. Kolektive v elektrogospodarstvu čaka široko delovno področje. Vprašanje pa je, ali ni prav tako nujno iskati vzrokov za omenjeno stanje tudi v slabosti planiranja v tej naši gospodarski panogi. PREVELIKA CENTRALIZACIJA SREDSTEV Ne da bi se Strinjali s stališči o odvečnosti področnih' republi- j. ®rav je proces proizvodnje v naši elektroindustriji bolj zamotan 0^. v nekaterih drugih gospodarskih panogah, vendar to ne sme '^at‘ pobude organov delavskega samoupravljanja in njihovega Sevanja za povečanje storilnosti in zboljšanje gospodarjenja °DKRITA BESEDA UPRAVLJAVCEV V ZAGORSKEM RUDNIKU Slabičev ne maramo v našem kolektivu Cl 5° 30 pred kratkim upravljav- ti njegova določila nekaterim zali QSorskega rudnika razpravlja- poslenim nič kaj dosti ne pome-So kletnem obračunu podjetja, nijo. Navadno so izostankarji ved-tlačM0t°vili *°*e: P° proizvodnem no isti. Na obratnih konferencah U ^ morali nakopati 286.550 je bilo že neštetokrat govora o j)rf’n skop ali pa so 309.400 ton škodi, ki jo povzročajo taki slabi-k zo0č»a in prišli v drugo pollet- či, ki meni nič, tebi nič, pozab-“.odstotkov pribitka. Samo ob Ijajo, da so del skupnosti, ki jim ali e ja’1 80 nakopali 0260 ton je delo doma mnogo več vredno pi. 2a 3 odstotke proizvodnega Dovs’ ^Botovdi 80 tndii da se je ».-ečaia produktivnost dela. Rud- upravljanje iz centra, se pravi v tistih, v katerih proizvodnja nima hkrati budi značaja javne službe. Specifičnost določene panoge pa ne bi smela biti razlog za zanemarjanje boja za takšno organizacijo proizvodnje, ki bi še bolj spodbujala člane delovnega kolektiva k večji prozvodnji ob istočasnem nenehnem zniževanju lastne cene. S tega vidika bi se radi dotaknili nekaterih problemov razširitve delavskega samoupravljanja v elektro gospodar- nostim oziroma veča njihov do- darstva z družbeno skupnostjo, hodek. Podrejeni položaj distri- hkrati pa instrument pri razde-bucijskih podjetij negativno vpli- Ijevanju ustvarjene vrednpsti va tudi na investicije v elektro-distributivno mrežo. Redno se dogaja, da razdeljevalnim podjetjem primanjkuje sredstev in da v raznih oblikah prejemajo pomoč od komun. Komune, ki oprostijo komunalna elektrogo- med elektrogospodarske organizacije. Enotnih normativov za električno gospodarstvo pa še ni. Šest republiških elektrogospodarskih sti (kar zahteva globljo analizo) v sistemu elektro gospodarstva, bi vendarle lahko dali nekaj pripomb k velikemu deležu elektrogospodarskih skupnosti pri skupnem skladu za samostojno razpolaganje (za skupno potrošnjo). Leta, 1956 so podjetja sodelovala s 35,483.000 din, eiektrogospodar- §5s:§l EfpSsl ssisiit vesticijskih skladov, iz katerih bi dohodku določa z vrsino planira- pa z 225,719.000 din Leta 1958 so morale dajati investicije tudi di- “ga. brutoprodukta, je splošna imela podjetja 216 247.000, skup-stributivni mreži. Zato komune težn:,a’ da bl sestavih nacrte 2a nostl Pa 527,637.000 din. Kakor stvu glede na to, ker je precej včasih ne moreie dohiti notreh- čimVečji brutoprodukt. Tako na- vidimo, se je razmerje v korist —v' • • ■ ■ - - ^ p stopa kot resna pomanjkljivost podjetij šele lani nekohko izbolj- razširjeno mnenje, da v tej go- nih sredstev na drug način in spodarski panogi še niso izkori- predpisujejo dodatne tarife za ščene vse možnosti za stimulacijo električno energijo, proizvajalcev. y nasprotju s tem pa nekate- ra proizvodna električna podjetja pomagajo komunam. Hidrocen-trala »Vlasina-" je dala v letih 1957 in 1958 svoji komuni 15 milijonov dinarjev za gradatev ceste, 5 milijonov za regulacijo potoka, 10 milijonov pa za graditev domov kulture. Kolerična centrala »Kolubara« je dala v razne namene 87 milijonov dinarjev. S tem hočemo povedati,'da se zaradi ločenosti distributivne faze elektrogospodarstva od enotnega storitev je porasla od 1200 dnino v lanskem letu na ton v prvem polletju letos. _________________=___,________________ . _ _ jetiko so uspeli dvigniti tudi obrata tik pred začetkom dela iz- če posredovati potrošniku. Spričo obt> storitev, četudi ne v vseh menja stalež delavcev, kar spe: tega je tudi dohodek vseh teh obrat ’ ker ™a vsak posamezen drugje povzroča škodljive zastoje, različnih podjetij tesno povezan svoje posebnosti. Razumlji- Delavski svet je na tem zaseda- med seboj. kot v proizvodnji v rudniku. Nič ni pomagalo, ko so jim obrazložili na obratnih konferencah, da povzročajo z izostanki od dela zmešnjavo v organizaciji dela, kajti ne more biti drugače, kot da vodstvo NEDOSLEDNA ENOTNOST Proizvodnje električne energije, njenega prenosa in razdeljevanja potrošnikom ni mogoče ločevati. To so dejansko tri faze enotnega procesa proizvodnje in potrošnje, procesa, ki ga prav kot v nobeni drugi gospodarski panogi ni mogoče ocenjevati ločeno. Električne energije ni mogoče spraviti v skladišče, njena proizvodnja predpostavlja prenos do določenega potrošnika. Od tod tudi nujnost skupnega delovanja oziroma trdne povezave proizvodnih, prenosnih in razdeljeval-nih podjetij. Prenesti in razdeliti je mogoče le toliko električne nerealno planiranje stroškov. V tej zvezi prihaja v planu tudi do primanjkljaja. V letu 1958 je znašal deficit po planu stroškov ob prvi izdelavi (pripravljena je bila na predlog šestih področnih republiških skupnosti) 11.128,000.000 dinarjev. Če bi hoteli ta primanjkljaj pokriti z višjimi tarifami, bi jih morali povečati za 22 odstotkov. Po dokončanem popravku plana pa se je primanjkljaj zmanjšal na 2617 milijonov dinarjev. Zaključek leta je pokazal, da primanjkljaja spisih ni bilo. Zanimivo je, da nastopa primanjkljaj v planu vsako leto. V ne. Prav tako pa ni mogoče proizvesti več toka, kot ga je mogo- se v elektro gospodarstvu ustvarjena sredstva uporabljajo v namene, ki nimajo nič skupnega z elektro gospodarstvom, medtem ko nekatere važne potrebe, na primer v distribuciji električne energije, kohkor je je proizvede- energije, ostanejo nezadovoljene. Medsebojna odvisnost proiz-vo-dnje, prenosa in razdeljevanja električne energije je nesporno dejstvo, vendar je zakon o elektrogospodarskih organizacijah fazo distribucije ločil iz elektrogo- znaša okoli 16 milijard dinarjev. Razen nerealnega planiranja, kar zasluži posebno obdelavo, treba pa bo ugotoviti tudi razloge, je nepravočasno planiranje močna ovira za normalno delovanje podjetij. Dejansko nastane vprašanje, ali elektrogospodarska podjetja sploh imajo plan. Elektrogospodarska podjetja Srbije so dobila plansko delitev dohodka za leto 1958 šele januarja 1959. Pogodbe v elektrogospodarstvu šalo (od indeksa 300 v letu 1956 in 312 v letu 1957 na 244 v letu 1958). Vendar je delež skupnosti v skupnem skladu za samostojno razpolaganje (za skupno potrošnjo) še vedno nesorazmerno velik v primerjavi s podjetji. Če pri tem upoštevamo, da se večina teh sredstev, ki jih absorbirajo elektrogospodarske skupnosti, ne vrača v podjetja, temveč jih porabijo za potrebe teh skupnosti in le delno za skupne potrebe, bi bile upravičene pripombe k preveliki koncentraciji sredstev v teh skupnostih. Na Hrvatskem na primer je bila v obdobju 1956— 1959 (za leto 1959 smo vzeli plan) uporaba skladov skupne potrošnje (skladov za samostojno razpolaganje pred letom 1958) naslednja: za potrebe podjetij 23 odstotkov, za potrebe skupnosti 38 odstotkov in za skupne potrebe 39 odstotkov. Na enega' delavca so porabili iz tega sklada v podjetjih 29.000 din, v elektrogospodarski skupnosti pa 1,449.000 din. Nesorazmerje je več kot očitno. Značilno je dalje, da skupnosti dobivajo sorazmerno mnogo boi1s5. Povečanjem proizvodnje je prav tako ugotovil, da imajo taki V organizaciji elektro gospo- spodarske skupnosti. Distributiv- med skupnostmi in elektrogospo- več sredstev kot podjetja. V Sr finančni uspeh podjet- delavci, ki pogosto izostajajo, po- darstva pa zbuja pozornost to, da na podjetja pa so tudi nadalje barskimi podjetji, ki bi jih bilo Vef/'ežijski stroški so zaradi po- navadi še »srečo« v obratnih am- je distribucija organizacijsko lo- ostala popolnoma odvisna od treba_ sklepati Vnaprej, sklepajo “he proizvodnje nekoliko nižji, bulantah, kadar »zbolijo« in spet čena od proizvodnje in prenosa elektrogospodarskih skupnosti. , fako v prvem polletju. Pred ostajajo doma na račun pridnih, električne energije. pro?J Pa so imeli tudi podatke o ti0 ‘2vodnji za mesec julij in del-ra avgust. V teh dveh mesecih Uro1'6 staknilo. Četudi so načrt čjji^odnje v delavnikih prekora-st‘2a 5 odstotkov, je rudniška SQ se posvetovali z vo- niškim vodstvom v vzhodni Bos- prebivalstvo. Četniki pa so izobli- Hato čtivom iz vzhodne Bosne, ni. Ta naš odnos do sodelovanja s kovali mnogo zlobnejšo taktiko: 8ehsk^a 2 VodRnimi tovariši iz Bo- četniki pa je kasneje pozitivno požigati so začeli muslimanske va- 'Cosv ’,2 k^jine in Hercegovine. Na vplival na nadaljnji razvoj narod- si in jih ropati, hkrati pa so pozi- liŠ£a °yanju smo izoblikovali sta- noosvobodilnega boja, saj so pre- vali borce iz partizanskih odre- ’ ki so bila poprej razložena, šli k partizanom mnogi četniški dov, naj se pridružijo temu njiho- V tr.i, v , komandanti, ki so bili kmetje s vemu umazanemu početju. »ad položajVe prlše},na' tega področja, ji. “mikov na partizane v Srbi- >\\xvvwv>\xv Ker na partizane je bil ta položaj povsem Pri stem so razglašali, da so Prva sovražna ofenziva in umik jim nemški okupatorji zatrdno obljubili, da vzhodna Bosna ne bo čeli omahovati tudi borci v muslimanskem bataljonu in so množično dezertirali. Naša odločitev v tem položaju: prvič, pojasnjevati množicam, da bo posledica te politike požiganja in _ ropanja muslimanskih vasi bližnja vrnitev istih ljudi skupaj z nemškimi okupatorji in ustaši, ki bodo požgali vse srbske vasi. Drugič, vse sile, ki se lahko loči- ! TOVflRM GUMIJEVIH IZDELKOV »SAVA« KRANJ — GREGORČIČEVA 8 priporoča svoje izdelke in istočasno obvešča cenjene odjemalce, da sprejema pismene prijave za zaključevanje za leto 1960 do vključno 25. oktobra 1959. Ker so kapacitete omejene in spričo velikih potreb ne bo,možno ugoditi vsem potrebam v celoti, prosimo, da bi bile navedbe realne. 1 ^ sebej opozarjamo. I ristili dejstvo, da so se nase eno brez vpliva na ljudi v naših par. koyali, da bomo lahko organizi- tej^eti antagonizem med oficirji i v četniških poveljstvih »Wi, dr^o čeSdk£ množicam ^a^široko^pdp^ivedova” banskih'odredih: Ker'se'je raz- rali nove vojaške enote iz delav-do ^metje iz vzhodne Bos- ^ da so nage sjie povsem uniče-S®*! orW. ,lzan?v mnof-° bo^ Pr*- ne in da v Srbiji ni več partiza^ L OC J — — CJ*. ~ -“J—**- nfi'u?anti. kmptip i7 v^hnrlnp Ros- .... širilo prepričanje, da so partizan- slab vrat. Ta enote bi usposobili stp ci° Partizanov mnogo boli pri- ll’ T naŠa u-1-? povs®m U1jiče' ske sile v Srbiji uničene in ker so za izpolnjevanje najtežjih nalog v k^čJtnTšknmmand^m- 116 m veC^a^lza- hkrati razširjali govorice, da bo- najbližji prihodnosti. Tretjič. - Ija v popolno gospodarsko odvisnost od jugoslovanske in še posebej še od področnih republiških skupnosti. Stimulacija delovnih kolektivov v smislu prihrankov sploh ni mogoča, ker ne delajo po načrtu. V takem položaju težko pride niso biU Ckmet^e ^'mtT pred- n0V- četniški propagandi so do getniki prevzeli oblast v vzhod- varis Slobodan Princip naj se na fkeg^^anmuDravlianfa110^ ^večTo ^tniškemu vodstvu sklica- tudi posamezni partiza- ni Bosni so za{eli ti ljudje mn0_ vsak način prebije do Črne gore in pr^uk iv^Mt rintihi 1 nost n 2 askihPne ^nninn^ice vsehpartl- ^ ^ ' žiCn0 preSt°pati k četnikom in Z ^rsk^6^-^ ^ ekonSn“t’v Itoogospodar- Cetnttlclh fcomimdantov Vzh^n°. . .. _ nj.s°dcI°va!1..pri, ™paniU in stvu. Zelo potrebno bi bilo storiti Četniki niso ostali le pri tej požiganju muslimanskih vasi. Na žic.'l Prepričale, da partizani niso ^ _______________ propagandni ofenzivi proti parti- frontah proti okupatorjem in umceni v drugih pokrajinah. tu^ do dogodkov v Srbiji in zanom, marveč sta kmalu prišla v DnfPr' bataljonov. Na tej staijg£®n®i naj bi sprejeli skupno kaj v. tej smeri. , r, _______ . ------------ ------------------------- ,-------------- ustašem je ostalo le nekaj naj- Medtem ko smo izvajali ta ak- „r-T !aZyitl^ ev,roPsk;ih deželah 0vani našeSa nadaljnjega sode- vzhodno Bosno dva zelo močna bolj zavednih borcev v partizan- cijski načrt, se je prebil na naše P,„tfr^ * instaliram megavat Qrf. Pa ozemlju vzhodne Bos- četniška odreda iz zahodne Srbije skih odredih. ozemlje tovariš Tito s I. proletar- , aoin?r0t.nei'- 6 -d° 1 smo se, da bomo na da štela sta vsak po 5000 do 6000 Ta febnigka taktika je povzro- sko brigado. Ko so prišle z na to ——- njim i*—i&l SROTMS predoval po dolini Krivaje, četniški odred Vojvode Djekiča pa je !°{ittVodrbiji' t>osanske četnike pa 0viča. Po Poveljstva Draže Mihaj- P0®0!'1 j® bilo mogo-'felovJ:- je> čeprav omejeno so-1-1® na ozemlju vzhodne niso več kopneli parskega prebivalstva narodnoosvo- temveč četniški odredi, bodilnemu gibanju. Ker musli- fpva°?no.se ]® začenjal proces utr-manskemu prebivalstvu nismo ^n^a ^ stabilizacije partizan-prodrl po dolini Spreče do Pala. mogli zagotoviti učinkovitejše za- redov. Takrat ni noben četniški odred ščite, je bežalo pred četniškimi v nrihna •• nastopil proti partizanom, ker so noži na ozemlje pod ustaško ob- an;|1 številki: četniki dobro vedeli, da je v vzhod- lastjo. Kasneje so ustaši sestavili POHOD NA MAJEVICO zaposlen delavec ali nameščenec v hidrocentralah, v kaloričnih centralah pa znaša ta številka 2.2 do 2.8. Pri nas je to razmerje dokaj manj ugodno. V Srbiji pridejo na megavat v hidrocentralah štirje zaposleni (Zvornik 2, Vlasina 4, Ovčarbanja in Medjuvršje 10 itd.), v kaloričnih centralah 12 (Beograd 13, Kostolac 11, Kolu-bara 10, Novi Sad 27 itd.), v podjetju »Elektroistok« (za prenos vedati. Človek dobi vtis, da imajo elektrogospodarske skupnosti v republikah, če že ne poseben, pa vsaj tak položaj, ki omogoča večji vpliv, kot to dovoljujejo objektivne okoliščine. V tem sestavku smo se le delno dotaknili problema stimulacije delovnih kolektivov elektrogospodarstva, v tej zvezi pa tudi vprašanja delavskega samoupravljanja v tej gospodarski panogi. Vrsta drugih vprašanj (formiranje cen električne energije, način formiranja in delitve skladov, dalje delovanje republiških elektrogospodarskih skupnosti itd.), prav tako zasluži posebno pozornost. Če bi proučili vsa ta vprašanja, bi vsekakor dobili še jasnejšo predstavo v možnostih za bolj vsestransko stimulacijo delavcev v proizvodnem procesu elektro gospodarstva in o tem, kako bi organi delavskega samoupravljanja v tej gospodarski pa-npgi ob upoštevanju njenih specifičnosti uspešneje delovali. Milorad Mandič iiiiii ![=!lili!!!ii iiiiiiiiililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliisliiiliii PLAČEVANJE Vam od 1952. leta dalje niso spre- S. G. P., Radeče: SliSali ste, da 4mf,nili Pla«lnega razreda. Potem-prlpada delavcem, ki se s svo- ake.m Vam sploh m bil,priznan jimi prevoznimi sredstvi vozijo k?kšen "az,iv lz Prosvetno-znan-več kilometrov daleč na delo in stv.®n! stroke> temveč ud.0^ ! z dela, neka mesečna odškodnina na^Jz - Pisarja. Ce bi bili za uporabo svojega prevoznega v rednem usluzbenskem razmerju, sredstva. - Odgovor: O tem, ali bl dobl}! v zace ku lanskega leta delavci sami nosijo stroške, ki jih novo ^f100 z določitvijo novega imajo s prevozom na delo in z aazlva- Na mOTfte blti ait] podela, ali pa jih krije gospodar- kovna Predmetna učiteljica, ska organizacija, odloči delavski čf nimate predpisane šolske in svet sam z ustreznimi določbami strokovne izobrazbe. Pravico do v tarifnem pravilniku. Določi tudi, starostne pokojnine imate, če kakšne prevozne stroške krije go- laiate najmanj 15 let priznanega spodarska organizacija. Toda kot staža, od tega najmanj 10 let de-skrben gospodar mora pri teh od- 1°vne dobe m fe sta 5° Iet starl ločitvah upoštevati, kakšna sred- ^ ^re^} kakšae za^- stva ima v ta namen in koliko shtve ste imeli in ali so te imele povračil takih prevozijih stroškov znacaj rednega usluzbenskegd delavcev lahko gospodarska orga- razmerja, je treba razpolagati s nizacija vračuna v materialne t°'c,n'rnl P°datki o uradih in za-stroške. Odredba o izdatkih ose- vodlh’ k^er ste službovali; mora-bam v delovnem razmerju, ki se m?'. Pripomniti, da »kemičnega priznajo v materialne stroške, do- ministrstva« m bilo, da je treba voljuje namreč v svoji 1/6. točki, dokazatl’ ah Je..bl!f del° v1mna' kot materialne stroške obračunati zlčn.1 organizaciji takšno, da ste izdatke za prevoz delavcev na zanj prejemali redne mesečne nadelo in z dela zneske, ki preše- grade, ker je bilo to delo edina gajo 600 dinarjev mesečno. Nikjer zaposlitev^ Priporočamo Vam, da pa ta odredba ne dovoljuje v ma- skrbno zberete vse svoje doku-terialne stroške vračunati more- mente> če,.Jlh še, nifte takrat- ko bitno odškodnino za uporabo last- ®te morali izpolniti prijavo za nega kolesa, s katerim se delavec delovno knjižico, in da se obrnete vozi na delo in z dela. Ce bi de- "a tajništvo okrajnega ljudskega lavski svet priznal tako odškod- odbora, kjer bi Vam mogli na nino, bi jo lahko samo na račun dejstev dognati, kakšno je sredstev za osebne dohodke ali Vaše uslužbensko stanje, drugače rečeno na račun samih osebnih dohodkov, kar pa ni niti OTROŠKI DODATEK pametno niti gospodarsko. G. P., Doblar: Čeprav ste pod-P. B., Črnomelj. Svoj prosti čas jetju predložili otrokov rojstni list ste uporabili za pisanje računov zaradi ureditve otroških dodatkov preko števila, predpisanega za maja lani, to je mesec dni po redni delovni čas. Opravljeno delo otrokovem rojstvu, ste dobili šele Vam je podjetje plačalo v skladu letos junija odločbo, s katero Vam z dogovorom. Ko pa so obraču- je priznana pravica do tega do-nali osebne dohodke po novem datka, vendar le za tri mesece tarifnem pravilniku za nazaj, so za nazaj, ne pa od dneva otroko-Vam od pripadajoče razlike od- vega rojstva, to je od aprila 1958 šteli zneske, ki so Vam jih iz- leta. Vprašujete, ali imate pra-plačali za delo, ki ste ga opravili vico do dodatka za ves čas nazaj preko svoje delovne obveznosti v „ , . ._„ svojem prostem času. - Odgovor: ~ Gdgevor: Zavod za socia no za-Takšno ravnanje je v nasprotju varovanje Vam je lateo pr znal v z določbo 17. člena zakona o de- sMadu z določbo «, člena uredU-lovnih razmerjih, ki določa, da 0 otrpskih dodatkih največ za tr delavcu ni mogoče vzeti, zadržati mesece za nazaj, , ali zmanjšati osebnega dohodka dneva, ko je bil predlo - razen v primerih, ki jih določa vek za priznanje otroškega do-zakon. Tak obračun osebnega do- datka' Toda memmo da so prihodka za nazaj, kot ga opisujete stojni organi prezrli določbo 47 v svojem pismu, je zmanjševanje flana ,clt'. uredbe. Ta nam osebnega dohodka, katerega del so Loča> da lahko upravičenec vlaga tisti zneski, ki ste jih zaslužili za zahtevek za priznanje otroškega delo izven rednega delovnega dodatka tudi po gospodarski orga-časa. Vam je gospodarska organi- nizaciji in da je ta do zacija po novem tarifnem pravil- vek z vsemi , potrebnimi doku-niku dolžna obračunati in izpla- menti m podatki poslati okraj-čati osebne dohodke za redno nemu zavodu za socialno zavaro-opravljeno delo, ne da bi v ta vanje. Ce ste vložili zahtevek za obračun kakor koli vštevala za- priznanje otroškega dod služek za izredno delo, ki Vam ga drugega otroka v maju 1958. leta. je prav tako dolžna priznati in Pftem so Vam dolzn p izplačati, če je bilo tako dogovor- otroški dodatek ^ ves čas, kei jeno in delo v skladu z dogovo- ste zahtevek vložili pravočas rom tudi izvršeno. njia pravem mestu Ce je pod- jetje nepravilno postopalo, Vas zahtevek zadržalo, ne smete Vi ' USLUŽBENSKO RAZMERJE trpeti škode. Menimo, da je dol-„ ,, . . , .. žan zavod to dejsrtvo upoštevati. S. Izola: Radi bi zvedeli, priznati jn izplačati otroški doda- SHrrT6 ?rxu’ da ^ Jf ^ za ves čas, za nastalo škodo XVH. plačilnem razredu, ah Vam tožiti gospodarsko organiza-pnpada položajni dodatek, ah £ Izgovarjanje na to, da ni imate pravmo^ poučevati na osem- Jejel otrokovega rojstnega lista letki kot predmetna učiteljica in ^ristojni usiužbenec, je brez vred-ali imate pravico do poljojnine? ^osti in neUpoštevno. Za pravilno Odgovor: Zelo težko je odgovoriti poslovanje odgovarja v tem pri-na vsa vprašanja, ker kljub ob- meru tako proti Vam kakor širnemu pismu ne poveste niče- proti zavodu za socialno zavarova-sar, kar je bistveno za posamezno nje gospodarska organizacija kot vprašanje. Ni mogoče razbrati, pravna oseba. Znotraj podjetja ali ste v rednem uslužbenskem pa je treba napraviti red tako, da razmerje ali pa ste honorarno za- pokličejo na disciplinsko odgovor-poslena uslužbenka. Iz Vašega pi- nost tistega uslužbenca, ki je postna bi bilo dopustno sklepati, da oblaščen za taka dela. V Vašem ste od 15. decembra 1956 dalje primeru ne gre za pravico, ki j® honorarno zaposleni. Na to skle- morda odvisna samo od podjetja, parno tudi, ker imate še vedno temveč za pravico, ki jo priznava XVII. plačilni razred, kar kaže na in zagotavlja družba državlja-to, da niste mogli biti prevedeni, nom, ki so v delovnem razmerju ko je lani začel veljati nov za- Gospodarska organizacija je v kon o javnih uslužbencih. Seveda, tem primeru samo opravila posel če ste honorarno zaposleni, potem kot pooblaščenec v smislu 47. čl Vam ni mogoče določiti niti pla- cit. uredbe in če je to pooblastilo čilnega razreda, niti položajne opravila slabo, v nasprotju s pre-plače (položajnega dodatka nam- vzeto dolžnostjo, ne more zaradi reč že poldrugo leto ni več). Ce tega trpeti v svoji pravici držav-bi želeli pojasnilo o tem, kakšen Ijan. Zoper odločbo okrajnega za-plačilni razred bi Vam pripadal, voda za socialno zavarovanje mo-bi morali povedati, kakšen naziv rate vložiti pritožbo na republiški imate, kakšna je Vaša šolska iz- zavod in če bi tudi tu dobili ne-obrazba, kakšne izpite imate, kaj gativen odgovor, boste morali Vam je bilo priznanega z dose- uporabiti sodno pot s tožbo na danjimi odločbami. Pravite, da Vrhovno sodišče. JOŽE JURAC, PREDSEDNIK SKUPŠČINE ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V LJUBLJANI: SODELOVANJU Z ZAVA V tem mesecu bo v Ljubljani zasedala skupščina okraj- V LRS je okoli 1600 članov skupščinah socialnega zavarovanega zavoda za socialno zavarovanje. Na njej bodo razprav- skupščin socialnega zavarovanja, nja se namreč veliko razpravi/ Ijali o stikib z zavarovanci. Zato smo zaprosili predsednika ki se sicer udeležujejo zasedanj o tem, kako se trošijo sredstv^ te skupščine, da bi nam povedal nekaj misli o sodelovanju skupščin, na njih pa vendarle Toda, ker se ti člani ne brigal članov organov upravljanja socialnega zavarovanja z aktiv- premalo aktivno sodelujejo. Ce dovolj v svojih kolektivih ^ nimi zavarovanci. bi spraševali za vzroke, bi nema- blemov zavarovancev, naj bi ra ugotovili, da so nekateri pre- redili vse, da bi te slabosti tuo* »V naši socialistični ureditvi je Ze precej časa ugotavljamo, več zaposleni z dolžnostmi v dru- odpravili. . prišlo družbeno upravljanje do da člani skupščine v glavnem do gih organizacijah in se zato ne Večkrat smo že slišali, da " izraza tudi na področju socialne bro poznajo probleme socialnega morejo ukvarjati še s problemi iabko precej izboljšali zdravstv*” zaščite, ker smo dali vsa sredstva, zavarovanja, vendar jih' premalo socialnega zavarovanja. Toda mar no zaščito zavarovancev, če ki jih določamo v narodnem do posredujemo zavarovancem. Gle- ti ne delajo napak,1 ker se ne za- člani samouprav bolje sodelov**1 hodku za socialno zavarovanje, de tega so še največ storile sindi- nimajo dovolj za probleme so z zavarovanci, samim zavarovancem na razpola- kalne organizacije. Te vabijo čla- cialnega zavarovanja. Na mnogih Na tole • pre(jse(jnik skuP" go in v upravljanje. S tem pa ne samouprav zlasti na občne vprašanja, kot na primer, za porast 4x,-n„ ravoria za socia1” smo tudi v pogledu družbenih od- zbore, medtem ko le redkokdaj bolezenskih izostankov, plačeva- no zavarovanje v Ljubljani mmmm Čakalnica očesnega oddelka v ljubljanski polikliniki je vedno polna. Delavci si marsikdaj poškodujejo oči, ker ne uporabljajo zaščitnih očal. govoril: Kaže, da bi bilo treba zaint^ resirati posameznike pa tudi gane upravljanja v podjetjih, bi se v večji meri ukvarjali s c lotno problematiko zdravstva poštenih. Gre zlasti za prepre“t vanje vzrokov obolenj in nesr^ Na to marsikaj vpliva in je h* goče reševati te v podjetjih. ^ gre te zgolj za dobro ali sl®“Jj poslovanje ambulant ali spremljanje števila bolezensk* izostankov delavcev. Tu je mih1. mnogih pravic tudi veliki do^ nosti zavarovancev, njihovih °,j ganov v kolektivih in seveda organov samoupravljanja sociaj nega zavarovanja. S tem, če člani samouprav in organi upra. ijanja v gospodarskih' organizaf j ah bolje spremljali in tudi res vali probleme s področja soClL nega zavarovanja, bi lahko veh* pomagali, da bi se izboljšs' zdravstveno stanje. Seveda je trebno tudi zavestno sodelova« vsakega zavarovanca. O vseh teh problemih naj razpravljali tudi sveti za zdr!L stvo in sveti za delo občins^ ljudskih odborov in tudi odb® proizvajalcev, ki naj bi skups^j nam socialnega zavarovanja hL poročali, katere probleme bi 5 posebej obravnavali. Se nekaj J, Na tem področju bi lahko mar5,, kaj storite sindikalne organi^. nosov in v materialnem pogledu prirejajo posebna posvetovanja, nje posebne prispevne stopnje so- —j --- —-------... zagotovili vse možnosti, da delov- ko bi na njih izključno obravna-, cialnemu zavarovanju itd. tudi cije, ki združujejo delavce svoj ^ ni ljudje lahko uveljavijo pravice, vali vprašanja socialnega zavaro- na skupščinah socialnega zava- ga kolektiva, Zato je tudi OSS , ki jim jih daje zakon. Navzlic vanja. Nekaj je torej že storjene- rovanja včasih obravnavajo te Ljubljani sklenil, da bodo skup" temu pa so še osnovni problemi ga, vendar še premalo. Toda za- stvari te nasploh in jih tudi ne z občinskimi sindikalnimi sve na področju splošnega socialnega varovance zanimajo mnoga vpra- morejo hitro rešiti, saj nimajo na priredili konferenco, kjer "bi f3* zavarovanja v nesorazmerju z šanja s področja pokojninskega, voljo dobrih konkretnih podat- pravljali o tem, kako so v ndu3 ogromnimi sredstvi, ki jih daje invalidskega zavarovanja, proble- kov. lem času trošili sredstva, družba za zdravstveno zaščito in mi zdravstvene zaščite itd. Mnogokrat ljudje tudi govorijo delajo upravni odbori zdravstv njeno učinkovitostjo, med po- o tem, da na zavodu posamezne nih ustanov, kako je s preved® membnimi pravicami zavarovan- . ver*aar ne gre j® za seznanja- projnje zavarovancev počasi re- po novem invalidskem zakon ! cev in težavami pri njihovi reali- nJe delavcev s problemi socialne- gujejo. Toda takrat, ko člani s poslovanjem pooblaščene sluZ“" zaciji, • med nenehnim narašča- ga zavarovanja, marveč bi morali skupščine vedo za določene slabo- socialnega zavarovanja v podj®7 njem stroškov in pomanjkljivo te probleme tudi reševati! sfi pri reševanju posameznih pro- jih itd. spodbudo za njihovo racionalno uporabo, med nenehnim večanjem sredstev za varnost pri delu in še vedno velikim številom delovnih nezgod. V praksi se kažejo mnogi problemi v delovanju službe socialnega zavarovanja, v uveljavljanju pravic socialnega zavarovanja in zdravstvene zaščite, ki povzročajo pri zavarovancih ne-razpoloženje, upravičene očitke, pa tudi izkoriščanje pravic s strani le-teh.« Takole je na te probleme opo- s*itsssfssjs- P«™MSsrsigr^“s »•»i.«w» katov na letošnjem kongresu sin- z v nič posebnega. Koliko naših iz Kranja, pridejo od dru- 'Drugo ieto boni odšel pa K. dikatov Jugoslavije, je_v_ začetku jjh preživ. dopust tu ali kje god Delg .e rJes Toda če za dva, tri tedne. Spočil sem Podprimo počitniške skupnost Občinski sindikalni svet Kranj Je letos priredil letovanje Kljub temu je bil dopust ^ v Moščenički Dragi. Ob morju je preživelo dopust nad 800 Lep za marsikoga. Kurjač delavcev iz kranjskih in drugih podjetij. ki dela v eni iz™ed celjskih vam, je pripovedoval, kako Letos sem preživela svoj do- led. Od maja do avgusta je bilo le raoral obratovodja nagovari3 pogovora dejal tovariš Jože Jurač. s«1 drugje na obali našega morja! bi nas bilo Več, bi "bilo draže.- laž%bom, f.®1?1;” , podietii Reči ie treba da sem 1:,a’ 80 plačah samo 300 dinarjev ljudje odidejo letos v ta, ddV ga priietno preživela to dl za dnevno askrba Mi tu 550 di' leto v d™g krai- Podprejo se čudila kako rlak^mMol^ "J* tTV" 27° ? k°lfkt,iv^ velikL.in Trn* vilno osebje zmoglo toliko dela. da se, b° lahfco res Črnivec Uus T . . . , . rane posode je razliko doplačala v poletnih mesecih spočilo Jutranje sonce je zlatilo morje iz svojega dohodka. Tudi v cam- morju, da bodo stroški in hribe, ko sem_se ustavila pred pingu kranjskega sindikalnega da ne bodo morali samo tdl vilo z napisom »Camping Kranj-«, sveti bi bilo mogoče ceneje, če ljudje skrbeti za 130 gostov. % Možakarja, ki je pravkar pometal bi ga podprlo več kolektivov, pri- tos so morali skrbeti samo trV t1f^.P0SlO£>3e™iSei2Vp^ ala,- 8Peval° sv°i delež za režijske kajti drugače bi bili režijski kje dobim upravnika. Ponudil mi stroške in s tem omogočilo svo- škl mogoče večji. Toda ti z3'" Občinski sindikalni svet Sevnica Z VSEMI SVOJIMI PODRUŽNICAMI Čestita k občinskemu prazniku 14. SEPTEMBRU VSEM DELOVNIM LJUDEM IN VSEMU PREBIVALSTVU OBČINE SEVNICA je roko. jim delavcem preživeti prav »Upravnik je pred vami.- dopust ob morju Spremil me je v prostorno dvorano. Gostje so prihajali k lepo pogrnjenim mizam k zajtrku. Stregel jim je — upravnik. Seveda oblečen v bel suknjič s prtičkom čez roko in stregel tako, kot da ta posel kar zmerom opravlja. Mimogrede se je za hipec ustavil. »Takoj bo. Veste trije smo. kuharica, strežnica in '... Pa sto trideset ljudi je pri nas.« Po zajtrku sem odšla v svoje novo bivališče. Med drevjem in grmovjem šotori in weekend hišice. Kmalu je bilo znancev nič koliko. Največ delavcev iz kranjskih tovarn. Pa tudi iz Štajerske so prišli. Usnjarji iz šoštanjske usnjarne. Tistikrat so se namreč nekateri iz kranjskih tovarn, ki so se prijavili za camping sindikalnega sveta iz Kranja premislili ali pa jih je delo zadržalo in da ne bi bili prostori prazni, je počitniška skupnost tega sveta ponudila letovanje tudi drugim kolektivom. »Veste,« je dejal pozneje nekoč upravnik, »mi smo šele pravzaprav začeli. Naš občinski sindikalni svet je letos prvič priredil takšno letovanje za delavce. Spočetka nas je bilo strah, kako bo. Zdaj pa smo, kot vidim, prebili lep niso smeli prav nič misliti ^ na uro kopanja. M- p' Takole je vsak poletni dan v Moščenički dragi V PREBUJENEM MESTU UB SAVI v j na leto zažtvl vekssejemski prostor v Zagrebu. Na pomlad In v„ dpn*,fe odpro vrata paviljonov, zašume betonske magistrale v živža-Hd n-a i»iso6ev.’ 151 se vrnejo iz vseh krajev naše domovine na veličast-'ktskn i6848,0^0 ^I°ve®^eSa uma. Kot vrtiljak želja siplje velesejem med ^usp • Ce čuden-ie in zadovoljstvo, hrani v tisočerih odtenkih različne Ka 1(j neusahljivem ritmu fantazije ter sposobnosti poveličuje člove- Nekoč pa -Največ sta skozi dan *««ila vrtiljak in tobogan! Prink1 nam prišepne stara pesniška sei^d, — je bil velesejem bolj Je krinolinam v ve-naškrobljenim stSj^kom kot pa resnični mar Vai= eiovekovih sposobnosti. To resnični manife- vai — človekovih sj ■ rn° pač zato, ker ob današnjem «ar P°1 stoletiu. ki je prešlo, od- vorI --u v Zagrebu vse piše in go- Pici v* se. v stari, zapuščeni konjuš-jeii^0rali prvi razstavljavce pod na-“i1« šotorskimi krili. Se j 'feF ~ ad informandum — je kar Poni rc naš kranjski zgodovi-Oielv- vJanez VaJ'kard Valvasor te-»Sl ‘fjši, Saj omenja v svoji knjigi Tl. J^/ojvodine Kranjske«, da že v tr„n,to;- obiskujejo te sejme številni ceig , iz Kranjske in Štajerske, pa D,.).'* daljne Turčije, kamor se pri-Piaci'? kar po splavih...! No, infor-leau nam je dobrodošla že za be-Igj ° °b rojstem- datumu petdesetih Poč c? velesejem ni nastal kar čez *Pač •Vo^° vsebino ima v prehodnem (,nJe na nekaj »res posebnega«, ko v,, O'skovalec približuje Zagrebu in eseimu. Iir30t ura točno prihajajo avtobusi Za6rebški kolodvor in prav tako dag/0 zdrse v živost mestnega pro-^Peč' ,vo presenečenje! Nikakršne bi ^ ni, čeprav je potnikov, da ^ ne preštel. °§tie g0 presenečenje! Avtobus se je Ha °bieaini Poti- Mimogrede zavi-Ptej? novo dvoredno cesto in po njej ftio«? Pred nedavnim dograjenega J1 Čez Savo. Tretje presenečenje Pozdravi na samem pragu ve-M Razstavni prostor krase no-tei^V'ljoni, uresničitve drznih arhi-zamisli, ki te spominjajo po tgiOiem izgledu na fantastične na lanskoletni svetovni raz-> v Bruxellesu. Pte^ovoljen s prvim vtisom in poln fie|(3- ta£a Pričakovanja vstopiš. Še korakov in že se izgubiš med krav 1Co ljudi in množico paviljonov. ^ iz ne Pomaga živa reka, ki bat*?hblja v določeno smer, niti ne satt; . kažipoti; nenadoma obstaneš Samcat s svojo negotovostjo, češ ^Pa zdaj!? a si deš, med domačini se človek ajbolj počuti. Vsaj za začetek! Ba taiasna čudenja in vzdihovanja, tu iti če aergaška modrost, ti povedo staVr, lmaš zavezane oči, da si na raz-Pj0. ern Prostoru za široko potroš- Ti k .te yabi blago za vsak okus. Od-blag 1 b^°> če bi ga naštevali. Isto v Na,nbmreč lahko vidimo pri nas T'era?iPŽ_ i*“K° Perilo, čevlji... Tudi argo- f11 Žeri^i^000 *n svileno blago, moško h 0 perilo, čevlji... Tudi argo-nrim®sne konzerve. Nekaj sve- Prinaša domiselnih aranžerjev. Tu pa tam pa je vendarle nekaj novega. Na primer — »Sljeme« je dodalo svoji bogati izbiri industrijsko pripravljene hrane še srno, divjega zajca in fazana v hladilniku. Hladne obroke industrijsko pripravljene hrane v Sloveniji še ne poznamo, čeprav je »Sljeme« to svojo novost krstilo že na spomladanskem velesejmu. Ce bi kdo z dobro namero segel po lični škatli z makaronovim mesom, bi mu predstavnik »Slje-mena« naučeno odgovoril: »Samo prek naših in vaših komercialistov!« Kje le so bili na pomlad!? V skritih kotičkih zvene čaše in drobne kapljice vseh mogočih okrep-čilnih pijač rišejo raznobarvne moža- , ike na reprezentančne prte. Predstavniki različnih trgovskih podjetij podpisujejo pogodbe o nakupu, pa tudi obujajo spomine na minule sejme, kjer so se že srečali in na sejme, kjer se bodo lahko spet našli. Ce bodo živi in zdravi, seveda! Kupna moč potrošnika je najbolj očita v paviljonu, kjer domači razstavljavci razstavljajo blago za široko potrošnjo. Marsikateri bi najraje kar takoj kupil in odnesel s seboj predmet, ki mu je všeč. Kdo ve, če mu bodo znali prisluhniti trgovci. Namesto — »Tata kupi mi...!« V oddelku, kjer razstavljajo les-no-obrtne zadruge in v manjši mer! lesno-industrijskega podjetja, stopajo obiskovalci s tihim korakom. Ne toliko zato, ker duše stopinje mehki tekači kot zato, ker občudovanje pride bolj do veljave, kadar je nemo. Bežna zanimanja za možnost nakupa izzvene pri industrijskih izdelkih v znani — za izvoz! — pri obrtniških zadrugah pa v obetajoči napovedi, da bo razstavljenega blaga dovolj šele takrat, ko bodo izpopolnili proizvodnjo. Tako posamezna podjetja lahko ugode le tistemu krogu potrošnikov, ki 'živi v njihovi neposredni bližini, industrija pa se zmerom zbira pogum, ki ji je baje potreben za začetek serijske proizvodnje raznovrstnega lahkega sobnega pohištva. Iz tega oddelka odhajajo še najbolj zadovoljne gospodinje, katerih okus, kar se tiče kuhinjske opreme, razveseljivo zadovoljuje industrija: Prav tako tudi Zavod za napredek gospodinjstva. Po marsikateri stvari bi človek kar segel... Za kratek oddih stopimo v paviljon ZDA. Amerikanci so povsem sodobni: aerodinamika, plastične mase in rakete! Poleg rakete so razstavili tudi vse-mirske »vandrovce«! Prave, žive potnike, ki bodo, ali pa je že kdo iz njihove bližnje žlahte pogledal v sfere visoko nad zemljo. Ti potniki so — črne miške, ki se gnetejo v veliki stekleni krogli; ljudje — okoli njih. Slednji vsekakor rodovednejši, kar požirajo z očmi drobne ujetnice in ha glas sanjarijo o poletu na Luno ali na Mars. Se na najlažji način je sanje o ve-solskih poletih približal našemu planetu mali Vojvodinec, ki je enostavno ukazal: »Mama, kupi mi miško!« »Te niso naprodaj!« Prestrašena mati je začela vleči kratkohlačnika proti temni silhueti vsemirske rakete. Fant se je uprl z vsemi štirimi: »Mama, kupi mi, kupi mi... Saj ne gre toliko za miške! Na velesejmu je marsikaj, vzbuja pozornost tudi starejših. kar Na velesejmu ne morejo kupiti, kupili pa bi v domačem kraju, če bi znali trgovski zastopniki v popolnosti razumeti njihov interes, interes potrošnika. Ponudbe in povpraševanje, nakup in prodaja sta čestokrat le ustaljena kalupa, ki še ne poznata fines. Trgovski dogovori vse premalo upoštevajo interese potrošnikov, ki jim ni samo za neko določeno vrsto blaga, pač pa predvsem za okusnost, kvaliteto in cenenost. Če so že nekomu iz Slovenije všeč razstavljene stvari iz Makedonije, a jih sam na sejmu ne more naročiti, bo lahko uresničilo njegovo željo po nakupu edinole neko trgovsko podjetje iz Slovenije, ali pa bo moral potrošnik sam v — Makedonijo! Koliko je teh in podobnih želja? Odgovor jim da lahko recimo — anketa. Pri nas pa je vendar dovolj sejmov, ki bi že morali izoblikovati tanek posluh trgovinske mreže za potrebe in okus potrošnika, ali pa bodo sejmi ostali samo paša za oči, trgovina pa nekaj, kar je visoko nad potrošnikom. ' Od 4. do 11. septembra ^ VzrA izložbami v mestu navadno lhujemo, na sejmu pa je to iz-8oče je čustev že kar v navadi. Mo- Nskih ta zelezna srajca še izza se-h dni, ko so razstavljavci raz-r’-ašei ai1 blago, ki ga za vraga nisi le že V. n°beni naši trgovini. No, to jhu stvar zgodovine! In pa, da te-‘adijRi Y.eČ tako, odlika sejma in naše Cei l e za široko potrošnjo. .iam> kjer bi prišla zlobna ho veljave, ogorčenega rado-a Pomiri dobrodušen nasmeh t^HnfVn'^a> ki vljudno pojasni mo- ^'ijatei •nesporazum- Tako i® dobil n*° nn hladilnikov natančno pojas-Cetinia.SV°ie vprašanje pri Obodu s 4 *epe hladilnike izdelujete, kfi n’Ce Pa jih ne moremo nabaviti 'kfi V Sloveniji!« n ko t°? y letošnjem letu smo k,, h Elektrotehni in Jugoteh-„?°hzu Soo kosov!« je predstavnik seveda še alke g:aa sta naši podjetji te hladil-"Odai ef odkupili, a so jih izročili v trgovinski mreži v Makedo- *?« ^ato of° ^to bo nemara prišla na !v?io n-Yenija> saj bo Obod povečal 01zvodnjo od 5000 kosov na ho is.ooo! onsko oko bi nam bilo do-hoteli zaslediti kakš- V paviljonu za široko potrošnjo se obiskovalci še najraje zadržujejo okoli razstavljenih gospodinjskih predmetov, med katerimi so še naj-vabljivejši — hladilniki. Človek se jih ne nagleda, saj so v naših izložbah še zmerom kaj redek gost Kjer m treba komentarja Na stotine družin obišče velesejem. Z vsako od njih je srečanje zanimivo, najzanimivejše pa je srečanje z družino posebne sorte, ki pa ne obiskuje, pač pa jo drugi obiskujejo. To je — Familija Ferguson. Res, tu je oče Ferguson, pa mati Fergusonka in na ducate Fergusonč-kov, ki se obešajo na sorodne strice in tete. Dobra stran te velike družine izgledom paviljo-potrošnjo! Tako je, kot je na svojem, mestu: konfek-voine tudi na na spo- le žonglerska spretnost Podjetja »David Pajič«, »Georgij Naumov« in »Jugostroj« so zagrebškem velesejmu razstavila svoje izdelke. Mogoče bodo že mladanskem, najpozneje pa na jesenskem velesejmu razstavila opremo za samopostrežno restavracijo. Francoska tovarna, ki je opremo za takšno restavracijo že razstavila na beograjskem sejmu tehnike — takole so si obiskovalci tega sejma sami stregli — je namreč prodala dvajset oprem za tovrstne restavracije in licenco zanje prepustila »Jugostroju«. je, da le z molkom navdušuje mimoidoče in jih tako zadržuje ob svojem domačem ognjišču. »Kaj bi z motiko, plugom in volovskim jarmom« — ugotavlja prilet-' než v srbski narodni noši — »ko pa vse to lahko nadomesti tehnika. In to, kakšna tehnika!« Mislim, da ga ni dela na polju, v gozdu, v vasi ali na cesti, ki ga igraje ne opravi stroj iz Farnih j e Ferguson. Igraje in temeljito! Komur sta znana moč in delovna sposobnost, ki jo lahko prebudi krmilna ročica traktorja, ta se ne čudi sadovom letošnje žetve. Sodobnega kmetijstva si pač ne moremo misliti brez sodobne tehnike. Naša industrija za izdelavo kmetijskih obdelovalnih strojev se je zavidljivo odrezala. Tudi z Zagrebu so bili paviljoni tujih predstavništev kar se tiče industrije enako opremljeni. Švicarske ure bodo že skoraj legendarne spremljevalke te visokoalpske države kot spremljajo šivalni stroji Italijane in težki rezkalni stroji Nemce. Ob tem nepreglednem morju zavidljive tehnike je razveseljivo dejstvo, da imajo mnogi zapleteni mehanizmi, ki jih razstavljajo tuje države, že svoje dvojnike v jugoslovanskem paviljonu; teh je z leta v leto več, med njimi mnogo takih, ki so enake, če ne celo večje vrednosti. Na letošnjem mednarodnem velesejmu razstavljajo prvič tudi nekatere Azijsko-afriške države. V njihovih paviljonih spremlja obiskovalce vonj po pravi kavi in čaju, drobni predmeti iz rezljanega lesa in slonove kosti pa ga vodijo v svet eksotike, daljne Indije, obal ob Rdečem morju ali še dalje, na Cejlon. Nič ni čudnega, da se v pripovedi izgubiš, kot se moraš izgubiti med blagom 5745 razstavljavcev iz devetindvajsetih dežel Evrope, Amerike, Azije in Afrike. Radovednost kljubuje utrujenosti in oko, že nasičeno vseh lepot in zanimivosti, še zmerom živahno bega za novimi rečmi. Obiskovalcu je skoraj žal, če kaj spregleda. Vtisniti si hoče v spomin prav vse, kar lahko vidi in občuduje. Še na avtobusni postaji in na 'kolodvoru si ljudje iz raznih krajev razkazujejo živobarvne prospekte in menjavajo svoje vtise. Niti ne Valvasor, niti pe hudomuš-než s staro pesnitvijo, niti ne mnogi izmed obiskovalcev letošnjega jesenskega velesejma v Zagrebu, ni mogel predvideti tako dostojno manifestacijo ljudi, ki delajo v miru in za mir, tako veličastne obletnice belega mesta ob Savj; Valvasor in hudomušnež bi bila prijetno presenečena. Tako tudi Vi, če Vas bo pot zanesla tja. DUŠAN KRALJ AZBEST NA KOSMETU Naše tovarne za izdelavo salonita so še vedno vezane na uvoz azbestne rude iz Rodezije in Sovjetske zveze. Domač azbest, kolikor ga že izkoriščamo, nima posebnih kvalitet. Zdaj pa so odkrili bogata ležišča odličriega azbesta na Kosmetu. Strokovnjaki napovedujejo zaloge za več deset let. Azbest, kot je znano, se veže s cementom v salonit. Cement, ki ga izdelujejo iz laporja in potrebnih primesi, pa bo dobil, kot vse kaže, svojevrstnega tekmeca — iz žlindre! V Zenici ,bodo^ kmalu začeli s proizvodnjo cementa iz plavžarske granulirane žlindre. Že v letošnjem letu bo dala Zenica domačemu tržišču 7000 ton tega novega cementa, a v bodoče, bo zmogljivost strojev — .20.000 ton cementa letnol KOGA NE BI ZANIMALO? V laboratorijih tovarne motornih koles Tomos v Kopru malone ljubosumno skrivajo nove proizvodne načrte za morebitno izdelavo avtomobilov, ki naj bi že v prihodnjem letu začeli vznemirjati domače ljubitelje sodobne motorizacije. Ime novega avtomobila — Spak — nam že v naprej pove njegove karakteristike! Nekoliko izpopolnjen tip karoserije bo sicer še zmerom spominjal na francosko tovarno, ki bo Tomosu odstopila licenco, bo pa pri tem tehnično absolutno popolen in kar se da ekonomično vozilo za naše ceste. Pri vsem tem pa bo cenejši od Zastaver Fiat 600, kar je predvsem razveseljivo. POSTREZI SI SAM! Beograjsko podjetje »Invest-import« je sklenilo s francoskim podjetjem >Opheco< pogodbo o nabavi 20 oprem za restavracije tipa »postrezi si sam!« S tem naročilom je francosko podjetje odstopilo jugoslovanski industriji licenco za izdelavo takšnih restavracij — brezplačno. Za načrte se je zavzela tovarna hladilnikov »Jugostroj« v Beogradu. Potemtakem se nam obetajo časi, ko bomo izbrisali iz našega besednjaka besede kot — »Ni moj rajon! Takoj pridem!« itd. INDUSTRIJA IN ODSTOTKI Tempo razvoja naše industrije in s tem proizvodnje je med prvimi v svetu. V preteklih sedmih mesecih se je celotna naša industrijska proizvodnja dvignila za 12 “/o. Največji dvig beleži kemična industrija in sicer 29 °/o, takoj za njo lesna in elektro-industrija z 20°/«, sle-| dijo jim industrija gradbenega materiala, ko-! vinska itd. Tudi druge vrste naše domače indu-I strije so v odnosu na enako, obdobje v lanskem i letu dvignile svojo proizvodnjo za povprečno [ 12»/«. » OB NOVEM SIDRU NA REKI V reški ladjedelnici »3. maj« so splovili novo i 13.000-tonsko prekooceansko ladjo »Kivernitis«. ; Ladja je dolga 140 metrov. To je prva ladja, i zgrajena za grško družbo »Diamantis pateras« i s sedežem v Londonu in hkrati 185 plovni ob-; jekt, zgrajen v tej ladjedelnici po osvoboditvi. V ČASU STANDARDOV I V Zvezni komisiji za standardizacija priprav-j Ijajo izdajo 150 standardov za razna področja ! industrijske proizvodnje. Doslej je uvedenih | največ standardov v podjetjih strojne indu-I strije. v kovinski pridelovalni industriji ter in-1 dustriji motorjev in motornih koles. Z novimi f standardi bo v naši državi uvedenih že nad \ 2300 standardov. ŠTEVILKE V PROMETU NARAŠČAJO | V prvi polovici letošnjega leta so naša avto-| busna podjetja prepeljala 36 milijonov 800 tisoč I potnikov in 4 milijone 100 tisoč ton raznovrst-| nega blaga. V lanskem letu se je v istem času | prepeljalo le 28 milijonov potnikov in so naša \ transportna podjetja prepeljala z avtobusi le I nekaj nad 3 milijone ton blaga. Pri tem so prevozili avtobusi svojih 40 mi-! lijonov kilometrov, to je približno 10 milijonov [ km več kot v istem času v lanskem letu. | Še^ ena primerjava! V letošnjem letu se je | povečal avtopark naših avtobusnih podjetij za | 1200 novih avtobusov in za 7370 novih kali mionov. NAD SAVO — NOV OBOK : Pretekli teden so izročili prometu nov | most čez Savo pri Zagrebu. Preko tega mostu I se ,°hslej odvijal promet proti Posavini, | Baniji in Bosni. Dela na njem so trajala pet | let. Z viaduktom na obeh straneh je most | dolg 805 metrov, širok pa 20 metrov. Samo | lok nad Savo pa meri 100 metrov. Po 14 metrov i širokem cestišču lahko vozijo štiri vozila vzpo-! redno, za pešče pa sta ua obeh straneh 3 metre | široka pločnika. Most je stal našo skupnost dve milijardi di-! narjev. Glavna dela je opravilo beograjsko pod-| jetje »Mostogradnja«, jeklene konstrukcije pa | so izdelale tovarne »Djuro Djakovič« iz Slavon-| skega Broda, »Metalna« iz Maribora in »Goša« I iz Smederevske Palanke. i NAŠA DEŽELA - ZAKLADNICA RUDE = Skorajda ne mine mesec, da naši časopisi | ne prineso vest o kakšnih novih odkritjih rud-| nih ležišč kjerkoli v Jugoslaviji. 1 Rudarski strokovnjaki podjetja »Trepča« v 1 Kosovski Mitroviči so pred nedavnim odkrili še s 2,640.000 ton novih rezerv svinčeno-cinkove rudo, | ki vsebuje približno 150.000 ton svinca in več = kot 120.000 ton cinka. To odkritje, bo omogočilo, | da se bo življenjska doba tega na j večjega svin-! čenega rudnika v Jugoslaviji podaljšala za pet | let. Vrednost odkritih rezerv ocenjujejo na več I deset milijard din, s predelavo pa bo rudnik | »Trepča« dosegel več kot 5 milijard dinarjev = čistega dohodka. KAREL PUTRIH KAREL PUTRIH: PLASTIKA Se ne petdeset let star je nepričakovano končal svojo umetniško pot akademski kipar, docent na Akademiji upodabljajočih umetnosti in letošnji Prešernov nagrajenec, Karel Putrih. Rodil se je leta 1910 v Ljubljani, študije je konč&l v Pragi in se potem študijsko izpopolnjeval na potovanjih po Italiji, Švici, Nemčiji in Franciji. Slogovno je pripadal naši srednji generaciji realistov. Niso mu tudi bile tuje nove smeri v umetnosti, vendar jih je notrapje uravnovešeni in nepre-tenciozni kipar vedno prilagajal svojemu osnovnemu življen-iko-umetniškemu konceptu in ostal resen, zanesljiv in zavzet posredovalec življenja. Razstavljal je cesto in v mnogih evropskih državah, vedno v družbi, in bil nagrajen na II. bienalu v Aleksandriji. V domovini je sodeloval pri številnih spomenikih NOB, od katerih je potrebno omeniti zlasti spomenik žrtvam pri Urhu. Z Zdenkom Kalinom sta izdelala kiparski okras portala nove republiške Ljudske skupščine. Malo pred svojo prvo nameravano samostojno retrospektivno razstavo pa nam ga je pobrala zavratna bolezen. S Karlom Putrihom je odšel pomemben predstavnik našega sodobnega kiparstva. Dekleta iz Sanfrediana Italijanski Gorki, kot imenujejo sodobnega italijanskega pisatelja Vasca Prato-linija, je z »Dekleti iz Sanfrediana« — izšlo v zbirki Ljudska knjiga pri Prešernovi družbi — tretjič v zadnjih treh letih predstavljen Slovencem; najprej smo dobili v prevodu nje- ... govo »Kroniko revnih ljubimcev« (še bolje kot knjige se spominjamo filma, posnetega po tem romanu), zatem »Junaka našega časa«, zdaj pa še to povest o dekletih iz predmestja Florence, pisateljevega rojstnega mesta. Povest, ki ima komaj 90 strani, pripoveduje o mladeniču tiste vrste, ki ga v pogovornem jeziku imenujejo naši ljudje »dandp«, »lev«, »fra-jer«,. o njegovih ljubezenskih prigodah in ljubezenskih zmagah, pa o tem, kako ga končno njegove »premaganke« združene razkrinkajo in osmešijo pred ljudmi. Pratolini se svojim junakom dobrodušno smeje - prav ta dobrodušni smeh daje povesti t&ko prikupnost - vendar se njegov smeh ponekod spremeni v porogljiv posmeh, ponekod pa že v ostro, zajedljivo satiro; pa samo za hipi potem Pratolini takoj spet opusti zajedljivost im njegovo pripovedovanje teče dalje mirno, skoraj neprizadeto, pa vendar zanimivo, razburljivo. »Dekleta iz Sanfrediana« je ena najboljših kratkih povesti, kar smo jih v zadnjih letih dobili prevedene iz tujih literatur; tudi je po svojem značaju kot naročena prav za take vrste knjižne zbirke, kakršna je Ljudska knjiga Prešernove družbe. S tem prevodom so uredniki pri Prešernovi družbi imeli srečno roko. Vitezi okrogle mize Zgodovina je eno, ameriški zgodovinski filmi so pa drugo. To že dolgo vemo, pravzaprav kar že petdeset let; odkar so med zelo donosne posle uvrstili tudi proizvodnjo filmov. Da bomo pravični: tudi druge filmske proizvodnje, ne le ameriška, se odlikujejo po izdelovanju takih »zgodovinskih« filmov; zlasti na slabem glasu so v tem pogledu Italijani. »Vitezi okrogle mize« niso nobena izjema med komercialnimi »zgodovinskimi« filmi. Kaj vse je mogoče stlačiti v tak film! T&variško zvestobo, viteške pretepe, seveda lepe ženske, spopade celih vojska, kralju zveste kmete in druge reveže, nazadnje pa še legendo o Parsivalu, vetizu svetega Grala, ki se mu prikazuje njegov viteški svetnik im. ob koncu filma govori z glasom, ki bi pristajal predsedniku kake ameriške lige za širjenje krščanstva. Zelo ganljivo bi bilo, če bi za tem svetnikom spregovoril še predstavnik našega distributerskega podjetja, ki je film odkupilo, pa če bi še on povedal nekaj besed o širjenju krščanstva z ozirom na posebne prilike. Da, po nečem pa je ta film mogoče prepoznati izmed stoterih drugih te vrste, ki smo jih že in jih bomo še videli: za spoznanje dražji je najbrž bil, že zaradi nadpovprečne opreme, številnih, množičnih prizorov in zasedbe glavnih vlog. Ava Gardner je zelo lepa ženska, v tem filmu pa vse skupaj gleda malce zviška, češ, vi se kar igrajte, pa kaj hočemo, živeti je treba; Robert Taplor je zelo lep moški, mečevanja se mu tudi ni bilo treba posebej učiti za ta film; Mel Ferrer ni lep, je pa simpatičen, zato mu je spet enkrat pripadla vloga ljubečega moža, ki mu ni dano, da bi mu ljubezen tudi vračali. Kogar takele »zgodovinske« neumnosti ne motijo, se bo ob tehnicolorju in cinemascopu morebiti odpočil. mm m T T LETOŠNJO sezono sto-\ / pa jo prosvetna društva V s trdnimi upi, da bodo uspela v praktičnem delu realizirati nekatere pobude mariborskega kongresa Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije. Tako bodo v tej sezoni že vidni prvi uspehi treh novih okrajnih in nad trideset novih občinskih delavskih univerz, ki pomenijo začetek sistematičnega izobraževanja odraslih na Slovenskem. Delavskim univerzam se bo do konca sezone pridružilo blizu sto bolje ali slabše opremljenih klubov, ki pomenijo prav tako novo trdno postavko v našem prosvetnem delu. Številni razgovori, seminarji v Ljubljani in Kopru so prepričali marsikaterega društvenega delavca, da je že skrajni'čas ubrati nova, sodobnejša pota, da je treba v prosvetno delo vključiti vso kulturno in prosvetno dejavnost, da je v borbi za naprednejšo vsebino treba iskati tudi nove, privlačnejše oblike prosvetnega udejstvovanja. — Vse to postavlja pred prosvetna društva številne nove naloge, ki jih seveda ne bomo opravili v tej sezoni, lahko pa ustvarimo zelo solidne temelje za nadaljnje uspešnejše delo. Ker pomeni jesen začetek našega delovanja, ker imamo v tem času občne zbore prosvetnih društev, kjer pregledujemo dosedanje uspehe in slabosti ter si očrtujemo pot za bodoče, bo koristno, če v kratkih besedah povemo, kako si zamišljamo potek občnih zborov, od katerih je v veliki meri odvisno dobro delo prosvetnega društva. Kako pripraviti letošnji občni zbor? Zapisali smo že, da nas čakajo v letošnji sezoni nekatere nove naloge. To pa pomeni, da moramo tudi naš občni zbor prilagoditi tem nalogam, če hočemo, da bo naše delo ob zaključku sezone uspešno opravljeno. Ker so torej naloge nove, je potrebno njihovemu obravnavanju posvetiti več časa in pozornosti. Zato bi svetovali prosvetnim društvom, naj bi na letošnjih občnih zborih zelo na kratko pregledali dosedanje delo, kjer je le mogoče bi lahko za občni zbor pripravili ciklostirano poročilo o dosedanjem delu, glavno skrb pa bi posvetili programu za letošnjo sezono. Pri letošnjih občnih zborih lahko začnemo uspešneje preganjati dosedanjo glavno hibo, ki je bila v tem, da je bil občni zbor usmerjen v pregled dosedanjega dela, v naštevanju težav in ovir. Ker je bilo preteklosti posvečenega preveč časa, ga je ostalo premalo za prihodnost. In tako je bila razprava o programu bežna, običajno je občni zbor izvolil komi- Izhajati moramo iz napredne vsebine sijo za sklepe ali pa pooblastil novi odbor, da sam sestavi program za naslednjo sezono. Namesto da bi postal občni zbor najvišji organ prosvetnega društva, mesto, kjer člani razpravljajo o bodočem delu, se je spremenil v tribuno kritike, pregled objektivnih in subjektivnih težav. S tem seveda ne nameravamo reči, da naj kritika slabosti odpade, radi bi le opozorili, da mora občni zbor zavestno pripravljati program za v bodoče, se pravi, da je razprava o delu za leto dni naprej važnejša kot pa razpravljanje o tem, česa nismo uspeli napraviti. Kdo naj pripravlja program? Z letošnjimi občnimi zbori je treba odločno prelomiti z dosedanjo prakso, da je sestava programa stvar novega upravnega odbora. Ne glede na to, ali je upravni odbor na občnem zboru deloma izmenjan ali v celoti, je njegova naloga, da za občni zbor pripravi program. Ne samo pretečeno delo, uspehi — tudi kako si zamišlja delo za v bodoče, so karakteristike upravnega odbora. V enem letu je marsikdaj težko realizirati vse pobude upravnega odbora. Za to je prav občni zbor najlepša priložnost, da članstvo društva spozna, kakšne zamisli o prosvetnem delu je imel upravni odbor, katere je uspel realizirati in kaj namerava za v bodoče. Večina naših upravnih odborov, (v njihovem imenu opravita to predsednik ali tajnik) pa sestavi poročilo tako, kot da se vsakokrat poslovijo od dela v prosvetnem društvu. Zelo se je rajzširila fraza: »V imenu starega upravnega odbora želimo novemu upravnemu odboru veliko uspeha v naslednji sezoni.« S tem je za marsikoga delo opravljeno. Ravno o programih lahko izmenjamo izkustva, poglede na pomembnost, na vsebino našega dela. Ob živahnih razpravah o programu, o delih, ki jih želimo uvrstiti v program, se kristalizirajo pogledi, se ostri umetniški in estetski okus članstva. Do izraza prihajajo želje vsakega posameznika. Ce bodo posveti pri sekcijah dobro opravljeni, potem ne bo treba občnemu zboru sprejeti pavšalnih sklepov: uprizorili bomo dve igri, priredili tri koncerte, en izlet itd. Pavšalne oznake nam ničesar določenega ne< povedo. Predvsem pa ne izražajo vsebine naše dejavnosti. Dve igri sta lahko po vsebini in umetniški kvaliteti slabi ali pa dobri. Na koncertu lahko prepevamo zastarele ali pa sodobne pesmi. Sele ko začnemo razpravljati o vsakem del,u posebej in nizamo dokaze, kir govore za ali proti uprizoritvi, šele takrat dobi občni zbor svoj pomen, do izraza prihajajo sodobnejši in konservativnejši pogledi na prosvetno dejavnost. Na tako organiziranem in pojmovanem občnem zboru prihaja do izraza želja in hotenje posameznega člana prosvetnega društva. Sele ko smo opravili posvete ali občne zbore posameznih sekcij, šele takrat lahko upravni odbor pripravi svoj program, ki pa mora biti, kot smo že omenili, zelo konkreten. Glavne značilnosti programa Program, ki ga naj predloži upravni odbor občnemu zboru, mora izhajati iz spoznanja, da je osnovna naloga prosvetnih društev — razširjati kulturo med najširše plasti ljudstva. To se pravi, da naj prosvetna društva ne razpravljajo samo o delu svojih sekcij, ki mimogrede povedano zajemajo le manjši del kulturne tvornosti, ampak naj razpravljajo o vseh možnih oblikah dejavnosti, ki pomagajo razširjati zanimanje za kulturo, ki plemenitijo človeka. Za realizacijo takšnega programa pa bo potrebno pridobiti vse sile na področju prosvetnega društva, ki doslej pogosto delujejo še nepovezano. Tako prosvetno društvo ne bo več skupek posameznih sekcij, ampak zavesten kolektiv ljudi, ki. si po svojih močeh prizadevajo, da bi lepo in plemenito posredovali tudi drugim. Vztrajno bo treba pobijati miselnost, da je osnovna naloga prosvetnega društva število prireditev, In utirati pot spoznanju, da je naloga kulturnega delovanja — oblikovanje humane, socialistične osebnosti. Največja slabost našega prosvetnega, predvsem pa amaterskega delovanja v zadnjem času je bila v tem, da smo premočno težili za artizmom, za tehnično izpopolnitvijo, premočno pa zapostavljali vsebino. S tem pa seveda ne nameravamo reči, da naj društva ne streme v svoji dejavnosti k čim višji kvaliteti. Radi bi opozorili le na to, da morajo naši programi rasti iz sodobne socialistične vsebine in da samo preko te vsebine težimo, k na j višji kvaliteti. Zavestno se je treba boriti proti mnenjem nekaterih strokovnih vodij, ki smatrajo, da je na primer naloga amaterske dramske skupine v tem, da goji čisti slovenski jezik, ne pa v posredovanju vsebinsko kvalitetnih del. ki pomagajo tako igralcem kakor občinstvu odkrivati globlja spoznanja o življenju. Bolj zavestno kot doslej je treba v programe in delo vključevati vse pridobitve socialistične izgradnje, tehnike, ki imajo v današnjem času ogromen vpliv na zavest delovnih ljudi. Prosvetna društva pa lahko z različnimi oblikami dela izkoristijo možnosti, ki jih nudijo za prosvet-Ijevanje ves naš tisk, radio, kino, televizija itd. Ustvarjati je treba tesno sodelovanje med poklicnimi kulturnimi in prosvetnimi društvi. Iskati je treba nove privlačnejše oblike, ki bodo v prosvetna društva pritegnile več delavcev in mladine. Ker je namen, da kulturno dejavnost ČiC1' bolj razširimo, moramo vztrajno iška* ti tudi nove privlačne oblike in pred" vsem tenko prisluhniti željam in ho" tenjem mladine. Če bodo naši programi široko za' snovani in skrbno pripravljeni, P0-tem to ne bodo več programi sam0 prosvetnih društev, ampak bodo 10 tudi programi Zveze komunisto'''> sindikatov, mladine na kulturnern poprišču; programi bodo postal1 skupna last vseh zavestnih sil na de' lovnem področju društva. S takšnim1 silami pa bo tudi veliko laže opra' viti vse začrtane naloge. VINKO TRINKAUS POGOVOR TEGA TEDNA Zvezni centri za izobraževanje strokovnih kadrov Dosedanjim institucijam, bi sim' be za izobraževanje odraslih, se &° prihodnje leto pridružilo še osem V0^ sobnih izobraževalnih centrov v zvez' nem merilu, ki bodo vzgajali instruk' torje za posamezne stroke. Profes°‘ Bertoncelj, predstojnik centra za obrazbo pri Zavodu za organizacij? dela in varnost pri delu v Ljubljan*’ nam je v zvezi z ustanovitvijo t®11 centrov povedal nekaj osnovnih P0” datkov o njih. — Te centre bomo organizirali J okviru tehnične pomoči JugoslaviJ1' njihovo delo pa bo vodil Zvezni vod za produktivnost skupaj z iB?” zemskimi eksperti. Namen centrov J^ usposabljanje inštruktorjev za pos®' mezne stroke. Strokovnjaki iz podj6" tij, ki že imajo osnovno izobrazb®^ bodo tu v treh mesecih dobili potreb' no dopolnilno strokovno in metod®' loško znanje po najsodobnejših čelih, kar jim bo omogočalo uspeš® poučevanje ostalega strokovnega k»®' ra v podjetju. Kateri od teh centrov bodo d®" bili svoje prostore v Sloveniji? — Slovenija dobi dva cent**' gradbenega v Ljubljani in tekstil0®* ga v Kranju. Gradbeni center K imel svoje prostore v Gradbeni š®1" ki ji bodo prizidali še nov trakt. bo v obliki seminarjev za deset 0 dvanajst ljudi. Vsak center bo im® glavnega inštruktorja, predavatelj ter moderno opremljene delavni®?] Po sedanjih načrtih naj bi centri Pfl čeli z delom prihodnjo jesen. ^ dvomno je, da predstavljajo P°* membno novost in bodo bistve® vplivali na izobrazbo strokovne^ kadra. Moram pa poudariti, da je vS šele v nastajanju in še ni dokonč® določen profil centrov. Pri nas imamo že institucije, “ posredujejo vodilnemu kadru m®*^ de za izobraževanje v podjetju, iš® ko boste zagotovili sodelovanje 1® zavodov z novimi centri? — Izobraževanje v podjetjih izb®^ ja iz potreb podjetja, to se pravi spodaj navzgor. Ker bodo tudi n°'. centri vzgajali inštruktorje za P®** jetja, koordinacija deia med njim*t>, bo poseben problem, saj se bodo s3_ mo dopolnjevali, še posebno, ker °3 si zavodi niso namenjeni za stroko^ no izpopolnjevanje, ampak samo P®* sredujejo metodološko, družbeno * ekonomsko znanje. Sicer dokon^® koncept novih centrov še ni sprej® vsekakor pa ne bodo smeli zgolj pri strokovnem izobraževanj®' M. S. Marsikateri med njimi ste je pošteno prepotil, zlasti tisti, ki je stvar pojmoval preprosteje, kot se mu je potem pokazala. Tudi je morebiti marsikdo slišal pikro opombo: brez mature, pa na univerzo. Ampak tisti, pri katerih se hotenje za znanjem združuje z resničnimi sposobnostmi in z voljo, tvegati marsikatero prosto uro v prihodnjih štirih, petih letih za knjige in skripta — tisti so pripravljeni na prvo in drugo, na napore in na pikre opombe (te so še najmanjša med ovirami). Nimamo še podatkov o izidih sprejemnih izpitov na ljubljanski univerzi, ki jih je ta teden opravljalo blizu 250 novih študentov, ki jim novi predpisi omogočajo študij na univerzi tudi če nimajo formalne pred-izobrazbe. V vsakem primeru: tiste, ki so izpite opravili, čaka mnogo trdega dela — pa tudi zadovoljstvo, ki ga nudi človeku izpolnjena želja po znanju. Na iliki: izpiti na ljubljanski pravni fakulteti. Nfa vrsti je sodelovanje p°braževanje odraslih se je J v zadnjem času tako raz-Biahnilo, da bi porabili ^ecej prostora samo za na-J/anje vseh zavodov in in-S>CV, ki se s tem ukvarjajo. sj{0rai ni podjetja, gospodar-0Lv. °rganizacije, okraja ali |j kjer ne bi pripravija- j Programov in načrtov za jj°Praževanje v novi sezoni. napredek je razveseljiv. VpH ° ve^ °biik in načinov, i nno več delavcev in usluž- $Vo,Cev’ ki.si izpopolnjuje,!0 cj.Je znanje. Točne koncep-sodelovanje in koordina-dela — to so zdaj tiste /ePreke, ki marsikje še niso h jpa odstranjene in ki bi v j^floče lahko občutno zavirata pot k sistematičnosti in Pitnosti celotnega sistema 0®r«ževanja. 2e,o preprosto zveni ugotovitev, iti l6 rtiora vse izobraževanje začeti linčati v podjetju. Delovni kole ^ je tisti, ki zahteva in potrebu-tjioj^hje, v delovnem kolektivu se Po Lai° zbrati vse številne tipalke, 05ra,?terih uravnavajo in vodijo iz-tv^evanje zavodi in institucije od tj^ih preko republiških in okraj-izobraževalnih središč v pod-cilj Ker je in mora biti to končni fto ,?e^0vanja vseh, je nujno potreb-“hedsebojno sodelovanje. Vpraša- Teze za Zvezni zakon 0 strokovnem šolstvu Jzvršni svet bo do 10. jnlija 1960 Zvezni ljudski skupščini .predlog ei0v>»ih *a Zak°na o strokovnih in višjih stro-Posebna komisija, ki jo je po-i* t ’ Pre(^ časom izdelala načrt • zakon in jijh poslala v obravnavo ^ s,ranim organizacijam in ustanovam. tortur predvidevajo izredno elastično 0 strokovnega šolstva, ki je vanjo c5 *va Yk*ivuČiti razne sisteme strokovnega ; 'n,a® sedanji, zahodnonemski, švi-h . tinJ1 t‘ri,Se sisteme), pa tudi večino raz-si has ' iv’0l’ y zadnjem času ustanovljenih * ‘Načrt predvideva štiri glavne tipe nje, ki včasih ni tako preprosto, pa je5| kako doseči že dolgo časa iskani skupni imenovalec, ki bi dejansko omogočil enoten, urejen in sistematičen nastop in sodelovanje med oblikami, sistemi in koncepti vseh vrst izobraževalnih institucij. Programi — prvi pogoj Tudi pri iskanju oblik sodelovanja moramo pričeti v podjetjih. Kadar govorimo o tem, da je izobrazba, bodisi strokovna bodisi splošna, nujen pogoj za nadaljnji napredek, tako posameznika kot celote, ni nesoglasij. Večkrat pa po naših podjetjih še nimajo točnih programov, ki bi določevali, kakšno izobrazbo potrebujejo delavci, katere bi poslali na ta ali oni tečaj, koliko potrebujejo kvalificiranih, visokokvalificiranih delavcev, strokovnjakov. Nedvomno je, da so programi prvi pogoj za uspešno delo in sodelovanje. Le tako bo mogoče s pridom izkoristiti vsa sredstva, ki so na razpolago za izobrazbo kadrov. Seveda sestava programa ne sme biti shematska, vse po enem kopitu. Izkušenj drugih podjetij ne gre zametavati. Odpasti mora izobraževanje obrtniškega značaja, pošiljanje ljudi'na tečaje brez potrebe in še marsikaj drugega. Vodstva podjetij so dolžna, da te stvari ne rešujejo le površno. Ce je program vsestransko realen in temeljit, se jasno vidi, kaj in koliko lahko podjetja izobrazijo doma — tega naj bi bilo čimveč — in za katere stvari naj iščejo pomoč izven podjetja. Izobraževalne institucije pa bi imele mnogo lažje delo, ker bi točno poznali potrebe in zahteve podjetij, si na osnovi teh razdelile delo ter se specializirale za eno ali drugo obliko. Odpadla bi cepitev sil, da več institucij skrbi za isto vrsto izobraževanja ter se tako diskreditirajo, ker nihče ne ve, kdo je pravzaprav pristojen za to ali ono. Osnovna celica, če jo tako imenujemo, za izobraževanje v pgdjetju so izobraževalna središča. Seveda ta niso kos vsem zahtevam po izobrazbi. Ce gremo od tod navzgor, pridemo mimo delavskih univerz, okrajnih institucij, do republiških in zveznih zavodov za izobraževanje. Vsi ti nudijo podjetjem pomoč pri organizaciji izobraževalnih središč, prirejajo seminarje, tečaje in predavanja ter urejajo koordinacijo izobraževanja v okviru kraja, republike. Posebno odgovorne naloge imajo okrajni zavodi za organizacijo dela in izobraževanje (uradni nazivi teh so zelo različni), saj predstavljajo osrednjo institucijo okraja in so zaradi neposrednega stika s podjetji stalni spremljevalci celotnega izobraževalnega dela v okraju in podjetjih. Zaradi tega je sodelovanje med posameznimi okrajnimi zavodi, kakor tudi med zavodi in drugimi institu- cijami, prenašanje izkušenj in različnih oblik dela, še posebno pomembno in potrebno. Kaj delajo Okraji gledajo različno na delo teh zavodov in imajo zato tudi različne naloge, pri vseh pa obstoje oddelki za izobraževanje, Večina zavodov Je šele pred kratkim pričela z delom, vendar ne bo odveč, če si na kratko ogledamo njihovo dejavnost na področju izobraževanja. MARIBOR: Ustanovljen leta 1953, današnji naziv: Zavod za organizacijo in revizijo. Oddelek za izobraževanje; od januarja letos'. Prvi in glavni problem: pomanjkanje kadra. Zato je bil tudi program bolj skromen: organizacija seminarjev za vodje izobraževalnih središč, seminarji za nižje in srednje tehnične kadre, pomoč pri organizaciji uvajalnih seminarjev v podjetjih. « CELJE: Zavod ustanovljen leta 1959 In tudi oddelek za izobrazbo Je pričel z delom letos. Glavna naloga: pomoč pri organizaciji izobraževalnih središč, tečaji za vodilni kader. , KRANJ: Zavod za izobraževanje kadrov in proučevanje dela je bil ustanovljen leta 1958. Je najaktivnejši in so dosegli že pomembne rezultate. Razen vrste seminarjev za sindikalne funkcionarje, člane delavskih svetov in druge, so izvedli anketo in analizo o kadrovski politiki v petnajstih industrijskih podjetjih. Anketiranih Je bilo okoli 11.000 delavcev, uslužbencev in vodilnega osebja. Nekaj rezultatov: 27 % anketirancev odgovarja, da slaba organizacija dela negativno vpliva na dosego večjega delovnega učinka, 45 % anketirancev pa si želi nadaljnje izobrazbe. Razen tega so pomagali pri organizaciji izobraževalnih središč in sestavili načrt za čevljarsko tehniško šolo. KOPER: Zavod še ne dela. NOVO MESTO: Letos so ustanovili zavod za izobraževanje odraslih, a so z delom še povsem na začetku. V to vrsto lahko prištejemo še Delavsko univerzo v Ljubljani, ki je letos ustanovila poseben oddelek za produktivnost dela, katerega namen je med drugim tudi pomoč pri organizaciji izobraževalnih središč v podjetjih. In na koncu: Zavod za proučevanje Organizacije dela in varnost pri delu v Ljubljani. Njegova dejavnost je Zelo obsežna, center za izobrazbo pa v republiškem merilu pomaga in sodeluje pri organizaciji izobraževalnih središč ter prireja seminarje in tečaje za vodilno osebje. Sodelovanje — kako in kje Čeprav se mnogi zavodi še borijo' z začetnimi težavami glede obsega, konceptov in oblik dela, pa je že sedaj in prav zaradi tega potrebno, da se razvije med njimi sodelovanje. Kaj so njihove glavne naloge in katere so oblike, ki dajejo največ možnosti za medsebojno sodelovanje? Vsekakor je na prvem mestu pomoč pri organizaciji izobraževalnih središč za večja podjetja in skupnih središč za manjša ter pomoč pri sestavi programov. Ker podjetja sama nimajo vedno dovolj izkušenih kadrov, morajo zavodi s svoje strani proučiti razmere in potrebe podjetij. Pri tem lahko izkoristijo izkušnje drugih okrajev (lep primer je anketa o potrebah izobraževanja v podjetjih kranjskega okraja). . Sodelovanje ima lahko zelo različne oblike: — metode in način dela (seminarji, tečaji, ankete) v enem okraju lahko koristno uporabi tudi drugi okraj; — skupne akcije’ — zakaj bi vsak okraj posebej priredil neki tečaj, ki ni vezan na ozko specializacijo; — stalna povezava in sodelovanje z republiškim zavodom, ki potem na osnovi predlogov in potreb organizira tečaj v republiškem merilu; — primerjanje in izpopolnjevanje konceptov in programov. Seveda s tem vse oblike dela in sodelovanja med zavodi niso izčrpane. Vsakdanja praksa bo narekovala vedno nove in nov$ načine. Ne bo vse naenkrat steklo. To niti ne moremo zahtevati, vendar pa bosta lahko le smotrno sodelovanje in koordinacija dela dala tiste uspehe, ki bodo koristili razvoju posameznih institucij kakor izobraževanju nasploh. O teh problemih so med drugim razpravljali na sestanku, ki ga je pred kratkim organiziral Zavod za proučevanje dela in varnosti pri delu v Ljubljani, sodelovali pa so direktorji okrajnih zavodov in predstavniki okrajnih svetov za delo. Na sestanku so sklenili, da bodo ustanovili arhiv, kjer bi zbirali vso dokumentacijo zavodov, programe, učne načrte in drugo. Se so priporočali, da naj postanejo zaradi boljšega sodelovanja člani izobraževaalnih središč in zavodov tudi člani upravnih odborov drugih institucij, ki se ukvarjajo z izobraževanjem, kot na primer Delavske univerze in drugih. Da pa bi obdržali stalne medsebojne stike, naj bi taki sestanki — informativnega značaja — bili vsak mesec in to vedno v drugem okraju. To akcijo za uvedbo in razširitev sodelovanja med Institucijami, ki se ukvarjajo z izobraževanjem, lahko tako označimo za pomemben mejnik v nadaljnjem izobraževanju odraslih, ki je že postalo sestavni del našega celotnega družbenega in gospodarskega razvoja, -ms VELIKA SVETLA SONČNA OKNA Skozi okna se ponuja samo še sonce in nič več strupeni tovarniški plini. V novi šolski stavbi na Jesenicah sta dobili zavetje osnovna šola Toneta Čufarja in osnovna šola Prežihovega Voranca. Vsaka izmed njiju ima 11 učilnic, fizikalno predavalnico risalnico, dve delavnici za tehnični pouk, skupaj pa učilnico za gospodinjski pouk in šolsko kuhinjo. Celotna kapaciteta je 1560 učencev. Stroški za gradnjo, ureditev bližnje okolice in opremo so se približali vsoti 280 milijonov. Osnovna šola v Stražišču pri Kranju se Je odločila za moderno fasado. Pouk bo odslej samo še v dveh izmenah in ne več v treh, kot je bilo doslej v navadi. Nekaj zgovornih podatkov; 14 razredov za 36 do 38 učencev, fizikalna in kemična predavalnica, dve delavnici za tehnični pouk, temnica, pionirska knjižnica in čitalnica učilnica za gospodinjski pouk, prostor za »vozače««. Se sodobna oprema, ozvočenje, kinoprojektor, magnetofon in 2 ha zemljišča. Vse za 150 milijonov. Nova osnovna šola v Šiški, imenovana po Hinku Smrekarju ima 14 učilnic - v vsaki izmed njih je prostora za 82 učencev— pet kabinetov, delavnici za tehnični in gospodarski pouk, fizikalno dvorano in šolsko kuhinjo. Da bo podoba bolj plastična še to: sodobna oprema, sodobna učila in učni pripomočki. Cena gradnje je nekaj manj kot 100 milijonov. Letos se je na to šolo vpisalo 900 učencev. Nova šola v Gregorčičevi ulici bo v glavnem rešila šolski problem v občini Ljubljana-eenter: Prostora v njej bo za 1200 otrok, imela pa bo 16 učilnic, 5 delavnic, pevsko sobo. risalnico. kemični in fizikalni kabinet, knjižnico in čitalnico, mlečno kuhinjo, telovadnico pa bodo pozneje prizidali. >: • P*® za kvalificirane delavce: a) va-\ k) šole s praktičnim poukom 2 industrijske šole). za visokokvalificirane delavce llske g ,Je. mojstrske, delovodske in nadzor-5 *0»e). j>, ^^niške in druge strokovne šole za ia tehniške šole (dosedanje i;VHe si svr.ednje šole), b) šole za posamezne h i,z )e (na primer ekonomske, medi-^morske in slične šole), c) umet- šc.i!^e,¥strokov!ie šole: a) višje tehni-sj (sole za obratne inženirje) in b) t« ^kovne šole za javne službe (n. pr. * >td ) Soc*alne delavce, višje statistične vrstah šol se lahko usta-lo^jako ^ Posebne šole za izobrazbo stro-tp 0 onV ^.določene poklice oziroma de-n^OfijJ epacije, »a primer za nekatere ka-V’ kon/*0,kvalificiranih delavcev, normir-t, .Mi ro!°riev proizvodnje itd. $ te«,?].Predlogov za zakonske predpise, ki jlraJ° pereča vprašanja strokovnega W ki n V pr*Pravi še več drugih predpi-K^oin .Posredno ali neposredno zadevajo šolanje strokovnjakov; zlasti je in npripravo nomenklature pokli-industrijski proizvodnji od« x/aj0cih stopenj kvalifikacij. lk^0c.ie f?jega tjpa in iste C ,stiii >ed.f raci je čnakc in morajo delati m’ da J n'b programih. To pa terja poleg Hi. Se nb ° . vse organizacije in ustanove. morajo stroke za vse " 1 *''1 predvideva tudi, da pa in iste s e čnake in i gramih. To p p* nkv *” V'Se orSanizacije to&frastir. arja.JO z vzgojo- strokovnjakov, •tr^ioge t * pr,Pravile svoje pripombe in . .. teznm 4« bodo predloge *lldi to. da bodo pre lotil’ medsebojno dopolnjevale in se 'h? Sodni ® Priprav za zakon v najtesnej-J111!,11* ^ naši republiki so se tega nVS,ilci i„dosIej kar najresneje lotili le s*rokfti, Sr.adhemki, medtem ko v ostn-cjl PriP°mbe jn predlogi za reorga-**«ti. str°kovnili šol še niso kaj več kot ^^eiabn^ki^dobro, če bi nas na tem tako Področju čas prehitel. KLUBIZEM Ne, to ni tiskovna pomota: ne gre za kubizem. Tudi to ni prispevek za športno stran, ki bi morebiti še z novih plati osvetlil tisto grdo nešportno potezo, ki škodi zdravemu razvoju našega... in tako dalje: ne gre za klubaštvo. To je povsem navadna skovanka, sestavljena iz samostalnika »klub-« in znanega dostavka -izem, zelo samovoljna skovanka, ki je v lepi slovenščini ne bomo uporabljali: gre torej za klubizem. S tem pa še vedno nismo povedali, kaj to je. Naj to pove zgodba, poučna zgodba, ki ji bo kot vsaki poučni zgodbi sledila morala ali nauk, sledila za petami. Zgodba je resnična; to je treba posebej poudariti zato,. ker zgodbe, ki jim sledi morala ali nauk, često niso resnične. Ta pa je. Dozidali so nov sindikalni dom. Kje — to ni pomembno ne za zgodbo, ne za moralo, zato opustimo navedbo rojstnega kraja novega doma. Dom stoji i/n vsak čas se bodo vselili vanj. Pa je prišla k odgovornemu tovarišu delegacija Svobode, ki ima sicer prav lepo stavbo na drugem koncu mesta: tovariš, tako pa tako, za poživitev našega dela bi ustanovili klub, kluba pa ni brez primernih prostorov, torej nam dajte v novem domu vsaj malo večjo sobo. Odgovorni tovariš je rekel, da sam ne more ničesar ukreniti, ampak da bo poročal o njihovi želji na seji, na kateri bodo razpravljali o razdelitvi prostorov. Komaj so svobodaši dobro zaprli vrata za seboj, so prišli športniki. Telesna vzgoja in šport krepita... in tako dalje, v našem kraju pa vse športne organizacije nimajo niti pisarnice, kaj šele na primer malce večjo sobo, kjer bi napravili klub, najprivlačnejšo in najsodobnejšo obliko društvenega udejstvovanja. Tovariš je rekel, res, šport smo pri nas malce zapostavljali, ampak sam da ne more nič, bo pa na seji... Za športniki so prišli esperantisti. Esperanto veže narode, vzgaja... in tako dalje, učimo se ga sicer v tistem razredu, ki nam ga enkrat na teden zvečer odstopi šola, to je res — ampak društvo bi povsem prerojeno zaživelo, če bi imeli klub. Klubsko življenje je danes pač najprlvlačnejša ... Po kratkem premoru so za esperantisti poslali delegacijo k odgovornemu tovarišu inženirji in tehniki: DIT skrbi za strokovno vzgojo svojih... in tako dalje, društvo sicer zelo uspešno dela, vendar bi morali, zares, morali imeti prostorček za klub. Klub je namreč najsodobnejša... Inženirji in tehniki so podali kljuko Rdečemu križu. Naša organizacija je ne le socialnega in zdravstvenega pomena, ampak tudi krepi obrambno... in tako dalje — predvsem pa nam je nujno potreben klub. Brez kluba ne bo nič. Torej — nujno) Odgovorni tovariš je izvedet, da je klub najsodobnejša in najprlvlačnejša oblika društvenega dela, še od dveh delegacij. Skupno jih je torej bilo sedem. S tem je zgodbe konec. Prosim, da ne bo nesporazumov. Klub je zares zelo sodobna in zelo privlačna oblika društvenega dela. Tudi je razveseljivo, da se naša društva in organizacije oprijemajo takih m drugačnih novih oblik dejavnosti — razveseljivo ne zato, ker gre pač za nekaj novega, ampak zlasti zato, ker je to novo res dobro. Ampak tisti odgovorni tovariš, ki je nastopal v naši zgodbi, je dobil o klubih malce čudno mnenje. Ne bi mogli reči negativno mnenje; še najbolj bo ustrezalo resnici, če rečemo — malce zagrenjeno mnenje. Po obiskih vseh tistih delegacij je sicer znal v sedmih različnih variantah razložiti prednosti klubskega življenja pred zastarelimi oblikami udejstvovanja v društvih, tudi je bil sam trdno prepričan o teh prednostih — vendar je bil glede klubov, kot rečeno, malce zagrenjen. Saj bi bil kdo drug na njegovem mestu tudi. Vsak bi zasumil, da gre pri nekaterih primerih v tej epidemiji klubizma za zelo človeško in zelo razumljivo željo: olajšati si posel, kolikor je le mogoče, pre-viiliti vse društveno delo na drugega. Ta drugi je v tem primeru klub. Ampak — kaj bo klub brez vsaj nekaterih delavnih članov društva v njem? Nič ne bo drugega kot neizkoriščena forma, neizrabljena nova oblika, pa čeprav najsodobnejša in najprlvlačnejša. Ja, vsega pa klub tudi ne more! Se najmanj pa zmore delati čudeže tam. kjer ni ljudi, voljnih in iznajdljivih in vztrajnih. Klubov bo kljub temu še vedno premah. To o klu-bizmu pa pišemo zato, da bi jih med novoustanovljenimi bilo čim manj ustanovljenih tjavendan ' bolj zaradi mode kot zares. mm NIGERIJA DOMOVINA ŠESTINE AFRIČANOV Zaradi vrste dogodkov in spo- 'Ijenci, v Nigeriji tega rasnega či-padov med domačim prebival- nitelja nikoli ni bilo, vsaj ne v nejših političnih osebnosti, Nmadija Azikiva, Obafemija A pauuv inču vcij.- mbttijči iuivuj-i m uiiu, vix\* v ---- •rnrtl# stvom in > kolonialnimi oblastmi v političnem smislu. Z izjemo ne- lova in Sardauna Sokota, ozi" ..ft rovin.iVi AfHlro rvroHtrcom V b-ci-i monižiVi rvoooctoi? rwvlitiČnill StrSTlk, ki jih , u Najbolj napredna izmed . nedvomno Nacion^1 raznih delih Afrike, predvsem v kaj manjših posestev nekaterih političnih strank, Belgijskem Kongu in v Srednje- družb evropski priseljenci v Ni-afriški federaciji, so bila ta pod- geriji ne smejo imeti zemljiške strank je ročja zadnje čase v središču po- posesti. To v določenem smislu zornosti svetovne javnosti. Manj tudi pojasnjuje dejstvo, zakaj se vzhurkan, zato pa mnogo pomeb- je Nigerija politično in gospo- Vzhodne -- ^ nejši, trajnejši razvoj v drugem darsko razvijala sorazmerno naglo Poglavitni cilj Nacionalnega K ueiu celine spričo tega ni naletel in brez pomembnejšega odpora greša je neodvisnost Nijp, .j, potem pa za razliko od drUL nigerijskih strank — enotna,^ kongres Nigerije in Kamen® ki ga vodi predsednik Via Nigerije dr. AziW __ na pozornost, ki jo zasluži. To je kolonialnih oblasti, politični in gospodarski razvoj Stvarni problem Nigerije, ki zahodnoafriških kolonij, ki so v se kaže v obdobju, ko se deželi odvisna Nigerija, splošna vol — ------— i—1.1--------i-j-i-j.. — —- — •----'• ----- pravica, neposredne volitve -nigerizacija« vseh vojaških Trade unioni ob kongresu Cousinsove zveze v tem vprašanju — če bi njegova unija prevladala, bi to moglo imeti daljnosežne posledice — zato pa so V primorskem mestu Black- mlad uveljavili ukinitev arbitraž-poolu se je v ponedeljek začela nega sodišča za delovne spore. 21. letna konferenca kongresa Ne glede na svoje slabosti je to britanskih Trade unionov. Kakor sodišče sindikatom vendarle da-po navadi so gradivo z resolu- jalo nekaj možnosti, da so po cijami, ki so jih posamezni sin- mirni poti uveljavili svoje za-dikati predložili generalnemu hteve in vsaj delno dosegali svo- splošnih in komunalnih delavcev sindikatu Trade unionov, uredili je smotre. V tej zvezi bodo kon-in poslali vsem včlanjenim orga- gresu predložili več resolucij, ki sorazmerno kratkem obdobju po napoveduje neodvisnost, je mno- drugi svetovni vojni doživele glo- gostranskost in različnost podro- .-j--- a, boko preobrazbo. Bazen Gane, ki čij in prebivalstva. Nigerijo nam- civilnih služb v deželi. V je kot neodvisna dežela že posta- reč sestavljajo tri področja, ki so jinski skupščini Vzhodne la pomemben činiteij v boju za se razvijala vsako zase. V etnič- rije ima ta stranka večino v" osvoboditev afriškega ljudstva, no-plemenskem, gospodarskem in slanskih mest, zadnje čase Pa . zavzema Nigerija na tem področ- tudi v političnem pogledu so bile naraslo tudi število njenih P ju nedvomno najpomembnejše med temi ozemlji . vedno vidne stašev v Zahodni Nigeriji, mesto. Ta britanska kolonija, po razlike. Z ustavo iz let 1952 in razsežnosti, številu prebivalstva 1954 so postala vsa tri področja Akcijska skupina pod vou^- „ in gospodarskem bogastvu ne- ustavne enote nigerijske federa- predsednika Zahodne Nig®0 dvomno najpomembnejša britan- cije z uradnim nazivom Zahodna, ska posest na zahodni polovici Vzhodna in Severna Nigerija. afriške celine, je na poti k po- Vsako področje zase je dobilo neodvisnost, čeprav polni neodvisnosti. skupščino in izvršni svet, v Se- blažji obliki. ^ Čeprav se je Nigerija v prvih verni Nigeriji, najbolj zaostali Najmanj pomemben in obl®, povojnih letih razvijala politično pokrajini te zveze, pa so sesta- tivno najbolj reakcionaren je in gospodarsko dokaj počasi, je v družbeno-političnem življenju dežele vedno prevladovala težnja za neodvisnostjo. Obljuba, da bodo Nigerijo spremenili v do-minion — to je britanska vlada - w. _ J(> Po pomenu druga stranka ‘ - odstvoPj predsednika Zahodne Nig6™, Avolova, ki v svojem progra®, prav tako nastopa za nacionaj|n v neko# mnogi člani začeli dvomiti o tem, obljubila ze pred nekaj leti - m da je bilo v primeru sindikata Popeljala do konkretnega spora-splošnih in komunalnih delavcev ZL'ma ° roku in poteh te pre-z demokracijo vse v redu. ?brazbe + do lanskega sep- „ . , , tembra. Sele takrat so na ustavni Cousmsov sindikat je ostal pri konferenci v Londonu sklenili, nizacijam v proučevanje zaradi zahtevajo ponovno uvedbo arbi- svojem stališču in ie v obširni Tonrerv:f„ ‘l0™1 , u s „ r".1’ morebitnih pripomb. Zaključne tražnega sodišča ali podobne resoluciji odrekel- podporo urad- C a b° N:gerl-Ia Poslala samostoj-resolucije bodo združile več po- ustanove. sameznih podobnih, prvi predlo- Vsekakor se bo razvnela naj-gi pa so zanimivi zaradi tega, ostrejša razprava, ko bodo govo- ker se v njih jasneje vidijo od- rj2j 0 zunanjepolitičnih vpraša- točkah ta resolucija zavrača za-tenki v ’ - - ni »atomski politiki« Laburistične stranke in kongresa britan-Trade unionov. V desetih skih na oktobra 1960. Prav gotovo bo neodvisna Nigerija, katere ozemlje je petkrat večje od Velike Britanije in ki ima 35 milijonov prebivalcev — meznega žil resolucijo. ZS&tTJSS. r&nS sMssurraa-sš ga prebivalstva — postala odvis- zaključek polemike o jedrski po- hodnje laburistične vlade, naj se n;jm afriškim deželam privlačen Gradivo so razdelili v sedem litiki. V to razpravo bodo naj- obveže, da bo storila med dru- Zg]ecj jn 0ci]0£iina sila v boju skupin, med katerimi bodo od- bolj posegali člani večine iz cen- gim tudi naslednje: zavzemala se za enakopravnost in osvoboditev delki »Ekonomska politika in or- tralnega vodstva in »uporniki«, ganizacija«, »Mednarodna politi- katerih neuradni voditelj je ka« in »Organizacija in praksa Franc Cousins. bo za stalno opustitev poskusov afriškega ljudstva z jedrskim orožjem, ponovno po- Zgodovinski razvoj Nigerije je trdila izjave, ki jih je dala v jei sv0j0 pot. v marsičem se je sindikatov« vsekakor zbudili Nle kaj ne kaže, da bodo od- zvezi s tem, da ukinitev jedrskih razlikoval od razvoja sosednjih naj večje zaimmamje delegatov. Za iogneje podprli nekaj resolucij, poskusov pomeni tudi opustitev afriških ozemelj. Potem ko so to so upravičeni razlogi, ker bo- ki zahtevajo široko sodelovanje proizvodnje orožja te vrste; La- Britanci konec prejšnjega sto-do prav v teh oddelkih razprav- s sindikati Sovjetske zveze, Ki- buristična stranka naj bi obnovi- letia zasedll Nigerijo, so bili prvi Ijali o bistvenih vprašanjih iz tajske in drugih vzhodnoevrop- načelo politične za razliko od evropski priseljenci večina uprav-življenja sindikatov. Nekatere dežel ter skupen sestanek vojaške kontrole nad uporabo nj uradniki, misijonarji in zastop- resoiucije bodo zelo verjetno to predstavnikov Mednarodne kon- vsega orožja za množično uniče- nijri trgovskih podjetij. Val ev-pot sprožile mnogo, bolj žolčne federacije svetovnih sindikatov vanje. Ta sindikat izraža prepri- epskih lastnikov plantaž in kme-razprave kot prejšnja leta. Ne- jn svetovne sindikalne federaci- Čanje, da bodo pogajanja na naj- fovalcev je šel mimo Nigerije, davna burna razprava med labu- Je Vei kot verjetno pa je, da bo višji ravni ali pri podobnih fo- ker m ,sl priseljenci izbrali Ke-rističnim vodstvom in Cousmso- obširna resolucija Cousinsovega rumih omogočila- postopne spo- nlj0) Rodezijo in Južnoafriško vim sindikatom transportnih in gi^ihata o razorožitvi in jedr- razume o splosni razorožitvi in unjj0. nekvalificiranih delavcev ter ne- skern orožju močneje odjeknila * ’ **’’ ' ’’ katerih drugih sindikatov v zve- ne je pri njegovih doslednih so-zi s tako imenovano jedrsko po mišijenikih, temveč pri tistih, Id o drugih najvažnejših političnih g tem se je Nigerija izognila problemih. usodi sosednjih afriških ozemelj vili tudi dom poglavarjev, kate TUDI ČRNE ROKE ZNAJO SPRETNO RAVNATI Z ZAMO^j NIMI LABORATORIJSKIMI NAPRAVAMI, KI SO JIH DOSbf UPORABLJALI LE PRISELJENI BELCI V SVOJO KOKIS* cionalni kongres Severa, ki kat^ . -...—j-..., -------i— ------- — Cas^ bo pokazal, kako se bodo jn nj postala poprišče belih pri- rega člani so plemenski pogla- opira na fevdalce in na ne' litiko Laburistične stranke, dalje so se fuch morali na pritisk Ge- zaključile te razprave na black- geljencev kot lastnikov zemlje, varji. Osrednjo oblast je prevze- srednje sloje v Severni Niger bližnje splošne parlamentarne nera]nega sveta nedavno potresti poolski konferenci, eno pa lahko k; so vedno pripravljeni nastopiti la zvezna skupščina, katere člane Nacionalni kongres Severa se volitve v Veliki Britaniji in naj- s pepelom. Mnogi namreč vpra- pričakujemo že zdaj: silam, ki za- kof odločni, nepopustljivi bra- volijo iz vrst pokrajinskih po- vzema predvsem za neodvisfl i „ .............. ... htevajo »modernizacijo« struktu- nnci svojih političnih zahtev, slancev. V vseh treh pokrajinah Severne Nigerije. novejše gibanje na mednarodnem šujejo, kako je mogoče, da je političnem področju so ustvarili s;nciikat splošnih in komunalnih _ . . __________________ položaj, ki bo zahteval od dele- ,jejavcev v enajstih mesecih po- zunanje ^politike pa opustitev pp- srednjeafriških britanskih pose- generalnega guvernerja, ki je kamj oziroma’’ od volitev, ki gatov, naj upoštevajo vse more- vsern spremenil svoje stališče do skusov ^in proizvodnje atomske- stih sleherni poskus domačega predstavnik britanske krone in moraie biti v smislu lansk® bitne posledice in odmeve svojih jedrskega orožja , in do atomskih ga orožja, bodo ! morali, to pot prebivalstva, da bi si priborilo ima pravico veta do vseh sklepov • Sp0razuma na ustavni konfeti re Trade unionov, na področju Medtem ko je v vzhodnih in so podguvernerji pod vodstvom od izida boja med temi izjav za_ posamezne resolucije ali poskusov ter je v ta namen celo skrbneje prisluhniti »na obeh politične pravice in prevzelo dr- nigerijskih zakonodajnih teles, proti njim v posebno kočljivih skucaf izredno konferenco. Ta straneh« velike Opere v Black- žavne zadeve, rodil nasprotja Politično življenje Nigerije 19«»: vprašanjih. Konservativni vladi bodo tudi to pot dali vedeti, da se bodo sindikati v prihodnje še odločneje borili za višje plače, proti zamrzovanju mezd in za 40-urni delovni teden ob dosedanjih prejemkih. Več kot tretjina resolucij iz tega oddelka zahteva prav 40-urni delovni teden. Očitno je, da bodo Trade unioni skušali prav s skrajšanjem delovnega tedna oblažiti še vedno znatno brezposelnost. Problem prilagajanja stare strukture Trade unionov novim potrebam je našel odmev tudi v resolucijah nekaterih sindikatov, zlasti sindikata kemikov. Ta sindikat meni, da je treba zagotoviti znatno tesnejše medsebojno sodelovanje, Trade unioni kot celota pa bi morali pomagati posameznim sindikatom, ki so bili »namerno zapleteni v spore, da bi se skrhala moč sindikatov in hkrati z njo sistem kolektivnih pogodb«. Ta »problem sodelovanja zvez — je rečeno v eni izmed resolucij — vsiljuje vprašanje tako strukture sindikalnega gibanja kakor tudi stopnje posvetovanja in odgovorov o problemih politike, ki jo je treba ubirati v industrijskih sporih«. Nedavna stavka v eni izmed Morrisovih tovarn v srednji Angliji je najbolje pokazala, ' kako nujno je spremeniti zastarelo strukturo sindikatov. Uspeh so namreč dosegli šele ob osebnem prizadevanju Franka Cousinsa, ko se je razen njegove zveze pridružilo stavkajočim še članstvo drugih enajst sindikatov v tej tovarni. Vsaj za sedaj ni verjetno, da bi radikalnejše sile na tem kongresu prepričale večino delegatov o škodljivosti obstoja 180 večinoma neznatnih sindikatov, pomembno pa je, da bodo to pot nekoliko bolj odkrito govorili o tem. Kljub več protestom sindikatov so konservativci letošnjo po- dogodek je sicer zmanjšal upe Poolu. Cedomir Cvetkovič med Afrikancl v Londonu pred oktobrom *" ( se bo odvisna tudi bodoča ure«1 in belimi prise- vrti v glavnem okoli treh najvaž- Nigerije. Morebitna zmaga ^ kivovega Nacionalnega kongr®, ki ima močne položaje, bi o® Sindikati in saharske eksplozije Napovedana eksplozija prve sploh proti zlorabi atomske ener- jalo prebivalstvu neposredno s katerim bi jih zlomili. Ta vzne-francoske atomske bombe, ki naj gije v vojaške namene in proti škodo, bi bil tak poskus v seda- mirjenost ni posledica strahu, da bi jo preizkusili v Sahari, zbuja oboroževalni tekmi. zaskrbljenost vseh miroljubnih ljudi po svetu, še posebej pa ti- njem položaju tudi neodgovorno bi ta grožnja' mogla biti učinko- Razumljivo je, . da je takšno dejanje s stališča miru in med- vita, temveč predvsem dejstva, stališče afriških sindikatov nale- narodne pomiritve. da bi kaj takega poskusili, če- stih dežel in narodov, ki bi mo- telo na simpatije in podporo pri Poskus bi predvsem pokvaril prav je nevarno in hkrati očitno. gli povsem brez krivde priti v položaj, da bi na lastni koži čutili posledice radioaktivnega se- delavskem razredu drugih dežel, vse tisto, kar je bilo storjenega da uspeha ne bi bilo. vključno Jugoslavije. Izraz te doslej na poti k prepovedi atom- Opozoriti je treba še na drug podpore sta tudi pismi, ki ju je skih eksplozij. Kakor je znano, vidik, ki ga omenjata pismi Cen- vanja v zvezi s to eksplozijo. Centralni svet ZSJ v tej zvezi so se velesile kot udeleženke že- tralnega sveta Jugoslavije. Jugo-Povsem razumljivo je, da so poslal prejšnji petek Splošni zve- nevske konference o prepovedi slavija je pri saharskih poskusih francoski poskusi naleteli na naj- zi delavcev Črne Afrike in Zvezi atomskih eksplozij že v toliko neposredno prizadeta. 2e zaradi močnejši odpor predvsem v afri- sindikatov Gane. V teh pismih sporazumele, da je upravičeno dosedanjih poskusnih eksplozij ških in sredozemskih deželah. S ugotavlja CS, da se stališča teh upanje, da bi se šefi vlad z ma- se je stopnjevala radioaktiv-tega področja izhajajo tudi šte- afriških organizacij do atomskih lo dobre volje lahko dokončno nost ozračja nad našo deželo, po vilne pobude, da bi z mednarod- poskusov, no akcijo preprečili te eksplozije energije v in človeštvo obvarovali njihovih sploh do škodljivih posledic. do uporabe jedrske sporazumeli o tem. Saharski po- eksplozijah v Sahari pa bi ob-vojaške namene in skusi pa bi izpodnesli možnosti čutno narasla. Znano je, da pri-oboroževalne tekme za tak sporazum, našajo jugozahodni vetrovi v na- skladajo s stališči naših sindika-, S tem pa še ni naznačena vsa še pokrajine zrak iz Sahare. Dež V Afriki, kjer je narodnoosvo- tov, ker tudi mi »enako za.skrb- škoda. Uresničenje francoske za- s saharskim peskom pri nas ni bodilno gibanje tesno prepleteno Ijeno gledamo na oboroževalno misli bi odprlo pot k zvišanju redek pojav. Drobni delci peska, z delavskim gibanjem, ki mu da- tekmo, na nevarnost, ki v pri- števila tako imenovanih atom- ki so v začetku maja prinesli je poglavitne kadre in voditelje, hodnosti grozi človeštvu zaradi skih sil. Negativne posledice bi blatni dež, v Gorski Kotar, so v se kaže v široki akciji proti sa- jedrskih eksplozij, in na tragič- bile v tem, ker bi se ozračje po- višini 5500 m v dveh dneh pri-harskim jedrskim poskusom de- ne posledice, ki bi jih moglo, spešeno zastrupljalo, oboroževal- speli iz Sahare v našo deželo, lež sindikalnih organizacij, ki so imeti radioaktivno sevanje za na tekma bi se stopnjevala, ne- Pesek v višini 12.000 m pa je potuhi na tem področju v prvih sedanje in za prihodnje genera- zaupanje po svetu bi naraščalo, treboval za to pot le dvanajst cije na svetu«. hkrati pa bi se večala nevarnost ur. Atomske gobe sežejo tudi do Pismi prav tako omenjata vojne. Zahodna Nemčija, ki je po dvajset kilometrov visoko, trajno in popolno podporo, ki jo trditvah nekaterih sodelovala pri Spričo tega je pač razumljivo, je in drugih dežel, so nedavno zagotavljajo naši sindikati »vsem izdelavi francoske atomske bom- zakaj je akcija, da bi preprečili tudi sindikati Gane in Nigerije tistim gibanjem in silam po sve- be, pa bi lahko pojmovala to francosko atomsko eksplozijo -v Lagosu tu, ki se zavzemajo za popušča- eksplozijo kot znamenje, da sme v tej akciji vidno sodelujejo tudi nje mednarodne napetosti, za po- tudi sama pripraviti atomsko sindikalne organizacije afriških borbenih vrstah. Razen protestov in ukrepov, ki so jih sprejeli sindikati Maroka, Alžirije, Tunizi poslali s konference poziv vsem delavcem sveta, naj pomagajo preprečiti^napovedane moč nezadostno razvitim deže- bombo. Podoben položaj bi se in drugih dežel — iz dneva lam, za razorožitev, za prepoved lahko ponovil tudi v drugih de- dan širša, tako da je to vpraša-jedrskih eksplozij, za miroljub- žčlah. nje zdaj prišlo na predlog Ma- no aktivno koeksistenco ter za Francoska eksplozija še pose- roka tudi na začasni dnevni red ohranitev miru na svetu«. hej vznemirja Afrikance in vse Generalne skupščine ZN. : Ne- Namen Francije, da bo v Sa- tiste, ki vidijo v kolonializmu dvomno bo Jugoslavija skupno z hari preizkusila atomsko orožje, močno motnjo miru in oviro na- drugimi miroljubnimi deželami, Afriški delavci niso nastopili zbuja iz več razlogov nemir, predka na svetu. Gre za poskus, zlasti z deželami Azije in Afri- samo proti saharskim eksplozi- ogorčenost in odpor tako pri nas da bi posest atomskega orožja ke, storila vse, kar je v njenih kakor po svetu. Razen tega, da izkoristili kot grožnjo osvobodil- močeh, da bo ta akcija rodila bi radioaktivno sevanje prizade- nim gibanjem in kot sredstvo, uspeh. Miloš Marinovič poskuse v Sahari. Podobne pozive so poslali tudi sindikati Gvineje in Splošna zveza delavcev črne Afrike (UGTAN), ki združuje sindikalne centrale. zahodnoafriških dežel. jam, ki nje ogrožajo najbolj neposredno, temveč so se izrekli gočila ne le ustanovitev enO/J neodvisne Nigerije, temveč uresničenje dolgoletnih sanj „ hodnoafriških političnih preds*3^ nikov, ustanovitev zahodnoaR15^ federacije, katere prvo jedro a zdaj zveza med Gano in Gvio V gospodarskem pogledu Nigerija znatno napredovala, ji vzlic gospodarski recesiji, ''j.jj zadnja leta občutno prizs^, zlasti afriške dežele kot proi2^ jalke in izvoznice surovin, j« tem pa je treba upoštevati, d3 , Nigerija nerazvita dežela, y teri zajemata poljedelstvo^^) ,viS' kov Mednarodne banke za vinoreja nad 60 %> družbe*-.^ proizvoda. Po oceni strokori1^ vo in razvoj ima Nigerija ^ pogoje za hitrejši gospoda^/ razvoj. Plan gospodarskega JLj-voja za obdobje 1955-60 deva investicije 91 milijonov 1 ^ tov, od tega 47,8 milijona v ^ met in rudarstvo. Nigerija de® j znatna finančna sredstva tu3 ^ izvozom kakaa, kikirikija, Pa jgil' vega olja, bombaža in dru» tropskih kultur. ^ Industrija je šele na za^f)' razvojni stopnji. Doslej so *jj) dili nekaj tovarn sladkorja, Ojj 5dJe. _ bii Razen tega imajo nekaj žag' V bačnih tovarn in cementari1'^ minulih letih so si precej Pr. vali za pospešen industrijski T voj. Centralna vlada je fibf rala graditev tekstilne indusu^j, ki bo predelovala domači b0131 Jti' Leta 1958 je začela delovati »fi strija nafte, ki že daje oko’-' cpfi' milijona galon (galona j® bližno 4,5 litra) surove^ n dnevno. Glede razvoja težk® cii Ul# in olja ter vrsto obrtnih P° za proizvodnjo tekstilnega (tr dustrije se je vlada ob lanskega leta pogajala z zat>°” nemškimi podjetji, ki naj bi dila jeklarno. Milivoje Prl1 giss Mnenja proizvajalcev u>e i5 in^ustrUe čedalje resnejši _ ps 'V sovjetskem tisku sinriZVezr!i centralni svet Zveze s« s £A^ai„nat rs»Ms s r; ssjsia^sristSJ; Krs^a-r*^^ Ho&em izpopolnjevanju teh- poti za nadaljnji gospodarski raz- nomski in drugi instrumenti, ki ne ustrezajo več potrebam prakse tatoat kadar se uveljavhatr ra-‘oskih procesov, dalje o spe- voJ dežele, ne pomaga mnogo uravnavajo odnose v podjetju in oosfaiaio zavora za iznoinia IT/l",’„ , ,J,J^ , SerCi3i podjetij ° nuinosti takšno delo ekonomistov, ki v zagotavljajo vse možnosti za re- vanje nalog sovjetskega gospo- upravičeni “zato tudf^Senju-tev sedemletke in za ustva- . Graditev ekonomske politike ključno od organizacijskih spo- drugih voditeljev iz podjetij in proizvodi poste'1 dražb kot pred materialno-tehničnih teme- m gospodarskega sistema, ki bi sobnosti gospodarskih in partij- dopisi s terena, katerih pisci pri- avtomatizacUo Podobno ^ tudi komunizma široka uvedba najbolje ustrezal sedanjemu ob« skih voditeljev. povedujejo o lastni praksi, o na- s spe^fa izac jo pcSeti k/ e po ^ oirutvči uvtruua ocrvaaiijciiiu c/u-- tehnike, razširitev in teh- dobju razvoja sovjetske ejtonomi-j.'t13 reorganizacija sedanjih ke in sovjetske družbe nasploh, dojetij ter specializacija in so- zahteva najširšo prizadevnost, ^ga l°vanje v vseh panogah narod- gospodarstva«. čim širše razvijanje pobude množic, sodelovanje specialistov, eko- Problemi mehanizacije in av- nontskih in drugih delavcev, zla-^atizacijg proizvodnje so zad- ?tl tlstlh* k) so neposredno poveva leta stalno 'v* središču pozor- zant _s proizvodnjo, pri iskanju ® njih so razpravljali na P0}.' nrožnosti za čim hitrejšo Plenumov CK KP SZ. Zlasti rfs,tey zreh.h Problemov sovjet-...u&lni so postali po reorganiza- s^e ekonomike. V tem smislu so aJ1 upravljanja industrije in Pomernfren prispevek javne raz-adbeništva, po ustanovitvi so- prave ob reorganizaciji upravlja-»arhozoV, po razširitvi pravic nia industrije, ob reorganizaciji ‘2iih organov oblasti in po večji strojno-traktorskih postaj in ob posvojitvi podjetij, kar je s Prodaji -strojev kolhozom, ob strani izboljšalo pogoje za sprejemanju sedemletnega plana ^nkovitejše reševanje teh in p Pod-. Pa tud> vrsta člankov v lJ}1 Sih problemov, ki so zavirali sovjetskem tisku, katerih avtorji j rejši razvoj sovjetskega gospo- govorijo o uspehih in delovnih p'stva. Po junijskem plenumu v svojih podjetjih, k Kp reševanje problemov kolhozih in rajonih ter hkrati ‘fhanizacije in avtomatizacije opozarjajo na tiste elemente se-pizvodnje najtesneje povezujejo danje prakse, ki otežkočajo izpol-n lzPolnjevanjem nalog sedemlet- njevanje nalog v zvezi z razvo-Sa plana. To obravnavajo tako lem sovjetskega gospodarstva. jj^Hjski kakor tudi državni in še Zdaj, ko se borijo za izpolni-c!ebej gospodarski organi. Pri- tev sedemletke in v tej zvezi za “GvVajo Si tudi, da bi se s tem čim širšo mehanizacijo in avto-oblemom kar najbolj ukvarjale matizacijo kmetijske proizvodnje, Moštvene ustanove, hkrati pa za specializacijo podjetij, za iz-Jj^mczni specialisti in gospo- popolnitev tehnoloških procesov p-^ki strokovnjaki, zaposleni ne- ter za racionalnejšo proizvodnjo, 5 dno v proizvodnji. bo zanimivo nakazati tudi neka- Stevilne sovjetske znanstvene tera različna pojmovanja poti in Janove, zlasti tiste, ki so pro- načinov za izpolnitev te naloge. ekonomiko podjetij, niso p0 ustaljeni praksi so vsi listi eKonomiKo poajerij, niso Fo ustaljeni praksi so vsi Usti W embneje prispevale k rešitvi in revije v tej zvezi objavili vrsto »-* Ul nodohnih nrohlomov. Na nH1/\^nrv!triOi iv. v..v.v.k- avn 1 m SZ je glavni _referent in na- naval ta plenum. Ce izključimo izvije V LCJ ZiVCZi OUJčiVlll VrSUJ ‘n podobnih problemov. Na priložnostnih uvodnikov in poseb-posvetovanju v inšti- nih člankov, posvečenih posamez-Kp^apksizma-lenlnizma pri CK nim problemom, ki jih je obrav- MOTIV IZ ZAPOROSKIH JEKLARN V gosto uveljavlja brez gospodar skega računa, pri tem pa nastajajo velike materialne izgube. Posebno pozornost posveča Pocerov nagrajevanju, materialnemu stimulansu proizvajalcev in sploh sistemu gmotne odgovor nosti in zainteresiranosti gospo darskih voditeljev za delovne rezultate podjetij. Z vrsto primerov prepričljivo dokazuje, da sedanji sistem in način podeljevanja raznih premij, zlasti vodilnemu kadru, ne le ne spodbuja, temveč nasprotno, nastopa kot zavora razvoja v podjetju. Množica raznih premij (za izpolnitev programa, za uvedbo nove tehnike, za racionalizacijo itd. itd.) omogoča voditeljem podjetja, da dobijo nagrade celo takrat, kadar pod jetje ne doseže prav nobenega splošnega napredka. Po mnenju Pocerova je naj-večja pomanjkljivost tega sistema v tem. ker podjetje nima prav nobene samostojnosti pri določanju nagrad. Avtor članka piše. »■Umestno je splošno'vprašanje o temeljitih spremembah sistema premiranja v podjetjih. Sedanji sistem ustvarja v premiranju »uravnilovko«, vodi pri določanju premij v birokratizem, dejansko odvrača družbene organizacije od nadzorstva nad uporabo sredstev, ker vse sisteme stimulacije določajo višje organizacije.« Pocerov meni, da je treba podjetjem za črtati le okvirne meje skladov za premiranje, sredstva v njih pa naj delijo sama. Članek opozarja tudi na reševanje problemov grosističnih cen industrijskih proizvodov. Pisec poudarja, da se lotevajo tega problema ne le teoretično, temveč tudi praktično drugače, kot je to pri kmetijskih pridelkih in pri [*»., J ' o**-*-• .*. uavcu ha piciiuni. izavijuuiinu k agitpropa CK Iljičev v go- nekatere članke in dopise s te- V(yjK- -w--*-t-------C3- **w*^t*^X>- WU.XXXk.t_ XXX O 0 delu ekonomistov dejal rena o praktičnih ukrepih v po~ toC^je; »Na področju ekonom- sameznih • podjetjih, ostaja večina kJ znanosti mnogi ekonomisti teh člankov, zlasti tistih iz ured- C^tirajo ukrepe, ki so že ništev in pa uvodnikov, v okvirih nabavljeni ali se uveljavljajo, »popularizacije ukrepov ki so že Posvečajo pa se ustvarjalni sprejeti in se uveljavljajo v po- ........... lla plJ ^lovnV3 i • d?izoreJ'ib problemov, samezih podjetjih«, ter ponovno Na tej liniji so tudi populari- činu, oblikah in metodah priza- industrijskih proizvodih, name--1 ekonomskih zna- obravnavajo in pogosto abstrakt- zacija in razlage nekaterih skle- devanja za izpolnjevanje plan- nienih kmetijstvu (na primer: nls® po.vsem ^bili no posplošujejo gradivo plenuma, pov CK in vlade ZSSR (uvedba skih nalog ter pri tem opisujejo kmetijske stroje prodajajo kol- ^ja?inl,Zrnf’ • Ka,zey° . te®retl^n° S tem ne le ne prispevajo h glob- partijske kontrole ter gmotne- m težave pri delu, opozarjajo na po- ho20rn P° ceni> ki Je enaka lastni ^ bi i.VO i \n Namesto ijemu proučevanju problemov, kazenske odgovornosti zaradi za- manjkljivosti sedanjih ekonom- ceni v drugem letu serijske pro- lejŠa ^nkretno reševali najvaž- temveč bralce najpogosteje od- ostajanja za planom in zanemar- skih instrumentov, na slabosti lzvodnje, medtem ko v izmenjavi n>sii^Vprasai'.!a 12 komu- vračajo od proučevanja original- janja direktiv višjih organov i. metod in oblik vodstva in pogo- znotraj industrije obravnavajo P?gosto iz' nega gradiva. pod.), pri čemer si najpogosteje sto predlagajo vrsto novosti, id so cene le kot obračunsko kategori- v4iu JO v abstraktivmh razpra- Tako na primer piše »Partij- prizadevajo, da bi usmerili po- v njihovih podjetjih in na delov- i°)> kar zelo ovira uspešno pri-Tak*« • ju , , , aa;ia. žizn<< ,v svojem uvodniku, zornost partijskih in drugih orga- nih področjih že dale dobre re- zadevanje za bolj ekonomično "n? ln. Podobno grajo dela da je »poglavitni cilj tega dela nizadj v nadzorstvo nad postop- zultate. proizvodnjo. Hko ln ne„ e ekonOTmstov (mišljeno je proučevanje gradiva ki in dejavnostjo posameznikov. Kot primer naj izčrpneje po- Zanimive so tudi pripombe' jdemo v govorih Hrušče- z junijskega plenuma op. J. K.) S tem odvračajo pozornost mno- sredujemo enega izmed takih p°cerova k določanju planskih člankov. Vzemimo članek S. Po- na^°g Za prihodnje leto. Pocerov cerova, načelnika ekonomsko- opozarja, da dobi podjetje, ki je planskega oddelka moskovskega v enem 'elu vložilo vse razpolo avtomobilskega' zavoda »Lihač- žliive moči in sredstva v izpopol- va«, ki je bil objavljen v »Komu- 11 ^ev tehnologije procesa in orga nistu« št. 11/59 pod naslovom nizacije ter je na temelju tega »Pripombe tovarniškega ekono- Preseglo letni proizvodni plan, mista«. v naslednje leto znatno večjo plan- Pocerov je doumel pomen ju- sko nalogo, ki je kljub vsem na-^ “■Ko vasi u„__. , , , , v, nijskega plenuma. V lastnem Porom in dobri organizaciji dela » r' Vspdq i- urC- °u stanku so soglasno obsodili nečlo- Ta manifestacija je znova po- podjetju je spoznal, kaj pomeni Pogosto ne more izpolniti. hV°bodo i™ r v??6-1,? j. J23 veško ravnanje francoskih kolo- trdila pripravljenost naših ljudi, boj za čim širšo mehanizacijo, za Članek Pocerova ter vrsta dru- rt in otrnir u180 Tu- ?’ že: nialmh oblasti z alžirskimi delav- da kakor doslej tudi v prihodnje avtomatizacijo proizvodnega pro- §ih člankov in drobnih dopisov st^eea krnvl0 skimi vo^itelii in Patrioti, ki so moralno in materialno podpro ai- cesa> kai Pomeni uvajanje nove gospodarskih in drugih vodite- t:ih taCSinkpLvodftelii fprti r franu°uki* zap^ih in v žirsko ljudstvo v duhu mednarod- tfknike in popolnejših strojev. Iz liev, delavcev iz proizvodnje, ki voditelji koncentracijskih taboriščih, ter ne proletarske solidarnosti Po sklePov junijskega plenuma pa ni 50 najbolj neposredno povezani mja izpo- „u„u. * . ProietarsTO souaamoso. Po Vzel zaključka, da je zdaj vse od- s problemi svojih podjetij, jasno ■rrl c ri /-\ 3 • ...... 1 o o/-. n m i j n ____ Prijateljsko sporočilo ^enjaninskih delavcev alžirskemu proletariata srs&szzvstsiz ^eh člann , ,ii p?.zdra,ve ki je — tako ie delal tovariš Saf J ’ ■ i j tudl, pl' mente v svojem podjetju, iskal ustrezno prilagajati tudi gospo- N izražam Š £f kolektlva .ter - Lj kot kdajkoli doS odločen T° zre«,f"lnsklh de avcey alžir- način, kako bi ta mehanizem iz- darski sistem in ekonomski in zsss&s”* ~ s&4?5Sf’a,,S5sss Krsšfršssi&n za osvoboditev izpod fran- vlogo v družbenem življenju, kolonializma in do njenih V piSIIIU, ai»ga naslovili na Splošno zvo-se5ta^15sk’b delavcev (UGTA) na % G,u v torek popoldne v ve-lriČUst Vorani kombinata živilske Uie v Zrenjaninu. Razen >u Bi,j'7 80 Prisostvovali sestan-Safi, član sekretariata 'tilt 2 V’ .Milan Kojičin, predsed-enjaninskega okrajnega sin-Mtig a?ga sveta, Bireš, vodja sku-*eii aižlrskih delavcev v naši de-alžirski delavci s kmetij-f^itia iPosestva v okolici Zrenja-*iaj0’ kl®r se strokovno usposab- Andrija Matinek, siticj;kan3k tovarniškega odbora ’'*h, i.ata v kombinatu, so v govo-i klik- S°. pogosto prekinjali ‘lUcJst ’ simpatij do alžirskega raZrec, 3 in njegovega delavskega fega n,!.0Pisali herojski boj hrab-^et ietZlrske2a ljudstva, ki se že !V°hor] z orožjem v roki bori za 0 m neodvisnost. Na — VOJNA V ALŽIRIJI SE NADALJUJE. VOJNA NA ŽIVLJENJE IN SMRT. VOJNA NARODA, KI JE DOZOREL IN ZAHTEVA SVOBODO, IN VOJNA KOLONIALNIH MAGNATOV, KI UPAJO, DA SI BODO S SVOJO VOJAŠKO SILO OHRANILI GOSPODARSKE IN POLITIČNE POZICIJE V \ -> ALŽIRIJI. — FRANCOSKO NASILJE NAD ALŽIRCI DOGODKI V SVETU OD TEDNA DO TEDNA otcvxxv vaoxxx t'-*- ž. j d id j c v va c*- v i-oiiia uizcici poči vsaKim po- v »popularizacije ze pa očitno narašča po vsem svetu.« gojem, temveč le tisto, ki je eko- sprejetih ali uveljavljenih ukrepov«, si Pocerov in številni drugi gospodarski voditelji prizadevajo, da bi utrli pot nadaljnjemu razvoju. Pri tem opozarjajo na tiste elemente, podedovane iz prejšnjega obdobja, ki niso več v skladu z novimi nalogami, S perspektivo nadaljnjega, razvoja gospodarstva in odnosov v njem. Ne bi se spuščali v to, v koliko so mnenje, presoja in kon-kretni predlogi Pocerova upravi čeni in sprejemljivi in v koliko bi njihova uporaba prispevala k reševanju dozorelih problemov, ki se čedalje razločneje kažejo kot ovira za nadaljnji razvoj sovjetskega gospodarstva. Dejstvo pa je, da neposredni nosilci in organizatorji proizvodnje jasno spoznavajo in čedalje vztrajneje opozarjajo na vrsto elementov, katerih nadaljnji obstoj bi čedalje^ bolj negativno vplival na razvoj vsega gospodarstva in katerih nevzdržnost postaja čedalje očitnejša spričo vrste dosedanjih ukrepov, ki so prinesli spremem be v sistem in metode upravlja nja gospodarstva. K. J. todpredsednik grške vlade v naši državi Podpredsednik grške vlade Panajotis Kanelopulos je pred nedavnim prispel v Jugoslavijo, kjer bo ostal na uradnem obisku teden dni. Njegov obisk bo prav gotovo prispeval k okrepitvi tradicionalnih prijateljskih odnosov med Grčijo in Jugoslavijo, ki so zasnovani na medsebojnem spoštovanju in nevmešavanju v notranje zadeve, ter omogočil, da bodo ti odnosi še močnejši čini-telj miru ne samo na Balkanu, temveč na vsem svetu. V razgovorih med podpredsednikom grške vlade in našimi državniki bodo govorili tudi o dolgoročnem planiranju različnih oblik gospodarskega sodelovanja. < Sporazum velesil o komisiji za razorožitev Pred nekaj dnevi so štiri velesile — Sovjetska, zveza, Velika Britanija, ZDA in Francija — sklenile, da bodo ustanovile komite, ki se bo ukvarjal z razorožitvijo. V skupnem komunikeju so. velesile poudarile, da bo komite začel delovati v začetku prihodnjega leta. Članice komiteja so: Francija, ZDA, Velika Britanija, Sovjetska zveza, Bolgarija, Kanada, Italija, Poljska, Romunija in Češkoslovaška. Nova stranka v Maroku V Rabatu so ustanovili novo politično stranko, ki se bo imenovala »Zveza narodnih sil Maroka«. Novi stranki so se v celoti pridružile vladajoča stranka Neo-Istiklal, skupina levih »upornikov« iz opozicijske Stranke neodvisnosti in pristaši liberalne struje Stranke neodvisnosti. Alžirska resolucija v Casablanci Politični odbor Sveta Arabske lige, ki je pred dnevi zasedal v Casablanci, je sprejel resolucijo o alžirskem vprašanju, v kateri poudarja, da so pogajanja z začasno alžirsko vlado edini način za miroljubno rešitev alžirskega vprašanja. Arabska liga je sklenila, da bo predložila Organizaciji Združenih narodov zahtevo, naj razpravlja o koncentracijskih taboriščih in mučenjih v Alžiriji. Arabska liga bo prav tako začela pri afriških iiv azijskih deželah akcijo za pripoznanje začasne alžirske vlade. Pred volitvami v Veliki Britaniji Minuli torek je britanska vlada sklenila, da bodo 8. oktobra splošne parlamentarne volitve v Veliki Britaniji. Sodijo, da sta sklep britanske vlade narekovala predvsem ugodni mednarodni razvoj in pa dosežena gosp»darska stabilnost v deželi. Kakor pred volitvami leta 1955 tudi zdaj pripravljajo konferenco štirih velesil in britanska javnost pripisuje zasluge za takšen razvoj predvsem prizadevanjem ministrskega predsednika Macmillana. Najhujše slabosti konservativne vlade so v njeni kolonialni politiki, ki je pred meseci privedla do velikih nemirov v centralni afriški federaciji in Keniji Laburisti upajo, da. bodo ti dogodki vplivali na opredelitev britanskih volivcev in da bodo odigrali svojo vlogo v prid laburistom tudi njihovi programi o jedrski razorožitvi, o gospodarski ekspanziji in o zaostrenem boju proti brezposelnosti. Praznik dela v ZDA posvečen stavkajočim jeklarjem V New Yorku so prvič v zadnjih dvajsetih letih proslavili ameriški praznik dela. Nad 100.000 članov sindikatov je šlo v sprevodu po Peti aveniji. Sprevod je opazovalo nad pol milijona opazovalcev, ki so najbolj navdušeno pozdravili skupino stavkajočih jeklarskih delavcev. Praznik dela je bil po sklepu združenega sindikata AFL-CIO posvečen delavcem v Jeklarski industriji, ki stavkajo že skoraj dva meseca. Delegacija jugoslovanskih sindikatov v Rimu Jugoslovanska sindikalna delegacija, ki jo vodi predsednik ZSJ Svetozar Vukmanovič, je 8 septembra prispela v Rim kot gost italijanske Generalne konfederacije dela. Predstavniki obeh sindikatov bodo razpravljali o 'tolu sindikalnih organizacij v 'ialiji in Jugoslaviji ter izmenjali mnenje o mednarodnih sindikalnih vprašanjih in o medsebojnem sodelovanju. Takole .so predstavile manekenke konfekcijske izdelke TEKSTILNA KONFEKCIJA IMA BODOČNOST Jesenska modna revija na Zagrebškem velesejmu je parada dobrega okusa, cenenosti in kvalitete. Naša industrija konfekcije izpolnjuje želje, ki jih rodi potreba in se ne da zapeljati modnim domislicam ljubiteljev rock-and-rolla in promenadnih razvajencev. Brez senzacionalnosti je modna revija na jesenskem velesejmu v Zagrebu, ena izmed največjih senzacij! Dvakrat na dan se zberejo obiskovalci stoterih okusov v bogato opremljeni dvorani Romunskega paviljona, da prisluhnejo duhoviti spremni besedi, umirjeni glasbeni kulisi in seveda', kar je poglavitno, da občudujejo mavrično verigo manekenk in manekenov, ki drug za drugim neslišno stopajo po raztegnjenem podiju. Revija traja polni dve uri. Prav toliko časa zadržuje dvorana dih v napetem pričakovanju novega in lepega. Zunaj pripeka septembrsko sonce na betonske magistrale ve-lesejemskega mesta, v dvorani, na odru, pa izbrane barve sipljejo prvo jesensko listje; v tej mavrici najrodovitnejšega letnega časa je bistvena razlika med pomladansko in jesensko modno revijo. Sicer razlike ni niti v krojih niti v kombinacijah. Komaj opazna novost je, pri moških oblekah nekoliko krajši suknjič in za nekaj centimetrov širši hlačni robnik; pri ženskih oblekah pa še bolj poudarjen pas in krajša, a širša krila. Edino te novosti so prehod med starim in novim. Dodamo jim lahko še široko izbiro otroške konfekcije, ki na velesejmu napoveduje neizčrpno zalogo vseh mogočih oblek za naše kratkohlačnike, kakor tudi za šolarje. da so se sodelavci revije pred kdo ve kolikim časom zbrali in natanko preštudirali razne kroje, tolikšno enotnost beleži njihov posameznih izdelkov in solidno, skrbno izdelavo. Tako se industrija konfekcijskih izdelkov očitno približuje potrošniku in njegovim potrebam, željam, oblikuje sama sebi bodočnost, opravičuje obstoj in ne nazaduje — »razbremenjuje« pretirano drage obrtniške usluge. K. D. NAJFINEJSE Zenske NOGAVICE iz creppe njdona, njdona in perlona ZDENKA MILENA SLAVICA MOJCA BOJANA 1 EL K A SONJA li> POLONCA s r e Ca Soseda sva. Kadar se srečava, si prijazno pokimava. Njegovi fantje so sijajni. Z ženo' sva se večkrat menila o teh fantih in grajala najino punčko,- Prepričevala sva jo, da se mora zgledovati po njih. Res je mlajša, vendar je treba drevo nagibati, dokler je mlado, pravi ljudska modrost. Nd sosedovih vratih pa piše: »Zvoni dvakrat!-« Kadarkoli grem mimo tistih vrat, mi je težko, hkrati pa tudi lahko pri srcu. Na naš zvonec lahko pritiska vsak gost, kolikor ga je volja. Navzlic vsemu temu mi sosed prijazno pokima, kadarkoli se srečava. Prijazno kot sosed. V podjetju struži, gladi in obdeluje deske en teden dopoldne, drugi teden popoldne, tretji teden ponoči, kakor pač dela njegova izmena. Otroke je treba prehraniti in obleči. Zena ne dela. Tako pravimo po navadi. -Če pa bi sešteli kuho, pranje perila in pospravljanje stanovanja, bi ta vsota postavila gornji sta- vek na laž. Pred nekaj dnevi sem prosil soseda, naj mi pomaga. Za malenkost je šlo. Mojster je. Ko sva opravila, mi je pokazal sodno odločbo. Po petletni pravdi je soba, za katero se je tožil s sostanovalcem, njegova. Tudi on ima dve sobi — dejansko ju je imel tudi doslej — kot sostanovalec. Ven- dar ima tri otroke, sostanovalec pa nobenega. »Veste, sosed, sodišče je lahko le tako uredilo spor. Saj sem vedel!« Bil je zadovoljen. Ne, srečen je bil. Niso ga razočarali. »Najstarejši fant bo šel na fakulteto. Na več delovnih akcijah je že bil. Sprejeli so ga v Zvezo komunistov. Otroke vzgajam v socialističnem duhu. Sostanovalec in njegova žena sta me zaradi stanovanja tožila, češ da sem protidržav-ni element... Stanovanje je veliko, dovolj veliko zanju In za nas pet. Želim si, da bi bili »kot družina«, kot sosedje, tako kakor vi in jaz...« Ponudil sem mu žganja. Pozabil sefn, da ne pije. Breskev je pojedel. ■ • Ko sem se mu med vrati zahvaljeval za uslugo, mi je pogled spet zdrsnil na listek, na katerem je napisoma s tušem: »Zvoni dvakrat!« Moj sosed je srečen, ker ima dve sobi v skupnem stanovanju. Moj drugi sosed pa ni, ker nima štirih sob. Vsak zase me vabita na partijo preferansa. • Pa ne grem. Z enim in z drugim bi rad na stopnicah tudi v prihodnje spregovoril prijazno besedo. Rad bi, da bi si tudi v prihodnje prijazno kimali. Moji sosedje so nesrečni, ne 'govorijo. Zato včasih tudi jaz nisem srečen. Hrvoje Zet PRED TEDNOM OTROKA STOP ZA DELAVKE Ali. tudi vi trdite, da v LjubL ijani nimamo dovolj otroških jasli? Tu je nasprotni dokaz: v jaslih^ na Resljevi cesti bi lahko sprejeli še najmanj 20 otrok. Kdo ima prav: vi ah jaz? Vi in jaz. Včasih je tudi to mogoče. Otroške jasli so namenjene najmlajšim, ki jih matere nimajo komu zaupati med delom v pisarni ali tovarni. Namenjene so otrokom uslužbenk in delavk. Poročenih in neporočenih. Takih mater pa je po pisarnah in tovarnah precej. Toda kljub temu je v otroških jaslih na Resljevi cesti samo se- vsai nora' emi*a nedavnim odprli blokovno zavetišče, na Poljanah pripravljajo za otroke zaposlenih mater dve sobi, tudi Vič in Rožna dolina dobita otroški vrtec, Savsko naselje bo izkoristilo terensko pisarno So- steljo in jih prišla kdaj Pa - jj cialistične zveze za zavetišče šol- pogledat do materinega priho0 skih otrok... Se in še bi lahko z dela. , moč. V vsaki soseski živi ^ nekaj invalidskih in družins*0 upokojenk. Za primeren hon< bi ta ali ona rada posprer otroke domov, jih spravila v naštevali, kaj vse se pripravlja sicer pa so tudi starejši oi za otroke od treh do štirinajstih samohranilk in zaposlenih stat' let. Toda tudi najmlajši so naši, tudi nanje ne smemo pozabiti! Čas dopustov se bliža koncu in sveti stanovanjskih skupnosti bodo v jesenskih dneh laže opravljali svoje ■ naloge, ki jim jih je zaupala soseska. Prav zdaj, šev zvečer prepuščeni sami Otroški vrtci se namreč zapir3^ najkasneje ob šestih zvečer, '-l, del pa že prej. Tako so torej_ tu , demdeset otrok. Njihove matere ,pred tednom otroka, naj bi po- so večinoma uslužbenke. Za delavke je nad to ustanovo neviden napis: stop. Oskrba od šestih zjutraj do štirih popoldne stane namreč 260 dinarjev. Delavke pa ne delajo vedno samo dopoldne. Ob desetih zvečer pa ne sme nihče vzeti otroka iz jasli. Ves teden, ko dela v drugi izmeni, bi ga morala pustiti notri. Celodnevna oskrba pa stane 330 dinarjev, na mesec celih 8500 dinarjev. Razen tega morajo matere odnesti otroka ob sobotah domov. Delavke seveda niso izjema. Otrok pa hoče tudi ob nedeljah jesti. Končno pa mora živeti tudi mati! Zato otroške jasli na Resljevi cesti niso polne, zato notri skorajda ni delavskih otrok. Rekli boste: »Saj občinski ljudski odbor gmotno pomaga materam — samohranilkam, ki premalo zaslužijo, da bi same plačevale oskrbo v jaslih.« Res je. Pomaga, če prejema mati zase in za otroka manj kot 16.000 dinarjev; z otroškim dodatkom vred. Toda prispeva največ 1000 do 2000 dinarjev, kajti treba je misliti tudi na razne druge otroške ustanove: na vrtce za predšolske in šolske otroke, na skupna igrišča, na tople malice ... Zato romajo otroci mnogih ljubljanskih delavk — samohranilk k sorodnikom, znancem in prijateljem na podeželje in ge vračajo domov šele po tretjem letu, ko so godriji za otroški vrtec. To seveda ne vpliva dobro na njihovo vzgojo, kajti vtisi in doživetja v najnežnejši dobi so včasih odločilni za oblikovanje značaja. Na srečo je v Ljubljani kakor tudi povsod drugod veliko več otrok, ki so že prekoračili tretje leto. In za te je vsaj v Ljubljani dobro preskrbljeno. Starim igriščem in vrtcem se pridružujejo novi. Stanovanjska skupnost 'Kolodvor dobi prihodnji mesec otroški vrtec za predšolske in šolske otroke, stanovanjska Prule pa ga bo odprla mislili tudi na te najmlajše in ti otroci brez nadzorstva, če dobrih sosedov. Saj je težko zaupati stano?3 nje tujemu človeku, zlasti če 6, ne poznaš. Toda med ženska*® ki bi lahko pazile na otroke, l1 ljubljanske matere res brez skrbi puščajo otroke v jaslih stvenega doma na Resljevi cesti. Kdo bi lahko bolje skrbel pravilno prehrano in nego kot zdravstvene delavke? Te jasli " imajo tudi senčno stran. Že majhni otroci so potrebni vzgoje, o*r°v. ške negovalke pa niso usposobljene za to. Pri izbiri varuhov novih jaslih bi potemtakem kazalo ubrati srednjo pot. Tudi starše bi bila srednja pot najboljša, ker bi bila — najcenejs»- red' storili, kar se pač da, da ne bodo je prav gotovo vsaj nekaj vr zaposlene matere, ki nimajo va- nih zaupanja. Hišni sveti do^ ruhov za sveje dojenčke, več v poznajo svoje stanovalce in ve« skupnost tolikšnih skrbeh. Na Lepodvorski kdo bi to delo lahko opravljal pa ga bo odprla že proti imamo že vrtec, kombiniran z komu bi ga brez skrbi lahko z koncu tega meseca v univerzitet- otroškimi jaslimi. Toda ta je pre- upali. Z njihovo pomočjo bi 3 nem naselju. V Mostah so pred majhen za vse/ ki so ga potrebni, novanjske skupnosti najbrž k«1 ■ ______________________ Morda bi se stanovanjski sveti iz lu prišle do otroških varuhov. drugih predelov Ljubljane lahko Mislim, da zaposlene mat^® tamkaj naučili, kako se vendarle da tudi dojenčke zaščititi brez večjih izdatkov? ZA VAS, GOSPODINJE tudi uslužbenke tf delavke, pa mu, ^ govskih in gostinskih obratov Zadnje Čase so v naših trgovinah s kuhinjskim posodjem naprodaj tako imenovani Alup pekači ki jih izdeluje celjska tovarna emajlirane posode. To so globlje ponve iz aluminija s pokrovom in satovitim dnom, ki preprečuje, da bi.se hrana prismodila.'Vsekakor so ti pekači pomembna pridobitev sodobnega gospodinjstva. Edina njihova slabost je ta, da niso ravno poceni. Pekač stane 1385 dinarjev. PROBLEM ŠTEVILKA DVE Proti koncu tega meseca bodo dobile ljubljanske trgovine večjo pošiljko uvoženih plinskih štedilnikov, kombiniranih štedilnikov na plin in drva ter na plin in elektriko. Trgovska podjetja zagotavljajo, da omenjeni štedilniki ne bodo preveč dragi, tako da sl jih bo lahko omislil tudi potrošnik s povprečnimi prejemki. Seveda pa z oskrbo najmlajših do šestih zvečer, kakor je 'urejeno v jaslih Milana Majcna v Lepodvorski, še'ne bi bilo ko-pec težav. Razen delavk tudi mnoge uslužbenke, prodajalke, 'gostinske in zdravstvene delavke in še mnoge druge ob tej uri še niso doma. Treba bo torej misliti tudi na to, kdo naj bi skrbel za nezavarovane otroke od šestih dalje. Sveti stanovanjskih skupnosti bi tudi tu lahko priskočili na po- ščajo svoje otroke same sebi, bi imele nič proti, če bi sta**^ vanjske skupnosti navedle v s'' f jih delovnih programih za teč otroka pod prvo točko: otro*j jasli in pod drugo: nadzor ^ predšolskimi in šolskimi otf0' po odhodu iz vrtcev. Svinjska mast ah olje? Pazite na znak) Tovarna nogavic in drobne konfekcije Polzela Uspeh te svojevrstne parade torej ni v senzacionalnosti, pač pa predvsem v izbranem in pretehtanem okusu. Revija enoti sto različnih okusov, saj ga malone ni modela, s katerim ne bi zadovoljevala. »Kolikor vam je na razpolago Fiat 600 in ste večje postave, vam priporoča Varteks tole oblekp, ki se ne mečka! Cena — 23.500 din!« — Ljudje so se komaj nasmehnili hudomušnemu predstavljanju, preveč jih je prevzel pogled na lepo ukrojeno moško obleko. Ne bi bila pretirana domneva, nastop. Na pomladanskem velesejmu smo še opazili razliko med raznimi podjetji, od katerih so se nekatera že znala približati ev-! ropskim zahtevam konfekcijskega oblačenja, druga pa so sramežljivo cepetala nekje na repu. Jesenski sejem teh razlik ne pozna! Zenski svet vznemirjajo izdelki zagrebške tovarne »Nada Dimič«, pa tudi »Vesne«; pozornost vzbuja Ijiidjanska trikotažna tovarna, prav tako seme more ni-naj žaščltni česar očitati dežnim plaščem »Varteksa« iz Varaždina. Ta industrija bo tudi zlahka zamajala moško preudarnost pri nakupovanju. In »Naprijed«, »Djuro Ber-manec«, konfekcijski izdelki iz Titovega Velesa, Karlovca, Krapine ... Čez trideset jugoslovanskih podjetij bogati revijo z vso dostojnostjo in izpopolnjuje to parado dobrega okusa, kvalitete in cenenosti. Da, tudi in predvsem — cenenosti! »Glede na povprečje naših in vaših dohodkov vam prvi v mesecu ne bo delal posebnih težav pri nakupu tega ličnega ...« — komentar je na mestu, gledalci so zadovoljni. Cene, le kot skromna informacija na reviji, so še pristopnej-še, če upoštevamo dobro blago Maščobe so nujno potrebna 5 / stavina naše hrane, vsebujejo ^ več kalorij in nam dajejo zr največ moči. Ce jih ne uživa1 dovolj, začne telo izkoriščati 13 ijakovine iz tkiv, kar se na ramo zaužiti s hrano 60 gramov maščob. ttiO' do Maščobe pa se med seboj Pr cej razlikujejo biološki kalorični PO . vrednosti. StrokovnjaD ki so proučevali svinjske J3 in raznih vrst jedilnega olja< ugotovili, da da 100 gramov sv'n,. ske masti povprečno 945 kalor medtem ko ioHiina oh. dajejo jedilna - , izdelana v naših tovarnah, od ". do 965 kalorij. Potemtakem ‘V, majo jedilna olja nič manjšo svinj*;. lorične vrednosti, kot mast, so pa cenejša, laže pr«1 t)Sv za človeKO ijiva in vsebujejo telo važne maščobne kislino* Na igrišču za ljubljanskim Figovcem ne manjka otrok, čeprav jih čuvaj »zelene površine« ali po domače parka, grdo ozmerja, če stopijo na travo ob poti. Dolžnost je pač dolžnost, to vedo tudi otroci. Zamerijo pa mu, da jo jemlje tako dobesedno. Misli namreč samo na travo in nasade, za otroke pa se zmeni samo, če ga kaj polomijo ali ko se že polomijo. jih je v svinjski masti zelo h1' > Irt/*1 Da so olja res bolj zdrava mast, lahko presodimo tudi ^ dietnih jedilnikih, ki popolb0 . izključujejo svinjsko mast. ^ jedi so pripravljene- na surov ^ maslu ali na olju, delno Pa .j, margarini, izdelani iz rastlin3 maščob. V beograjskih poskusnih celicah pri mrazu 40 stopinj * /" LEDENO SADJE i V heograjskih ledenicah so Sradili poskusne celice, v ka-nh proučujejo trpežnost sadja v zelenjave na hladnem, na toetijski fakulteti v Zemunu pa Ustanovili prvi center za upo-i.. 0 nizkih temperatur v kmetstvu. Zadnja leta so številna asa mesta dobila velike na-e ave, v katerih hranijo živila rj. nizkih temperaturah. Sežigu smo ledenice, v katerih je ^,°stora za tisoče vagonov zmrz-^Jenega mesa) sadja in zelenja-' endar se pri nas še ni raz-i.yU znanost, ki proučuje vskla-lsnevanje živil na hladnem. izkušenj, prenesenih iz drugih 5 .el. je le malo koristi,« pravi inženir le(jSai? Babič, strokovnjak beograjskih 'C 2a eksperimentalne celice. »Za bolv vrsto sadja je treba najti naj-svJ1, način, da ostanejo plodovi, dolgo 621 in da izgubijo kar najmanj korist- It-lfRED 2000 LETI SO Hal« .Prinesli so Jih Cijfrej posadili v Makedoniji in prigle slive v naSe Kavkaza ter jih Dalma- kotVsE ŽUŽELKE NA SVETU so‘težje vsi ljudje skupaj. To so izračunali oj J?Sii ki trdijo, da bi — seveda, če ne Salo110 Ptic — žuželke že zdavnaj prema-vse živali. Zatrle bi tudi človeški !VefNAlPREPROSTEjSo GOVORICO na h0v'u iinajo domačini iz Patagonije. Nji-zmore le nekaj nad sto besed. 2an« ** se 6^ v nekaj dneh; slovnice prav-Pr^v ni. šen,130 OGNJENIKOV stalno bruha na na-Sv” Planetu. Največ jih je v Aziji. V l1Va°Pi ie iz ognjenika Etne pogosto teče V»JROpSKO RASTLINSTVO PM SEr TEČAJU uspeva v žrelu uda>-H, , ognjenika Anijačak. Ta ognjenik je Sl sbl’ aal*e onstran polarnega kro-tol oenijo, da je veter zanesel semena V sa rastlinja iz tropskih krajev. , Prevoz devetdeset ton težke ,. Sne komore, izdelane v Kralovopol-u a tovarnah (Češkoslovaška), v Vlčiho 3 °- Komora je dolga 24 visoka pa štiri metre metrov, nih sestavin. Celo za isto vrsto sadja, ki je zraslo v različnem podnebju, so potrebni različni pogoji v skladišču.« Primer: temperatura 20 stopinj pod ničlo povsem zadostuje za dolgotrajno ohranitev plodov mnogih sadnih dreves. Za različne vrste pa ni vseeno, ali sadje postopno ohlajajo do 20 stopinj mraza ali pa- ga spravijo v celice s temperaturo 40 stopinj pod ničlo, kjer takoj zmrzne. Od načina bhlajanja je odvisno, ali bo zmrznjeno sadje, potem ko se bo spet odtajalo, ohranilo prejšnji okus, barvo in obliko, ali pa bo izmaličeno, mehko, skratka neuporabno. Gkamenelo sadje Za proučevanje vsega tega so lani uredili v beograjskih ledenicah pet poskusnih celic, ki imajo po zaslugi avtomatičnih naprav stalno nizko temperaturo. V raznih oblikah ohlajevanja in vskladiščenja že leto dni proučujejo nekaj vrst sadja in povrtnine. V vročih poletnih dneh, ko se zunaj povzpne živo srebro pogosto nad 30 stopinj, je v najhladnejši poskusni celici 40 stopinj mraza. Sleherno zadrževanje v tej celici dlje kot nekaj trenutkov bi moglo imeti hude posledice. »Na ta način proučujejo maksimalno vzdržljivost,« pravi inženir Bebič. »Za nekatere sorte domačih jagod in breskev smo že ugotovili najugodnejše pogoje. Vendar hočemo tudi letos preveriti zbrane rezultate, da se bomo lahko zanesli nanje.« Inštitut za uporabo ^ nizkih temperatur v kmetijstvu? Poskusne celice za proučevanje ohlajanja sadja in povrtnine v beograjskih ledenicah so za sedaj edine v naši državi. Nedavno so ustanovili tudi laboratorij za kemične in bakteriološke raziskave. V laboratoriju določajo hranilno vrednost sadja in povrtnine pred hladnim vskladiščenjem in po njern, hkrati pa proučujejo postopke, ki naj bi zagotovili, da se vskladiščena živila ne bi kvarila. Kasneje nameravajo razširiti sedanji laboratorij in mu pridružiti še nekaj novih. V podobne namene so lani ustanovili v Zemunu poseben center za uporabo nizkih temperatur v kmetijstvu. Napovedujejo, da bo ta center v sodelovanju z laboratorijem in s poskusnimi celicami pri hladilnicah kasneje prerasel v veliko znanstveno ustanovo. Ta ustanova bi podobno, kot beograjske ledenice proučujejo sadje, raziskovala razne sorte sadnega drevja. V novih sadovnjakih bi sčasoma sadili le, tiste sorte, ki so najprimernejše za dolgotrajno vskladiščenje v hladnih prostorih. Ta zamisel bi se uveljavljala predvsem pri plantažnih sadovnjakih, ki bi oskrbovali s sadjem velika mesta in^indu-strijska središča. A. D. r------------- ^ Veliki in mali IZUMI Tesla ]e imel prav Naš slavni znanstvenik Nikola Tesla je dal na področju elektrotehnike nad tisoč izumov. Menijo, da sodi med njegove najbolj genialne iznajdbe krožno magnetno polje in njegova uporaba pri indukcijskem motorju ter sistem polifaznih tokov za generatorje. , , , Zgodba o Teslovem indukcijskem motorju se je začela leta 1878, ko je v Grazu študiral tehniko. 1Prof.* Pdschl, Teslov profesor za tehnično in eksperimentalno tehniko, je kazal študentom, kako deluje dinamo za enosmerni tok, ki so ga prav takrat dobili iz Pariza. Tesla . 111 ■ . 1' 1 _ ..1 ^^ 1 n e i ♦ nul n o ga prav laivitti uuujii ^ *«**..-• je gledal motor, ki je deloval s sistemom ščetk, in rekel profesorju: . »Prav gotovo se da napraviti motor brez teh ščetk!«. , . . , Zaradi te pripombe je profesor študentom na dolgo razlagal, zakaj to ni mogoče. Vendar se je potem Tesla dolgo ukvarjal z motorjem brez ščetk. Misel nanj^ ga je nenehno preganjala, čutil je, da rešitev mora biti, vendar je zlepa ni na^el. Februarja 1882 - bilo je pozno popoldne - sta se Tesla in njegov prijatelj bt-gedv sprehajala po budimpeštanskem parku. Recitirala sta verze Goethejevega f>uis,a Nenadoma ae je Tesli utrnila misel. Kesu je problem, ki ga je toliko časa preganjal. Videl je sliko kovinskega motorja, ki so glo vrti v električnem polju, v magnetnem r- I? __ Arr a tO- loffu, ki ga proizvajata dva izmenična to-kova‘iste frekvence, vendat z različno fazo. Prijatelju je vzel palico in na pesek narisal J Talrrn+ TP nrVlČ faZ- _ ijaieiju je VŽ.C1 v ni ^--------- lt¥d:io™Snjemint0rnačeiroainrduk,cijsPk, torja. •vič razlega mo- J Televizija ne služi zgolj obveščanju in zabavi, ampak je tudi pomembno učno in vzgojno sredstvo. Ob tem, ko v nekaterih državah po svetu poskušajo z uvajanjem televizije v redne šole (s takimi poskusi so začeli zdaj zlasti v ZDA), pa je TV pouk zlasti primeren v izobraževanju odraslih. Tudi jugoslovanska televizija se priprav* Ija na prve korake v tej smeri. Na sliki: televizijska učna ura iz prirodnih znanosti Če so na drugih planetih razumna bitja; kakšni bodo naši prvi gostje iz vesolja? Ni še dolgo tega, kar je človek poslal v vesolje prve umetne satelite. Čez kakili dvajset let bo polet v vesolje, 'kakor vse kaže, uresničen. Ampak, ko bomo v vesolju — ali bomo edini? Ali bomo naleteli na druga razumna bitja, ki bodo prav tako kot ljudje z Zemlje proučevala vesolje? Kakšna bi mogla biti ta bitja? Znanstveniki že zdaj oblikujejo poglavitne poteze njihove zunanjosti. Vzemimo, da bi lepega dne ljudje iz vesolja zares prišli na obisk na naš planet. Mar smemo trditi, da ti ljudje ne bodo imeli troje oči ali pa televizijske antene, ki jim bo rasla naravnost iz temena? Ne, znanstveniki menijo, da bodo vesoljski tujci podobni nam. Eden izmed razlogov za to trditev: znanstveni dokazi, da oblika človeškega telesa ni naključje. So namreč zakoni »biološke konstrukcije«, ki nam pomagajo v domišljijskem oblikovanju zunanjosti teh ljudi. S pomočjo teh zakonov prihajamo do dveh zaključkov. Prvi je ta, da morajo biti telesa teh ljudi sestavljena iz protoplazme prav kot naše. telo. In drugi: ti ljudje morajo biti inteligentna bitja, sicer ne bi mogli zgraditi vesoljskih ladij. Ta dva zaključka nam pomagata pri domišljijski sestavi podobe človeka s planeta X: 1. - DIHA »ZRAK«. Tudi vodna sredina bi lahko ustvarila inteligentna bitja, vendar se v vodi ne morejo topiti kovine. To pomeni, da se ne bi moglo razviti tehnično znanje, ki bi bilo na višji stopnji, kot ga označujemo na zemlji s kameno dobo. 2. - NI VEČJI KOT NAJVISJI ČLOVEK. Razlog je v tem, ker velikansko bitje ne bi moglo opravljati preciznih del na vesoljskih ladjah. 3. - TEHTA VSAJ 20 KILOGRAMOV, verjetno pa še več. Za graditev vesoljskih ladij so potrebni možgani določene velikosti. Tehtati morajo vsaj kilogram, tej teži pa ustreza telo, ki tehta vsaj 20 kilogramov. . 4. - MORA IMETI NEKE VRSTE LOBANJO. Najvažnejši del telesa razumnega bitja so možgani, ti pa morajo biti zavarovani. 5. - IMA PAR OCl IN USES. Bitij s tremi očesi verjetno ni v vesolju. Dejstvo je, da sta dve očesi boljši od enega, in sicer zaradi določanja razdalje in oblike. Isto velja za ušesa. Tri očesa bi pomenila isto kot dve. 6. - OCl IN USESA BLIZU MOŽGAN. Vtisi, ki jih zaznavata ti dve čutili, morajo takoj v možgane. Ta prenos prek živčnih organov bi bil prepočasen, zato morajo biti čutila za vid in sluh blizu možgan, da skrajšajo presledek med vtisom in odzivom. 7. - IMA ROKE IN NOGE. Tak človek verjetno hodi pokonci. Ce se hoče obdržati, se mora gibati. Ce hoče delati ali graditi, mora imeti nekaj takega. kot so človeške roke. Začrtali smo glavne obrise človeka s planeta X. Ali bi lahko razmišljali še o čem? Morda o njegovem planetu. Ali je podoben našemu? Ali bi zemljan lahko živel na njem? Planet X ne more biti mnogo večji, miti mnogo manjši od našega. Ce^ bi bil mnogo večji, bi bila težnost tolikšna, da se življenje sploh ne bi moglo razviti. Ce bi bil premajhen, bi bila težnost preslaba, da bi održala pline v bližini površine. Torej ne bi bilo »zraka« za dihanje. Ozračje planeta X bi bilo verjetno bodobno našemu. Znani sta le dve kombinaciji plinov, v katerih je življenje mogoče. Ena je sestava našega zraka, druga pa klor-fluor-metan. Ta zmes pa je eksplozivna, zato- je le malo verjetno, da bi jo kje našli. Vse to nas navaja na misel, da je kisik tudi na planetu X osnova življenja. Spričo tega spoznamo, da bi bil morebitni vesoljski gost s kakega planeta izven našega sončnega sistema, ker na nobenem drugem planetu našega osončja ni pogojev za razvoj inteligentnih bitij. Obisk bi nam dokazal, da je obiskovalec v tehničnih dosežkih pred nami. Hkrati bi to pomenilo, da je njegov planet starejši od Zemlje. Prišel bi iz vesolja, najbližji zvezdni sistem pa je Alfa Centaver, ki je oddaljen od Zemlje štiri svetlobna leta. --------------------------------------V Človek prihodnosti ZADNJE POGLAVJE IZ KNJIGE HUGA GLASER-JA »SKRIVNOSTI ČLOVEŠKEGA TELESA«, KI JE TE DNI IZŠLA PRI CANKARJEVI ZALOŽBI Hj_ res ze vemo vse o PoHh0v*^ skrivnosti že popolnoma končano? Nedvomno na anatomije komaj še kaj manjka ali je kaj pri-NenSVati’ ° zgodbi ali ustroju telesa smo dodobra poučeni, tlov SQmo toliko, kolikor se nanaša na tisto zgradbo v, veščega telesa, ki jo lahko vidimo s prostimi očmi, in i Podrobnosti strukture tkiva, kolikor jih lahko opazihio av®^nim mikroskopom. Danes pač še nihče ne ve, kaj kaj; bc* odkril elektronski mikroskop, ki neizmerno pre-Povečevalne možnosti svetlobnega mikroskopa. Nekaj je kazalo, kakor da sploh ne bo mogoče izkoristiti niSnnosti» ki nam jih nudi elektronski mikroskop, ker ta ž pripraviti tako tenkih rezin, kakor jih terja k0x j0vita mojstrovina znanosti in tehnike. Toda ta' tez--■ 1« Kll» danes je mogoče nnnrnviti re> apraviti Zina Mia premagana; ------------ , k?terih debelina znaša eno petdesettisočinko mlll* o 7„a> .t11 to nam kajpada daje povsem drugačno podobo dobur- bi celice in o njeni funkciji, kakor smo jo mogli Pod tl j.2 3 dosedanjimi pripomočki. Ce n. pr. opazujemo i»,0n Mikroskopom celico ščitnice in vidimo, kako ajc11 bor-8kri Pohaja v kri, tedaj smo se mnogo bolj približali krjvftV0sti.ni narave in odgrnili tančico, ki je dosinmal zn-teles a Ugajanje v sami celici. Skrivnosti človeškega se potemtakem odkrivajo še nadalje. 1 se dolgo,* kar smo dobili povsem nove podatke o bovlna11 Vczivnega tkiva, tiste vrste tkiva, ki ga najdemo 00 Po telesu in o katerem smo domnevali, da je to »Hov .*ama*na snov med celicami in organi, samo zamazna °hsU,- v nič (frugega. Danes pa vemo, da se v tem sistemu, z^l J^cem iz mrežic in kanalčkov, tvorijo snovi, ki so Upad P?niembiie; zmanjševanje teh snovi pomeni hkrati Mvr niJe mladosti. Z njim so potemtakem povezana dej-8ta». .aranja in tu ie treba iskati orožja za boj zoper ranJe. doup^jkrž vodijo tudi druga pota k smotrn, da človek seirRte biološke meje svojega življenja, ki za trdno pre^ Pri ji® .8t° let, nemara pa leže celo med 140. in 160. letom. sp0f*lJlvlPoskusi pomlajevanja, ki so jim bila izhodišča °bnru5v eze’ so zaročarali. Toda vse kaže, da se bodo se kakSA1*1’ ^elU(li v drugačni obliki, zakaj dokazano je, 11 pomen imajo v procesu staranja žleze z notranjim izločevanjem, torej ne samo klične ali spolne žleze. Nemara bo kdaj tudi transfuzija krvi, v kateri vidimo danes ukrep, ki rešuje življenje, uporabljena za odpravlja-nje starostnih znakov. Zdi se, da pomladitev z mlado, svežo krvjo še mnogo obeta. Kajpada, problemov padaljšanja življenja ne moremo ločiti od socialnega vprašanja. Zdravo stanovanje, pametna prehrana, življenje, ki je sproščeno vseh živce razjedajočih skrbi v boju za obstanek, Higienske delovne razmete, pri tem pa javna zaščita zdravja in ne na zadnjem mestu smiselna vsebina, ki jo dajemo življenju — to sodi med pogoje, pod katerimi bo človek prihodnosti ohranil v polni meri svojo telesno prožnost in delovno sposobnost in bo lahko prav do zadnje ure visoke starosti zavzemal svoje mesto v družbi. 4 4 . Človek prihodnosti pa ne bo samo starejši, kakor Je današnji človek, marveč se bo tudi v drugih smereh močno razločeval od današnjega človeka. Pri tem ne mislimo tiste daljne prihodnosti, ki nam je oddaljena za mnogo tisoč-leti j, marveč na dobo, od katere nas nemara loči komaj nekaj generacij. Ni ireba, da bi bil bio oski Jules Verne, naravoslovni fantast, kdor govori o takem človeka ]Jri-hodnosti. Biološki eksperimenti, _ ki jih dandanes uspešno opravljajo na živalih, nam dajejo slutiti, kakšne bodo te prihodnje možnosti. Tako sc n. pr. presaditvi^ organov se vedno upira biološka celota individuuma, pa je bil nezaslišan napredek že v lem, da je Landsteinor odpravil ovire vsaj za neki del človeškega organizma, namreč za kri, ko je odkril krvne skupine. Toda krvne skupine so očitno samo majhen del biološke različnosti med posameznimi Ijndmi, in ko bomo spoznali še druge skupine takih različic med ljudmi, tedaj bo morda mogoče prenašati in presajati ne samo kri, marveč tudi druge organe. Pred človekom, ki razmišlja o teh možnostih - m biologi so prepričani, da so ostvarljive — se odpira vsa romantika bodoče medičine. Nemara bo za taklp prenos organov posebno pripravno mladtostno, morda celo’embrionalno gradivo, saj je znano, da ima le-to največ sposobnosti za rast. Pa tudi sicer je mogoče misliti na uporabo zdravih, funkcionalno krepkih organov za prenos iz enega organizma v drugega. Vsak dan umirajo z ljudmi mnogi polnovredni, funkcionalno sposobni organi; z njimi bi mogli zamenjati vse bolne organe drugih ljudi, če bi bil rešen problem presajanja organov iz organizma v organizem. Danes vemo, da tudi po klinični smrti ostanejo nekateri organi še nekaj časa živi. V trenutku, ko sta se ustavila srce in dihanje in je nastopila smrt, ne prizadene smrt takoj vseh. organov, vseh telesnih celic, in te bi nedvomno lahko precej uporabili za presaditev, če... da, če bi danes že to mogli. Eksperimentalna bio-logija je že na sledi odkritjem v tej smeri, in če bodo kdaj ta priz,adevanja tudi praktično uspela, utegnejo zelo koristiti življenju posameznika, podaljšanju ujegovega obstoja in obnavljanju njegove polne delovne sposobnosti. Človek prihodnosti pa bo verjetno tudi po drugih poteh dosegel višji razvoj in se bo tako dokaj razločeval od današnjega človeka. Zakaj so nekateri ljudje posebno inteligentni, zakaj niso vsi? Mar je to nedosegljivo? Vemo pač že mnogo o centralnem živčnem sistemu, o možganih,^vzlic temu se nam zdi prav to področje spoznavanja človeškega telesa še hudo i>omanjkljWo in naše dejansko znanje o tem kar borno. Tudi mikroskopična preiskava možganske substance nam še ne pove ničesar o njeni vrednosti, o duhovni zmogljivosti njenega imetnika. Ob vsem tem pa vendarle že vemo, da pomanjkanje določenih hormonov povzroča duševno onemoglost, pa začenjamo verovati, da bi močnejša preskrba možganskih celic s kisikom pomagala možganom do večje duševne zmogljivosti. Tudi elektrocefalo-graf, ki zaznamuje možgansko dejavnost v obliki krivulj, nam je odprl vpogled v te najgloblje temine človeškega organizma. Šefe ta in druga raziskovanja so nam dovolila, da smo si zastavili vprašanj©! Ali bo kdaj uspelo tako Spremeniti možgansko substanco, da bodo nastajali vise razviti ljudje? Ali pa bo nemara mogoče doseči tak napredek s spremembo kemičnih procesov v možganih, kajti tudi pri mišljenju je udeležena kemija. In ali drži, da bc mogla glntaminska kislina, o kateri sedaj kemiki mnogo govore, pomagati duševno zaostalim ljudem? A tudi to so stvari, ki se nanašajo samo na posameznika. Nekateri biologi pa bi hoteli še več: odvrniti od ljudi vpliv tistih naravnih faktorjev, o .katerih se zdi, da so sploh izven človeškega vpliva, in tistih nespremen- ljivih danosti, ki so doslej v veliki meri določale oblike človeškega obstoja. Ali je to sploh, mogoče, ko je vendar vse podedovano in kakor z železnimi verigami speto \ dedno snov? In vendar so že zarezane prve luknje v tisto teorijo, ki pravi, da se pridobljene lastnosti ne podedujejo; žc s tem se odpirajo povsem nove perspektive. Tudi problem samovoljne določitve spola se teoretično že danes bliža rešitvi, praktično pa je bilo to pri nekaterih živalskih vrstah že uresničeno. Takšni in podobni čudeži se dogajajo v laboratoriju biologov. Da pa dosežemo trajne uspehe v višjem razvoju člo veka, moramo vplivati na jedro in protoplazmo celic, predvsem pa spolnih celic. Takšno vplivanje je mogoče s kemičnimi sredstvi in s fizikalnimi metodami. Ni še mogoče reči, kako se bodo dale v ta namen uporabiti umetelne radioaktivne substance. Nemara bomo prav po tej poti dosegli tiste spremembe v sami dedni snovi — biologi jih imenujejo mutacije — ki so potrebne, da se spremeni človeška narava in da preide človek rta linijo višjega razvoja. Pri poskusih z živalmi se je posrečilo izzvati takšne mutacije z rentgenskim obsevanjem. Nedvomno bi bilo mogoče spremeniti te reči tudi pri človeku. Problem je v tem: usmeriti mutacije, da se bo organizem preoblikoval tako, kakor hoče tisti, ki ga skuša preoblikovati; potemtakem bo tudi s tega področja pregnano golo naključje. Človek, ki se s takimi prometejskimi idejami loteva biološkega dela, skuša vsiliti naravi svojo voljo, ko se drzne znova oblikovati človeka, ta najvišji proizvod narave. Ta Prometej ima pred očmi ustvaritev takega človeka, ki bo telesno in psihično bolj razvit, kakor je današnji človek, zlasti pa no *višji v moralnem smislu. Pred očmi ima človeka prihodnosti, ki bo poln tistih idealov, o katerih sanjajo biologi in pesniki — kajpada pod pogojem, d« nam bo — kot pravi Jean Rostnnd — »uspelo izogniti se uničenju s strahotnimi sredstvi, ki so vzniknila iz našega lastnega duha«. Človek prihodnosti bi potemtakem že nastajal, to pa po zaslugi napredka znanosti, izboljšanja družbenega reda in večje razumnosti. Na poti k njemu bo zgodovina spoznavanja človeškega telesa nedvomno obogatena še z novimi epohalnimi poglavji. »Eh, moral se bo5 5e nMtt. Pridno se nCIH . in pazljivo poslušati. Zadostuje, če si pazljiv pri učenju in potem malce razmisliš o besedah, ki si jih slišal, pa bo že šlo, boš videl. Le od kod so vzeli toliko ljudi? Niso izbirali ‘e,v, na5em taborišču. Vidim jih nekaj v dokaj dobro ohranjenih uniformah. Zdi se, da so Francozi ali kaj takega.« • sem njegovemu pogledu. V mno- žici, ki je cepetala na mestu — stali so, ka-‘tor so prilezli s tovornjakov v bližini — sem 'pazil še kar dobro oblečene, nesestradane ljudi, ki so prišli v taborišče šele nedavno .., ali so bili ujeti letalci, ali diverzanti, ki so ■;e spustili s padali? O teh smo dotlej le silah pripovedovati. Vsekakor niso bili naši. Celo vedli sp se povsem drugače. Smejali so se in glasno govorili. Vedli so se tako, kakor smo mi že zdavnaj pozabili, da človek kaj •akega sme in more. Ob tem sem se spet spomnil našega položaja. Kako človeka spremeni sužnost! Mar se res napoveduje trenutek ali tisti čas, ko bom menil, da so kos dobrega kruha ali celi čevlji ali glasna govorica dobrote, za katere moram biti še posebno hvaležen ali celo srečen? Spet sem mislil na jezik, ki se ga bom učil pri profesorju, in na pozabo vsega tistega, česar človek ne uporablja pogosto ali ne more uporabljati, potem pa sta me spet popadla strah in zaskrbljenost. Mar je na ta način mogoče pozabiti tudi vonj svobode, njeno obliko, ki nam prija in nam zagotavlja nepopisno zadovoljstvo, njen okus? Kako doživljamo svobodo mi, ki smo zasužnjeni in mučeni? Mar ni nevarnosti — mi ujetniki nitnamp priložnosti, da bi Jo zares čutili in doživljali — da bomo pozabili nanjo, da se bo spremenila njena oblika, ki jo imamo v spominu, in je ne bomo več mogli hraniti in negovati? Mar se ne bo zgodilo, mar ni nevarnosti, da bi se zgodilo, da se nam bo svoboda, pozabljena beseda, ki je že toliko časa nismo uporabljali in se nam zdi kot hoja po dolgotrajnem ležanju, mar se ne bo zgodilo, da se bo svoboda, ko jo bomo spet doživeli ali si jo priborili, zdela težka, skoraj neznana in se bo morda razlikovala od vsega, kar nosimo v sebi, ko mislimo nanjo? Odločil sem se, da bom čimprej povprašal Minja, kaj misli o vsem tem. Profesor se je medtem zapletel v pogovor z ljudmi, s katerimi sva se pripeljala, in z onimi drugimi. Izvedel je, da so jih pripeljali tako rekoč z vseh koncev Norveške. »Z vseh koncev smo,« je refcei profesor. »Pomešani. Niso sami Jugoslovani. Kolikor sem zvedel doslej, se je pripeljalo tudi nekaj Angležev in Američanov, pa Italijan je vmes. Pravijo, da so tudi Nemci, vendar ne vedo še nič natančnejšega. Prve novice so po navadi pretirane, kasneje bo vse- dobilo pravo mero.« Stražarji so tudi zdaj stali okoli nas, vendar so bili nekoliko dlje vstran. Takoj sem opazil, da so prepričani, da od tod ni mogoče pobegniti in da je misel na beg samomor. »Kje smo pravzaprav?« sem vprašal. »V enem izmed podzemeljskih zaklonišč,« Je rekel Oliver, ki je stopil k nama s profesorjem. Oliverja sem poznal že pred prihodom v taborišče, bila sva skupaj v partizanih. V taborišču pa so naju ločili. To pot sva se prvič srečala, čeprav sva se na zboru pogosto videla, le govoriti nisva mogla. Oliver je bil nekaj starejši od naju. morda deset let. Nemara je bil že zaradi tega previdnejši. Njegove zadržanosti pZT ponovnem srečanju si nisem znal razlagati drugače, kakor da je zaskrbljen. Ni bil posebno vesel tega novega položaja, vsaj na zunaj tega ni pokazal ali pa nisem opazil. O begu je vedel nekaj več. Takoj je rekel: »Za ubežniki so streljali, niso pa poslali vojakov za njimi, To je nekaj nenavadnega.« »Morda so prepričani, da ubežniki ne bodo prišli daleč, ali pa nameravajo poslati patruljo z druge strani,« je rekel profesor, ki je zelo rad vse ocenjeval iz več zornih kotov. »Vendar čutim določeno spremembo v njihovem ravnanju z nami, spremembo na bolje. Čeprav je morda začasna ali preračunana,« sem se drznil tudi jaz poseči v pogovor. Pri tem sem pazljivo motril Oliverjev obraz in nestrpno čakal njegovo mnenje o tem. Pa je le skomignil. Cez čas je nadaljeval. kakor sam zase: »Oh, to sem zaspan, strašno zaspan. Zdi se, da bi lahko spal celih ...« Utihnil Je sredi stavka. Ostro so se oglasile piščalke na več straneh hkrati. Vrnile so nas v resničnost, v okoliščine, v katerih smo živeli dotlej. Zdelo se Je, da se bo vse začelo po starem. To bo najbrž le sprejemna postaja ali zbirališče za kako novo taborišče, sem ugibal. Spet smo se postavili v štiri vrste. Opazil sem mnogo novih, povsem neznanih ljudi. Niti v naši skupini niso bili sami Jugoslovani. Stražarji so nas v teku prešteli. Ugotovili so, da nas je po njihovih računih premalo. Od nekod, s tistega konca, kjer je bil po mojem mnenju izhod iz tega podzemeljskega mravljišča, so pripeljali pet novih tistih iz skupine močnejših in bolje oblečenih. Prišleci so se upirali in se pričkali s stražarji. Uganil sem, da govorijo angleško, eden izmed njih pa je bil po mešanici besed, ki jih je uporabljal, zelo verjetno Italijan. Postavili so se na konec naše vrste. Prepir še ni bil zaključen, ko so se spet oglasile piščalke. Zdelo se mi je, da pripravljajo čuden pregled, ker je bila sredi med nami, ki smo stali v pravokotniku, skupina oficirjev, eden celo s ščipalnikom. Med njimi sem opazil tudi dolgina, čigar poklic sem uganil kakih deset minut poprej. Bil je oficir, ki ga je vojak ogovoril z »gospodom doktorjem«. »Naš doktor,« sem rekel profesorju, za katerim sem stal. Mignil je z mezincem v znamenje da razume. Oliver, ki je stal na moji levi, me je s pogledom prisilii k molku. Oficirji so, šli mimo nas. Komaj da so nas pogledali Tisti s ščipalnikom je bil najvišji po činu, vsaj kolikor sem se takrat spoznal na take reči. Vpraševal je le doktorja in pospremil vsako svoje vprašanje z vrsto kretenj, doktor pa je odgovarjal povsem mirno; niti mišice na licu se mu niso zaznavno premikale. »Tolmač!« je rekel stražar. »Kdo je tolmač?« Vprašanje je odmevalo na vseh straneh, stražarji pred vsemi vrstami so ga ponovili. Začudeno sem pogledal: v naši vrsti se je javil profesor. Tega ni storil nikoli dotlej, tako da nisem vedel, kaj namerava. »Naprej!« mu je rekel stražar. Profesor je molče stopil naprej, tam nekje na koncu pa sem opazil še enega tolmača. Bil je visoke postave, izpod čepice so mu gledali pšenični lasje. Štrleli so, kakor da hočejo kljubovati. »Gospod Reginald Brooks,« sem slišal njegov hripavi skoraj dekliški glas. Povedal je še nekaj, česar nisem razumel. Pogledal sem Oliverja Odgovora sicer nisem mogel pričakovati, vendar me je imelo, da bi izvedel, za kaj gre. Oliver je bil prijetno presenečen prav temu pa sem se Imel zahvaliti za odgovor: »Poročnik Brooks pravi, da bo angleški tolmač za skupino, ki so nam jo priključili.« »Praviš, da je poročnik?« »Tako je rekel « Potem Je stražar z obema govoril precej dolgo in nasršeno. Oba tolmača sta odgovarjala, stražar je odgovarjal, govorili so vsevprek. Očitno je šlo za nas, ki smo stali v vrsti, ker je profesor kazal proti nam. Brooks je stal zraven njega, se ozrl proti nam in odkimal. Takoj sem si zapomnil njegov priimek, ker sem vedel iz izkušenj, da je velikega pomena za vsakogar izmed nas, da si zanomnimo vse, kar nas obdaja in kar nam pride na ušesa. Ce bi se odločili za beg, bi nam lahko trda predla, če bi pozabili kako malenkostno podrobnost. »Fantje,« se Je profesor obrnil k nam. Njegov glas ki poprej nikoli ni izdajal čustev, je rahlo podrhteval. »Tu bomo dobili nove obleke in opremo. Poročnik Brooks in jaz sva se sporazumela, da se ne bomo ko- pali. To zahtevajo od nas. Vsi dobro vemo, kaj pomenijo te kopeli. Ce^že moramo umreti, bomo umrli kako drugače. Stražar pa nas prepričuje, da je to pot zares le kopanje. Vsi vemo, da so bile kopeli pogosto le izgovor, s katerim so nas skušali mirno in brez odpora spraviti v plinsko celico, ki so ji dali ime kopalnica. Zato sva zahtevala jamstvo. Poročnik Brooks pravi, da morajo biti pri kopanju z nami tudi po trije stražarji. Vse skupaj še ni odločeno, ker vojak, ki nas straži, nima pravice odločati o tem. Vprašam vas, ali boste podprli najin sklep?« Grozeče mrmranje je bilo jasen odgovor stražarjem - medtem sta se prvemu pridružila še dva — na njihove nadaljnje razlage. Z vseh strani, iz vseh skupin so prihajali glasni klici in ugovori. Gotovo so povsod razpravljali o isti stvari. Napetost je naraščala, pričakoval sem kričanje tepež, bal sem se, da bodo tega ali onega odpeljali, ker sem imel take izkušnje. Doktor pa je nenadoma napravil vsemu konec: »Besedo vam dam. Prosim, ne prerivajte se! Kopanja ste zares potrebni. Na dolgo pot se odpravljamo tam ne bo priložnosti, da bi skrbeli za osebno higieno, zato moramo zdaj to opraviti tu. Slišal sem vašo zahtevo, nal bodo tudi naši vojaki v kopalnici. Prav! Zdaj pa na delo, časa ni mnogo.« Topla kopel! Tudi z obrazov drugih sen: bral, da ne verjamejo lastnim ušesom. Votlina je bila pravo čudo, mesto pod zemljo. Pod toplo prho je koža začela dihati. Zdelo se mi je. da od trenutka do trenutka Izginja utrujenost, da jo odplavljajo kapljice tople vode. V glavi mi je šumelo, srce mi je bilo tik pod vratom. Bal sem se, da se bom onesvestil. Smešno bi bilo umreti tako nenadoma na kraju, kjer bi konec ne bil prav nič slaven in seveda tudi ne naraven. Slišal sem pesem. Ljudje so res čudni, sem razmišljal. V vsakem prostoru je bilo po štiriindvajset prh hkrati se je torej kopala polovica ljudi v naši vrsti. i Pod prho smo poskakovali, voda Je bila prevroča, para sc je dvigala pod strop, le s težavo smo se spoznavali. Ker so mi roke drgetale, sem izpustil milo, ki je zdrknilo prav v kot. Cementna tla so bila ravna in gladka kot steklo. Pod nogami sem čutil late. Stopil sem na beton, na gladkih tleh mi je drselo. Odločil sem se. da bom šel po milo po vseh štirih, zato sem zdrknil na kolena. Sicer pa ie bilo v kopalnici toliko nare, da stojč ne bi opazil tistega koščka miia. Nekdo me le prehitel. Na plečih sem začutil tujo roko, druga pa ml le potisnila milo tik pred pči. »Jugoslav,« mi je rekel tisti, ki mi je dal milo. Skušal sem vstati, pa sem bil preslab. Neznanec mi je pomagal in tako sva si stala nasproti, vsa namiljena in rahlo drgetajoča. V čudnih okoliščinah sva se seznanila. Ne, ni bil Brooks temveč eden Izmed ostalih štirih. Predstavil se Je: »I am Slotver. Jim SIower.« »Jugoslav,« sem odgovoril.* »Nikola Bajič.« »Jugoslav,« Je ponovil. Očitno Je to laže izgovoril kakor pa moj priimek. Mokra in drgetajoča sva si segla v roke, nato pa sva stekla vsak pod svojo prho. Drugi so še peli. Zunaj so nas čakale uniforme, čudno krojene, dotlej jih še nisem videl, bile pa so zelo tople. Prav na vse so mislili. Ni manjkalo majic, debelih zimskih srajc, puloverjev In posebnih ščitnikov za prsni koš. Celo šal sem dobil, pa kosmato kapo g ščitki za uhlje in rokavice. Hlače in bluze so bile podložene z vato in prešite »po rusko«. V globokem zunanjem žepu na bluzi — nagonsko sem segel vanj — sem našel sončne naočnike. »Za sneg,« je rekel Oliver in pokazal na naočnike. Zraven mene je stal, tako oblečenega sem ga komajda prepoznal. Naše stare obleke so izginile. Moje mi ni bilo žal, čeprav sem nekoč razmišljal, da bom, seveda če bom ostal živ, varoval krpe ujetniške obleke kot največjo dragocenost. Bili smo vsi enako oblečeni. To bi si lahko mislil. Pozoren sem postal na glasno ugovarjanje Reginalda Brooksa in njegovih tovarišev. Oliver mi je takoj prevedel da zahtevajo, naj ravnajo z njimi kot z ujetniki. Prav nič se nisem čudil, ko sem videl, da se nihče ne zmeni za njihovo zahtevo. Oči so se že zdavnaj navadile na električno luč v votlini. Po prihodu iz kopeli me svetloba ni več tako slepila kot poprej. Ugo-tovil sem, da ne morem videti na konec votline, ker je bila zavita. Tudi vhoda nisem videl, le slutil sem ga po svežem zraku in po tistem značilnem vonju, ki ga daje morje. Šum valov, ki sem ga slišal prej, zdaj ni več segel do mojih ušes. Ali se je morje proti jutru pomirilo, ali je pa bil hrup množice ljudi v votlini tako močan, da je zadušil šume, o katerih sem menil, da jih delajo valovi. Stražarjev ni bilo nič več kot prej, seveda tudi ne manj vendar se mi je takrat zazdelo, da jih je zelo malo. Razumljivo, saj smo bili mi v novih oblekah na pogled pomembnejši kot poprej. Ne vem, ali je bilo res, vendar se mi je zdelo, da se je tudi profesor ukvarjal z isto mislijo, ker je rekel vsej skupini, ki se je zbrala ob njem: »Ugotavljam, da obleka pokriva devet desetin človeškega telesa.« »In kaj potem?« ga je vprašal Oliver, kakor da se hoče pričkati. »Tako,« je rekel profesor. »Ker prihajajo vtisi v človekovo zavest po čutilih — in koža je eno izmed njih potem je vtis o osebnosti žal lahko odvisen tudi od obleke, ki jo kdo nosi.« »Razloži,« je vztrajal Oliver. »Vsi ne razumejo, jaz pa mislim, da to tudi ni posebno pomembno.« »Nasprotno« se Je razvnemal profesor. To sem uganil po tem, ker je znižal glas. Bil je pravo nasprotje drugih, ki v ihti govorijo glasneje. Dvignil Je kazalec in posamezne besede, ki so se mu zdele pomembnejše. Izgovarjal po zlogih. »Nasprotno, v jetniški obleki si zares videti kot zločinec. Mar nisi še nikoli razmišljal o tem? Ali se ti ne zdi, da Je to začelo spreminjati tudi tvoje pojmovanje položaja, v katerem si? Počasi, vendar vztrajno se tl Je vsiljevala misel, da si, če že ne kriv, vsaj - kako naj rečem - nesposoben za napor jn za vzpon k boljšemu.« »Nikoli,« Je trmasto ugovarjal OHver. »Nasprotno, meni se Je zdelo, da sem čedalje boljši, čistejši...« Po mrmranju sem sodil, da so se poslušalci razdelili v dva tabora. Vprašanje se jim je očitno zdelo preveč pomembno, da bi šli tnimo njega kar tako. brez natančnejše razprave in obrazložitve. Profesor Je bli pripravljen nadaljevati. Mimo je stal ter poslušal ugovore In pritrjevanje, rahlo je nagnil glavo in poslušal, kakor da je odsoten. Vedel sem, da zelo pazljivo posluša. Oliver je hodil sem in tja, govoril zdaj z enim, zdaj z drugim in - to sem videl - bil prepričan o tistem, za kar se je zavzemal. Njegov glas Je bil nazadnje vsiljivo močan. Ljudje prisluhnili: m »Ne mislim tako,« je rekel, »da bi grde, sramotne obleke, smešne celo v lostnem položaju, v katerem smo bili v ( riščih. mirno trpeti in jih imeti za nekaj> »J je kot dosežek ali pot skozi trpljenje k. ... zorevanju ali spoznavanju, do katerega --v« »» . ■' «*«&»&«. ----- - -g je ne smemo prezreti, prav kakor 10311 m prezre čolna, ki ga je morje po viharju na breg, čoina, s katerim se je sin odPe*' po ribe. Važno je, da ohraniš notranje dos ? janstvo in prepričanje. Svobodo runiuii srcu, to je tudi naša prva ječa. Tu se Por‘,^ kal suženjstva. Ne trdim, da obleka lari!a ustvari v človeku razpoloženje, ki ga naV£„ k temu, da začenja misliti ali čutiti ta*^ kakor nas gledajo drugi zunaj zaradi D35 obleke. Nikoli nisem mislil tako.« »To je res,« je rekel profesor. ”,'renlf„u je to tvoja osebna misel, ki je onim o1\j, tebe ni treba ali pa je ne morejo vedno s. šati. Ali ti pa ne verjamejo. S čim boš brao" svojo gotovost in svoje prepričanje?« »Ma che cosa. č? Che cosa, e?« »Žal ne znam italijansko,« je rekel P10" fesor. »Ali kdo zna?« j. Nikogar ni bilo, zato Italijanova radov«, nost ni mogla biti utešena. OHver je vpr3"j, Broocka, ali pozna Italijana in kako j« P» šel k njim. Brooks je zamrmral, da ne ve da ga tudi sam pozna šele nekaj ur. Z znamenji in z mešanico vseh tnog?4^ jezikov so mu skušali razložiti, otipavali obleko in kazali proti kopalnici, dopove® vali so mu, da gre za to, kako smo zdaj 0 , iečeni in kako smo bili še pravkaf -čeprav ni šlo samo za to - vendar ItalU*" niti tega ni razumel. Namesto da bi še vpr" ševal ali vsaj z znamenjem nakazal, kaj Pr3e. zaprav hoče, je nekajkrat neodločno ^ nil levico do senca in jo spet spustil, pa se je rahlo priklonil: »Amicare Turchetti,« je zajoka!. Že dolgo nisem videl solz. v krajih, M j smo živeli, ni nihče nikoli jokal, zato sri0,« tudi te solze razlagal kot znamenje, da ’ obrača na bolje. . Joka sem se razveselil. Med ljudmi živ, mo. sem ugotovil. Novi prijatelj Amicare P se je zdel neutolažljiv. Tisti trenutek ri. najbrž ne bi mogli z ničimer pomagati. 0 ver je stopil k njemu in mu kakor otroku p° pravil šal na tankem vratu, ki je bil ves ban in poln nabreklih žil. Nekoč davno, tistem pravem življenju je moral biti A5" čare zelo debel. Vse okoli je bilo tiho. V primerjavi s mi solzami so bile vse razprave smešne nekje daleč. , Spet so se na vseh koncih oglasili žvjžP Zdaj me je to, zatopljenega v misli, kak" sem bil, bolj žalilo in prizadelo. Čutil selS da se kruto poigravajo z nami, spet se vrnila misel, da je zdaj bolje, kot je Wii toliko mesecev v taborišču, vendar da lahko bilo še strašnejše, celo nevdržno. Se s’ bo vse skupaj tako razvijalo, da se bomo rali ponovno navajati na prejšnji način Ijenja. »Hitreje, hitreje!« so vzklikali straža«1' »Hitreje, tecite! Vsi morajo teči.« »Drugo opremo in hrano boste dobili ^ ladjah.« To je rekel doktor. Hkrati so bile zadnje besede, ki sem jih slišal, preden sUJ? takoj za ovinkom, za skalo, ki smo jo oi3*11 ugledali kot sveže preorano niivo črno ra1’,. je, ki je pljuskalo oh skale. Zraven na vrsto, morda kakih ducat trebušastih P°.„ mornic, ki so se lahno zibale na valovi111 polnih oljnatih madežev. 3 * Morje Je bilo črno kot sveže brazde. Vi®* je prvo srečanje z morjem. Iz pripovedoV®-nja in jz pesmi sem vedel, da je sinje. P«1', zorno !n da ima bistre valove, zdaj pa sewi„ prepričal, da to ni vedno res. Nasprotno! 3, morje pod nami in okoli nas je bilo k»' naša vojvodinska zemlja črnica. Že na V*?. pogled sem čutil niegovo težo in moč, ki i; je treba premagati in se boriti proti n.ie-Ceprav je trajalo vse skupaj le nekaj tf®’ nutkov - šli smo čez mostič in izginili v podmornici — je zadostovalo meni in mlsli^j da tud! vsakomur izmed nas, da smo čuW •hlad in temno skrivnostnost tega morja. » je molče sililo v zemljo, v kopno ter doH>*, pod seboj, podiralo in goltalo vse, kar u”1 Je bilo napoti. Spored Radia Ljubljana od 14. do 20. septembra PONEDELJEK dne 14, septembra 5.00—8.00 Debro jutrol, (pisan glasbeni spored) 6.30—6.40 Reklame 8.05 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 8.20 Naš podlistek — S. Maug-ham: Gologlavi Mehikanec 8.40 Sedem pevcev — sedem popevk 8.00 Franc Schubert: 4 im- premptuji FeUx Mendelilsolm: Va- riacija v d-molu op. 54 9JO V ritmu današnjih dni 10.10 Gustav Charpentier: Vtisi iz Italije 10.45 Poje Ljubljanski komorni zbor 11.00 Uvodni takti 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Danilo Sreč-kovlč: Nerazpočena bomba 11.36 Odlomki Iz opere Snegu-ročka Nikolaja^ RimsJcega-Korsakova 12.00 Dve rapsodiji Frana Lhot-ka izvaja violinist Uroš Prevoršek 12.15 Kmetijski nasveti — Prof. dr. ing. Franjo Janežič: Varstvo kmetijskih rastlin v jeseni 12.26 Zabavni zvoki 12.45 Miro Dolničar poje samospeve Fr. S. Vilharja, spremlja Marjan Vodopivec 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Siptarske pesmi Iz Kosova in Metohije 13.50 Odlomki iz baleta 14.25 Radijska šola za višjo stopnjo — Sergej Prokofjev: Peter in volk 14.55 Vedra melodija 15.30 S popevkami .po svetu 16.00 Listi iz domače književnosti — Rok Arih: Vaški umetniki 16.20 Operne melodije 17.10 Srečno vožnjo! (šoferjem na pot) 18.00 Družinski pogovori 18.10 Poje mešani zbor »France Prešeren« iz Kranja p. v. Petra Liparja 18.30 Športni tednik 19.00 Zabavna glasba^, vmes obvestila in reklame 19.30 Radijski dnevnik 20.45 Domače aktualnosti 2.1.00 Iz lahke glasbe 21.10—22.50 Z letošnjega III. 20.00 Novosti iz arhiva zabavne glasbe Casalsovega festivala v Portoricu 22.50 Friderik Chopin: Mazurka v a-molu — Valček v As-duru 23.10 Ela Fitzgerald poje skladbe Georgea Ger-shvrina 28.30 Igrajo evropski plesni orkestri TOREK dne 15. septembra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan gliasbeni spored) 6.30—6.40 Reklame 8.05 Oddaja za otroke a) Mladi glasbeniki na koncertnem odru b) Aleksa Mikšič: Moj sošolec Stoj a.n 8.35 František *Krammer-Kramar: Koncert za oboo in orkester 9.00 S popevkami po Evropi 9.35 Violinske skladbe Slavka ' Mihelčiča in Vladimirja Lovca 10.10 Od valčka do calypsa 10.35 Znane operne arije pojo naši solisti 11.00 Za dom in žene 11.15 45 minut simfoničniih plesov in rapsodij 12.00 Sčgava klaviatura 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Milena Lekšan: Priprave za jesensko sajenje 12.25 Violinist Swend Asimus-' sen igra zabavne melodije 13.15 Obvestiila in zabavna glasba 13.30 Sopranistka Zlata Gašperšič poje slovenske samospeve 13.50 Fihailni orkester JLA p. v. Petra RrzuLje 14.10 Zborovske skladbe Josipa Pavčiča in Marija Kogoja 14.30 Prireditve dneva 15.16 Reklame 15.30 Nekaj opernih uvertur 16.00 Novost na knjižni polici William Faulkner: Divje palme 16.20 Zabavni potpourrl 17.10 Parada glasov (IV) Poje Dietrich Fischer-Diskau 18.00 Iz zbornika spominov 18.20 Igrajo veliki zabavni orkestri 18.45 Kulturni globua 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame 19.30 Radijski dnevnik ^ 20.00 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka Skoberneta 20.30 Radijska igra — Fede-rico Garcia Lorca: Maria-na Fineda 21.30 Klavirske skladbe Isaaca Albeniza in Manuela de Falle 22.15 Zabavni koktajl 23.10 lgra trio Barney Kessel 23.30 Danilo Švara: Tretja simfonija SREDA dne 16. septembra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni- spored) 6.30-T-6.40 Reklame 8.05 Klavir v ritmu 8.36 Mladi pevci v preteklem letu 9.00 Svet v orkestralnih barvah 10.10 Italijanske in francoske popevke 10.30 Skladbe za violončelo in harfo izvajata harfistka Jelica Pertot-Portograndd in violončelist Vlado Požar 11.00 igra ansambel Mojmiira Sepeta 11.25 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev): Sergej Prokofjev: Peter in volk 11.55 Vasilij Mirko: Katrica 12.00 Orkester Ljudske milice igra koračnice 12.15 Kmetijski nasveti — Dr. Vlado Gregorovič: Po- manjkanje rudnin pri domačih živalih 12.25 Prizori in arije iz italijanskih oper 13.30 Zvonimir Giglič: Prva simfonija 14.05 Priljubljene popevke 14.25 Radijska šola za srednjo stopnj o (ponovi te v): Danilo Srečkovič: Nerazpočena bomba 14.55 Fritz Kreisler: Staroirski napev 15.15 Reklame in prireditve dneva 15.30 Schumann in Mozart 16.00 Naši popotniki na tujem Eva Paulin: Italija tako in drugače 16.20 Melodije & la carte 17.10 »Lepo mi poje črni kos« Slovenske narodne pesmi poje Mariborski komorni zbor 17.30 v vedrem ritmu z orke-stri Willy Berking, Hans Carste in Envin Heifetz 18.00 Modni kotiček 18.15 Vilko Ukmar: Simfonični poem 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Z II. festivala popevk Jugoslovanske radio-televizij e v Opatiji 20.25 Spomini na poletne dni z orkestrom Edmundo Ros 20.55 Opera tega tedna Ludwig van Beethoven: Fidelio, opera v dveh dejanjih — I. dejanje 22.15 Kvintet Art van Damme, Trio Moše Allison in Trio x. y. z. 22.40 Skladbe za 2 violončela in k la^vir 23.10 Za ljubitelje popevk 23.35 V plesnem ritmu ČETRTEK dne 17. septembra 5.00—8.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) 6.30—6.40 Reklame 8.05 Oddaja za cicibane a) Cicibanom poje Zenski vokalni kvartet h) Jana Milčinski: Vrab-ček-bistrog!laivček Ada Škerlj: Pojoči raček 8.36 Emil Adamič: Ljubljanski akvareli 9 9.00 Ritmi Latinske Amerike 9.25 Ansambelski prizori iz Rossinijeve opere Seviljski brivec 10.10 Dva scherza In balada Frederieka Chopina 10.40 Pojeta Gloria Lasso in Marcel Fabris 11.00 Edrvard Elgar: Falstaff — simfonična študija 11.36 Stare melodije y novih priredbah z orkestrom Kurt Edelhagen 11.50 Za dom in žene 12.00 Zvoki s citer 12.15 Kmetijski nasveti — mg. Mihael Leonardi: Pre- hrambna in zdravilna vrednost grozdja ter vina 12.25 Pesmi iz tujih dežel 12.45 Jean Sibelius: .Karelija, suita 13.15 Obvestila jn zabavna glasba 13.30 Poje moški vokalni oktet zagrebške Opere 13.50 Instrumentalni ansambel Srečka Dražila 14.10 Slovenske skladbe izvajajo Mariborski inštru- , mentalni ansambel 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši posBnšailei čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame 15.30 Operetna ta lahka glasba 16.00 Iz svetovne književnosti F. Kafka: Gladovalec 16.20 Koncert po željah 17.10 Izbrali smo za vas 18.00 Reportaža 18.15 Uvertura ln artJa iz Mozartove opere Don Juan 18.45 Radijska univerza — Prof. Branko Vesel: Matere divjine 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila ta reklame 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Zabavala vas bosta vo-„ kalni kvintet »Optimisti« in Ljubljanski jazz ansambel 21.00 Dolgi pohod (Iz sodobne alžirske književnosti) 21.40 iz slovenske solistične glasbe 22.15 Duke Elington: Liberijska suita 22.40 Popevke se vrstijo 23-10 Iz ustvarjanja jugoslovanskih skladateljev PETEK dne 18. septembra 6.00—8.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) 6.30—6.40 Reklame 8.05 Koncertni violinist Igor Ozim vam igra 8.20 Naš podlistek — S. Mau-gham: Gologlavi Mehikanec — n. 8.40 Od melodije do melodije 9.00 Narodne pesmi poje ženski vokalni kvartet 9.20 Stanko Premrl: Simfo- nietta 9.45 Hammond orgle v. ritmu 10.10 Odlomki iz Thomasove opere »Mignon« 10.35 Lahka glasba 11.00 Drobne orkestralne skladbe 11.35 Ameriioanske popevke 12.00 Otroci pozdravljajo 12.15 Kmetijski nasveti — mg Jože Špan,ring: Več krrne brez povečanja površin 12.25 'Havajski zvoki 12.40 Pesmi jugoslovanskih narodov v izvedbi pevcev ter instrumentalnega ansambla Milana Stanteta 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Arije iz slovanskih oper 14.10 Nekaj slovenskih narodnih pesmi 14.25 Radijska šola za nižjo stopnjo Vinko Kuret: Zarota v gozdu 14.66 Medigra z orkestrom Peter York 15.15 Reklame in prireditve dneva 16.30 Iz solistične glasbe Petra Iljiča Čajkovskega in Sergeja Rahmaninova 16.00 Športna reportaža 16.20 Na vrtiljaku zabavnih melodij 17.06 Razgovor z volivci 17.20 Petkovo glasbeno popoldne 18.00 Kulturna kronika 18.15 Poje Doris Day 18.30 iz naših kolektivov 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Igra kvintet Jožeta Kambiča 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Koncerti Antonina Dvo-. faka — I. oddaja 21.10 Benjamin Britten: Inter-ludlj — (Jože Pikeij: harfa) 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15—23.13 Opera tega tedna. Ludwig van Beethoven: Fidelio, opera v dveh dejanjih — II. dejanje 23.13 Poročila in pregled tiska 23.23 Modema plesna glasba SOBOTA dne 19. septemra S.00—8.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) 6.30—6.40 Reklame 8.05 Igra orkester Eddie Bar-olay 8.20 Pionirski tednik 8.40 Mladina poje 9.00 Radijska šola za nižjo •stopnjo (ponovitev): Vinko Kuret: Zarota v go-, zdu 9.30 Isaac Albeniz: Iberija — simfonična suita 10.10 Igra Trio Reisrier in Kvintet Branka Kralja 10.30 Iz Gounodove opere »Faust« 1.1.00 Glasbene razglednice 11.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 11.45 Sergej Prokofjev: Odlomki iz baletne glasbe k baletu »Romeo in Julija* (Marjan Fajdiga: klavir) 12.00 Pet pevcev — pet popevk 12.15 Kmetijski nasvet: — Dr. Rajko Rakovec* Zatiranje garij pri prašičih 12.25 Narodne in domače viže 12.45 Majhni zabavni ansambli 13.15 Obvestila ta zabavna glasba 13.30 Richard Strauss: Burleska za klavir in orkester 13.50 z velikim zabavnim orkestrom Ray Martin 14.10 Pisani zvoki z Dravskega polja 14.30 Naši poslušalci čestitajo ta pozdravljajo 15.15 Reklame 15.30 Od tu in tam 18.00 S knjižnega trga 16.20 Uganite, kaj predvajamo! 17.10 Melodije za zabavo ln razvedrilo 18.00 Turistična oddaja 18.15 Blaž Arnič: Koncert za flavto, godaf.a, harfo in čelesto 18.30 Poje moški zbor »Slava Klavora« p. v. Jožeta Gregorca 18.45 Okno v svet 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Zabaven sobotni večer 21.00 Ritmi za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23J.0 V plesu do polnoči H program 22.15—23.’oo Modema plesna glasba NEDELJA dne 20. septembra 8.00—6.30 Nedeljski jutra*"' pozdrav — vmes ob 6.30 Reklame 6.40 Prireditve dneva 6.45 Vedri,zvoki 7.15 Glasba za prijetno razP^ loženjfe . 8.00 Mladinska radijska Friderik Feld: Har potuje 8.37 Filip Bernard: Rapso^* no kolo 8.47 Zabavna matineja ^ 9.40 Poje- komorni zbor L j ubij ana pod vodstv0 . Milka Skoberneta 10.00 Se pomnite tovariši * * Lado •Kiauta: Spopad 10.30 List iz albuma (Kra*',, solistične skladbe S. tiča, E. Griega, E. Eil^a<>, ja, F. Schuberta ib Sarasateja) 11.00 Mali zabavni ansafl*^ pred mikrofonom' 11.30 Mitja Kreft: Negotin portaža) ,0 12.00 Naši poslušalci čestita in pozdravljajo — I- 13.15 Obvestiila in zabavna ba 13.3(0 Za našo vas 14.15 Naši posliušalci čestitk in pozdravljajo — H* 15.15 Reklame . 15.30 Nedeljsko popoldne P^j) vaško lipo (domači nap6^, 16.00 Humoreska tega tedna ^ Jean Duchč: Zecria, mnogo zmore 16.20 Naš kopališki koncert e 17.00 60 minut športa in 18.00 Radijska igra - Ditlev.- Kapitan bal^ (ponovitev) ~ 19.00 Zabavna glasba, vm©3 ^ vesti la in reklame 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Nedeljski intervju 21.00 Športna, poročila 21.10 Koncert velikih pevc0^ 22.15 Plesna glasba 23.10 Popevke na tekočem ^ 23.40 Milo Cipra: Simfonija k ester Zagrebške monije, dirigira JoV Saj no vič) n. program 12.00 Nedeljski simfonični ^ cect _ jjj 13.00 Napoved časa, poročil3 vremenska napoved 13.10 Ritmi in popevke 14.00 Slavni pevci v znaIJ operah 14.45 Plesna gilasba yi 15.00 Napoved časa, poroči3 vremenska napoved 15.10 Nastopa kvartet ^ Stante s pevci 15.30—16.00 Poa ure z solisti PO PETIH LETIH PREMORA SPET NA #!L A N E M USPEL GRADISOV ŠPORTNI DAN Po petletnem presledku so delovni kolektivi Gradisa, ki ima raztresena svoja gradbišča in obrate po vsej Sloveniji, letos obnovili tradicijo in priredili »Športni dan Gradisa« v organizaciji mariborskega gradbenega vodstva. Tekmovanja so bila minulo soboto in nedeljo na mariborskih igriščih. Med 286 tekmovalci je bilodve tretjini delavcev, kar priča o tem, da si utira šport pota tudi v vrste gradbenih delavcev, saj je na teh športnih igrah nastopil vsak dvajseti Gradisovec. Ce pomislimo, da so bile športne igre sredi gradbene sezone, ko delajo delavci po deset ur na dan in da so dosegli p|jmo tega še nadpovprečne rezultate, pomenijo nedavne športne igre Gradisa vsekakor pomemben uspeh. J^kmovali so v odbojki, nogo-ferr’ t)alirlaniu> kegljanju, stre-namiznem tenisu, krosu in 2^- Posebej kaže omeniti re-luč - 418 Podrtih kegljev v sto lin* Antona Martinška iz Ijub-askih centralnih obratov, saj stil rekord keglišča ŠD »Tek-na katerem so tekmovali, Uin ,g^ev- Najnapornejše tek-jjOVanjg pa je bil vsekakor kros. St govSo speljali od spodnje po-jlc žičnice do počitniškega do-i. Gradisa vrh Pohorja, ki je Bn^et Pdnut oddaljen od zgornje žičnice. Dolga je bila 3,5 J^etra s 720 metri višinske I'ke. Mladinca Milan Horvat »ih °^z ■^erneci iz central-°bratov v Mariboru, sta pre- ... tekla progo v 35 minutah ter s tem priborila zmago svoji ekipi. Morda pa vrstni red ekip le ni povsem realen, ker so' nekatere ekipe sodile, da mora celotna ekipa hkrati skozi cilj, tako kot je to navada pri patruljnih tekih. To pa je bila tudi edina pomanjkljivost v organizaciji sicer izredno uspelih tekem. Koprska regata Koper je bil minuli teden prizorišče elitnega tekmovanja jadrnic mednarodnega razreda »Star«. Posadke iz štirih držav so se borile za prvenstvo XVII. distrikta. Koprčani so prireditev, ki ni bila zgolj športnega, marveč tudi velikega turističnega pomena, speljali v vsesplošno zadovoljstvo. Tekmovanje, ki je bilo pod pokroviteljstvom Franca Leskoška-Luke, se je končalo z zmago švicarske jadrnice »Cha-cha III«. Tudi Jugoslovani so pokazali imenitno jadrno tehniko, vendar pa so imeli preslabe jadrnice, da bi mogli poseči v boj za najvišje mesto. P- Zagrizene so bile tudi borbe za šahovnicami. Kar tri ekipe so imele enako število tbčk (29,5). Šele dodatni turnir med prvimi je prisodil zmago ekipi direkcije podjetja. Med posamezniki so bile moči zelo Izenačene. Prvopla-sirani so igrali še po dve partiji, ki pa sta, se obe končali neodločeno. Šele žreb je odločil, da dobi darilo Blaž Cedilnik, preddela- Veliko zanimanja, pa tudi hude krvi so vzbudile nogometne tekme. Za prvo mesto so se borila štiri moštva: ljubljanskega, mariborskega in celjskega gradbenega vodstva ter gradbišča iz Zaloga. Povsem zasluženo so v finalni tekmi z Mariborčani zmagali Celjani s 3.T, čeprav se jih je v prvem polčasu držala smola. Dva gola so dali iz offside in ju sodnik ni priznal, mimo tega pa so zastreljali še enajstmetrovko. Vsa moštva so pokazala precejšnje tehnično znanje. Udeležba na tekmovanjih v streljanju z zračno In malokalibrsko puško pa kaže, da je strelstvo med najbolj priljubljenimi športnimi panogami Gradisovih delavcev, saj je nastopilo kar 12 ekip. Podrobni rezultati so taki: Balinanje: 1. Ljubljana, 2. Maribor. S, Jesenice, 4. Centralni obrati. Lj ubij ana. Odbojka: 1. Ljubljana, 2. direkcija podjetja, 3. Maribor, 4. Koper, 5. Podvelka, 6. Celje. Namizni tenis: Ekipe: 1. Centrailni obrati. Ljubljana 2. Maribor. 3. Centralni obrati. Maribor, 4. Centrailni obrati, Ljubljana (mladinci), 5. direkcija. Posamezniki: 1. Grabnar (Ravne), 2. Gerovac (CO Ljubljana), 3. Leben (direkcija). Kros — ekipno: 1. Centralni obrati, Maribor, 2. in 3, Škofja Loka ter Jesenice. 4. in 5. Celje Ih betonarna, 6. Ljubljana itd. Posamezniki; 1, Miran Horvat, 2. Alojz Hernec (oba CO Maribor). S športnega dneva Gradisa — Skupina tekmovalcev v krogu pred startom — proga jih je vodila od spodnje do zgornje postaje Pohorske vzpenjače Streljanje z zrafino puško — ekipno: 1. CO Ljubljana 820 krogov, 2. Maribor 7(55,3, 3. Škofja Loka 764. Posamezniki: 1. Snajder (CO Ljubljana) 350 krogov od 400 možnih. Streljanje z malokalibrsko puško— ekipno: l. CO Ljubljana 818, 2. CO Maribor 678 , 3, Škofja Loka 647. Posamezniki: 1. Zupan (CO Ljubljana), Kegljanje, moški — ekipno: 1. CO Mariboir 440, 2. CO Ljubljana 437. Posamezniki: 1. Martinšek (CO Ljubljana 418, 2. Mlakar (CO Maribor) 400, 3. Cotiš (CO Ljubljana) 395. Kegljanje, ženske — ekipno: 1. Ljubljana, 2. Celje. Posameznice: 1. Erjavec (Ljubljana) 335 , 2. Kopušar (Celje) 349, 3. Smrajc (betonarna) 335. Nogomet: 1. Celje, 2. Maribor, 3. Ljubljana, 4. Zalog. Sah: 1. direkcija, 2. Celje, 3. Ljubljana. Posamezniki: 1. Cedilnik (Podvelka). 2. inž. Kajfež (Šoštanj). PROBLEM JE TREBA REŠEVATI PISMO IZ NOVE GORICE S vec z gradbišča v Podvleki, kjer jjA-Portncga dneva Gradisa — gradi Gradis cesto in opravlja za-Jb°ljši so prejeli zaslužena varovalna dela na bregovih priznanja Drave. Komisija za razvoj športa v delovnih kolektivih pri športni zvezi Slovenije si čedalje bolj pridobiva zaupanje telesnovzgojnih delavcev v sindikalnih podružnicah slovenskih delovnih kolektivov. O tem nam zgovorno pričajo številna pisma, ki jih dobiva ta odbor oziroma njegov predsednik Jakob Kvas, s katerimi športni aktivi po tovarnah in podjetjih seznanjajo komisijo z vsakdanjimi športnimi uspehi in perečimi problemi. Eno izmed takih pisem nam je predsednik Jakob Kvas položil molče na pisalno mizo. Iz Nove Gorice je prišlo, napisal pa ga je predsednik sindikalne podružnice »Soških elektrarn« inž. Rhjko Batič. Med drugim pišejo primorski tovariši, da niso zadovoljni s sodelovanjem s športnimi in te-lesnovzgojnimi društvi, ker le-ta ne vrednotijo pravilno delavskega športa. »Z dolgoletnim trudom smo pri nas končno vzgojili precej kvalitetno odbojkarsko moštvo, ki je doslej tekmovalo samo na letnih športnih igrah »Elektre« in drugih sindikalnih turnirjih. Pomladi letos pa je ta ekipa začela tekmovati tudi v tekmovanju goriške odbojkarske podzveze,« pravijo za uvod novogoriški športniki. Prvenstvo te podzveze je bilo pred nedavnim v Kanalu. Glavni namen tega turnirja je boa čimvečja udeležba, Prireditelji so zato obljubili, da še ne bodo togo ravnali registracij in drugih podobnih formalnosti. »Nobeno moštvo ni imelo tega v redu,« zatrjujejo športniki sošklb elektrarn in pristavljajo, da so bile vse vrste razdeljene v dve tekmovalni skupini. V eni je zasedlo prvo mesto prav moštvo Soških elektrarn z zmagami nad vsemi tekmeci. »Plasirali smo se v finale, toda tekmovalno vodstvo nam ni dovolilo igrati finalnega srečanja, češ da je za naše moštvo igral nekdo, ki je registriran drugod. V resnici je nekdo med našimi do aprila bil registriran za Kanal, toda na podzveznem prvenstvu je igral za naše podjetje. Pač zato ker smo verjeli prirediteljem, da se ne bodo naslanjali na običajne tekmovalne pravilnike športnih organizacij. Kajpak smo se proti tej odločitvi pritožili, vendar zaman .. .« Po vsem tem neljubem dogodku so športni delavci Soških elektrarn morali še slišati, da podzveza ni računala, da se bo to moštvo uvrstilo v finale. Povrh bi bilo zanjo nečastno, če bi v prvenstvu zmagalo neko sindikalno moštvo. »Ta primer ni edini; že lani smo na nekem turnirju izločili nosilca sku- mesto na domačem podzveznem prvenstvu. Samo to želimo poudariti, da taka tekmovanja tudi ne morejo biti brez slehernega reda in nadzora, pa čeprav ne gre za elitne vrhunske nastope. Športna zveza Slovenije, še posebno pa njena komisija za razvoj športa v delovnih kolektivih, si že dalj časa uspešno prizadeva, da bi čimbolj sprostila lastne organizacijske, čestokrat nepotrebne spone (takse, registracije itd.), ki zavirajo še večjo množičnost. To velja zlasti še za množična tekmovanja. Kajpak pa je škodljivo, da y zvezi s tem odločujoči krajevni čini-telji ne podpirajo ali celo zapo- NA CRNO-BELIH POLJIH SLAVJE KOEKSISTENCE Ofj j"3- vsakem brzojavnem drogu itjjTJhbljane do Bleda visi lepak, razposlali v vse kraje 2ra6 dežele. Na lepaku je kljuse, Pa piše: TURNIR KAN- ‘uatov. avtobusu, s katerim sem se al> sem slišal pripombe: to^aj, Živadin, tole .kandidata ni pravilno!« jaz mislim tako, Radi-^Moralo bi biti ,repov'!« VjjjPaj mj je žal, da se nisem toiri v njun pogovor, ker bi se kajmak razpletel nemara ta- ^■am pa potujeta, tovariša?« ^a Bled.« pa zakaj, tovariša?« "Na dirke.« tiša^d° pa vaju je poslal, tova- J^aša zadruga iz Čukovca.« s ^ v prijetnem pomenku Ijtoi .jakoma, iz jugoslovanskega jUVa prišel na Bled ... ^kak” Sem zlezel iz avtobusa: ie f, ,na kolona harmonikarjev hitela. Pogledal šem terjj, Cneje: saj to so fotorepor- ^aprej, za njimi! naletelo »-Toplice«, kjer sem k©gael ^a deset »bliskov« na vsa-^ista, sem vendarle videl tfisa ®ya. Talja, Petrosjana, Ke- litl tako, da si bodo Rusi najprej med seboj polomili kopja, da bi nazadnje ne bilo skrivnih pogodb. Naš Gliga je predlagal v angleščini nekaj konstruktivnega, Go-lombek pa je rekel: »Seveda.« volja, jaz pa sem lovce vztrajno odklanjal. Kot porok imam slabe izkušnje. Nenadoma je prišel od nekod kolega iz »Borbe«: »Tovariš Smislov, ,Borba' je namenila visoko nagrado tistemu, Posedli so vsi velemojstri, enega ni bilo. Le kako se bo brez njega začel turnir! Nazadnje je prišel v letni srajci'. Hlače so opletale okoli njega. Pozibaval se je kot nogometaš. Spotaknil se je ob električne kable snemalcev. Boby Fisher! Zdaj se lahko začne. Himne, govori, prevodi in ob zaključku otvoritve turnirja kandidatov za šahovsko prvenstvo sveta žrebanje številk. Naš Gliga je dobil petico. Ne vem, ali bo imel srečo: tudi študentje so ploskali. Dragutin Rakanovič S športnega dneva Gradisa — Celjska ekipa, ki je zmagala na nogometnem turnirju pine in se plasirali v finale, toda tudi tedaj so nas prireditelji zavrnili z enakun očitkom. Čestokrat se zgodi, da je sindikalno športno udejstvovanje zapostavljeno. Na primer — celo to smo že slišali na Goriškem, da športno udejstvovanje v delovnih kolektivih cepi sile na področju telesne kulture ter da ni zaželeno ...« Toliko pismo goriških športnikov iz Soških elektrarn. Ni naš namen razpravljati o tem, ali so goriški športniki-de-lavci upravičeno ali ne ob častno stavljajo telesno vzgojo v delovnih kolektivih. Se posebno na področjih, kjer šport ni razširjen tako, kakor v krajih z dolgoletno tradicijo. Delavskega športa je pri nas za zdaj celo premalo, kaj šele, da bi bil nezaželen; seveda pa ga je treba pravilno usmerjati, da bo v prid celotnemu socialističnemu telesnovzgojnemu gibanju. Tik pred startnim strelom na Bledu. Od desne sedijo velemojstri Keres, Benko, Olafsson, Gligorič in zmagovalec zadnjega kandidatskega turnirja Smislov sa cm . r-eLiusjcuia, rvc- i Ula:?ssana, Benkoja, Gligo-Fis'leria. Potem je začel sc>dnik Golombek npkaj ha Rn e<^ovati v angleščini, potem »St, ,. Ve-emojstri vzeli prste iz '•’eden ;enil sem, da gre za lepo ŠahjsJe’ Pa sem se motil, zakaj hetn imeli opravka pri taj-°Srhih - s?Vaniu- Štirje izmed *I®tsk Sahistov so namreč iz So-e zveze, zato je treba izvo- In glej, brez .obotavljanja so volili v duhu mirne koeksistence... In potem — sprehod ob jezerski obali. Užival sem, ker so se šahovski velikani stiskali okoli mene. (Kako hudika naj bi vedel, da se bojijo, da bi jih kdo porinil v vodo!) Pridrli so lovci na avtograme. Smislov naj stori, kar ga je ki ugane prvaka tega turnirja. Kaj menite?« »Mislim, da je nagrada Šahovske zveze višja.« »Mister Boby, kaj pravite?« »Mislim, da ima mladina bodočnost.« Zdi se mi, da so tudi drugi prerokovali vsak svoje. Ob šestih zvečer smo se odpravili v »Kazino«. OHO - AHA OHO, pa kombinirajmo. Tako bi si po nedeljskih dogodkih morali reči voditelji slovenskega vaterpola. Ker se namreč slovenski prvak Triglav v Kotoru ni uvrstil v II. zvezno vaterpolsko ligo, bi bilo treba njegovo ekipo združiti s košarkarji Olimpije, ki so na tekmi v Kragujevcu (v dežju in na igrišču, ki je na njem voda stala skoraj pol metra visoko!) pokazali vse odlike dobrih vaterpolistov. Seveda, znajti se je treba, pa bo šlo... AHA, to je bila tekma. V mislih imamo Pokalno nogometno srečanje med edinim slovenskim ligašem Odredom in slovenskim prvakom Branikom v Mariboru. Belo-črni so se z najtesnejšo izmed zmag (1:0) oddolžili za vsa razočaranja v kvalifikacijah za II. ligo. Seveda pa sedaj še zmeraj ni 'jasno, kdo je zares boljši, kajti v pokalnih tekmah ni re-vanše. In kdo ve, kaj bi se zgodilo v Ljubljani? OHO, to pa ni herojsko. O naših kolesarjih je bilo treba letos tolikokrat pohvalno pisati, na jesen pa se je zgodilo, da se je tretje dirke za državno cestno prvenstvo udeležilo samo 15 dirkačev, in še od teh jih je ena tretjina odstopila. Se posebej slalo luč meče na ta podatek okoliščina, da na državnem prvenstvu ni bilo denarnih nagrad in tako seda) mnogi denar in slabo udeležbo mečejo v isti koš. Nerodno, kajne? AHA, in še atletska. Zvezni kapetan je pred odhodom izbranih atletov in atletinj na balkanske igre v Bukarešto spet ves iz sebe, češ da jih na skupnih pripravah v Zagrebu ni dovolj. Pravi, da se to utegne krepko maščevati na igrah. Mi pa se lahko samo vprašamo, kdaj bodo tudi atletski zvezni kapetani razumeli, da vsaj nekateri atleti redno delajot ali študirajo in zato ne morejo kar naprej čepeti na skupnih pripravah izven svojega bivališča... KRIŽMKl ŠTEV. 30 larnah, 37. nagel tek, 38. kazalni zaimek, 39. hoditi po taktu, 41. nikalnica, 42. krožna pot umetnih satelitov okoli Zemlje, 43. pristanišče v Južni Ameriki, svetovno znana luka za izvoz kave. Navpično: 1. srednjeveška trdnjava, 2. reka v srednji Italiji, 3. italijanska znamka tovornih avtomobilov, 4. del zimske obleke, 5. delovni polet, zanos, 8. pralno sredstvo, 7. del voza, 8. pri-trdilnica, 9. klic, poziv, 10. produkti nevtralizacije kislin z bazami, 13. ena od celin, 14. govornik, 17. južnoameriška rastlina, 19. geometrijsko telo, ki ima takšno obliko kot naša Zemlja, 21. ptič, ki živi v velikanskih jatah ob obalah severnih morij in topine, 20. vrsta psa, 22. izraz pd izvrstno plava, 23. poraščeno zem-tehtanju, 23. sestavine, 24. uradni j j išče, 27. priprava za čiščenje Vodoravno: 1. zimsko obuvalo naziv za Hercegovca, 27fnaša re- “°ke’ fl8' <:?b®r, hude sa"^e’ proti mokremu vremenu, 6. na- ka, 29. priimek slovenskega skla- oc>11fa plodu, 32. prostor, kjer ša strupena kača, 11. enaka so- datelja, rojenega na Primorskem prikazujejo filme, 33. starogrški glasnika, 12. nevarna bolezen, 15. (Vasilij), 31. starogrška boginja bog uničujočih vojna, 35. geo-predlog, 16. žensko ime, 18. tenke zmage, 34. vrsta vrbe, 35. model metrijski pojem, 36. starogrška ploščice, 19. oblika koloidne raz- za vlivanje jeklenih blokov v jek- boginja zapeljivosti, 39. oziralni zaimek, 40. veznik. mmmn m IRONIJA USODE Tovariš šef, se bom lahko oprl na Vas? SREČA — Eh, beži! Ves denar sem porabil na morju, pa pomeni? sploh nisem počrnel! ILU II LEPO OPRAVIČILO — Kaj, jaz da sem povzročil nesrečo? Samo pel sem in, kdor poje, nič slabega ne misli! Kombinirajmo KONEC POČITNIC — Prav vse je zapravil na dopustu. Zdaj upa, da bo iz žepov vseeno padel kak dinar! SAM JE KRIV — Natakar, kaj naj to — Oprostite, toda kdo Vas sili, da pijete s te strani, kjer je rdečilo? ŠTEV. 33 fV*.a ■ ■ ■mm 'n mn ■ šli « Beli na potezi dobi Beli: Kg5, Pa4, b2, b3, d7 (5) Črni: Ka5, Tb6, Pa6, b4 (4) Pa jasno, boste rekli. Beli izvede novo damo in takoj doseže veliko materialno prednost. Toda črni je tedaj v patu. Kaj zdaj? Za napotek samo tole: Kdaj pa kdaj ni dobro postaviti na desko novo damo, temveč kaj manj vrednega; trdnjavo, lovca ali skakača. Torej? REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Vodoravno: 1. statist, 7. Arnavti, 13. lope, 14. sitka, 16. marš, 17. opeke, 19. tetka, 21. sok, p, 22. lamtan, 24. Indija, k, 27. čoln, 28. Star, a, 29. korito, 31. stalen, r, 34.' uta, 35. arena, 37. iveri, 39. roka, 41. Iliri, 43. Atos, 44. drevesa, 45. trakovi. NASA NAGRADNA UGANKA Povsod grade letos vse več stanovanjskih zgradb. Ponekod zidajo tudi stolpnice. Za današnjo nagradno slikovno uganko smo posneli gradnje stolpnic v Ljubljani. Odgovorite nam: ® Kje zidajo nove »nebotičnike,« ki jih vidite na sliki? Koliko stanovanjske in kako visoke bodo nove stolpnice, koliko jih bo? ® Katero podjetje jih gradi? Rešitve s kuponom nam pošljite najpozneje do prihodnjega četrtka, 1?. septembra, na naslov našega uredništva, Ljubljana, Kopitarjeva 2/IV. Na pisemski ovitek ne pozabite napisati: ZA NAGRADNO SLIKOVNO UGANKO. Med reševalci, ki nam bodo pravočasno poslali popol- ne in pravilne odgovore, bo žreb izbral enega, ki bo prejel nagrado v znesku 5000 DINARJEV Za pravilno rešitev je zadnjič žreb izbral AVGUSTA ZUPANA iz Preserja 24 pri Radomljah. Nagrado 5000 dinarjev mu bomo poslali po pošti. Pravilen odgovor se glasi: ® Posnetek kaže zgradbo bivše Kemične tovarne Domžale, sedaj obrat Združene kemične industrije Domžale. Podjetje je nastalo z združitvijo obeh kemičnih tovarn v občini, in sicer tovarne HELIOS Količevo in Kemične tovarne Domžale. ® Združitev je narekoval predvsem skladen razvoj ke- mične industrije v občini. S spojitvijo obeh podjetij so se izognili proizvodnji istih iz' delkov. Tako bo novo podjet' je lahko razširilo izbor izdelkov. Poslej bo odpadlo dvoja® investiranje (podjetje bo n. pr-imelo centralni laboratoriji skupen obrat družbene prehrane itd.). Razen tega bo tud1 manj težav z delovno silo! predvsem s strokovnjaki in 8 sezonskimi delavci. Predvide-Vajo, da se bo letna vrednost bruto proizvodnje samo zavoljo združitve povečala za 500 milijonov letno. ® Združena kemična industrija Domžale izdeluje razne lake in druge premaze, koruzni škrob, dekstrin, pigmente, svinčeve in železooksidne barve itd. VSELEJ SE NAJDE IZHOD 'BU3(iqop B^tp3{z eSa( -sq bz st e ti vred ut smuposjjpo suaaqsis zsaq spud ‘EActupj; bujj sj3 no^oureji ut iS8P T :g£ •asjs uuisiqojd B3a}jSAoqBs Aajisajj Pred osmimi meseci je podjetje »Biljana« iz Ohrida kupilo na Madžarskem vodni tramvaj-hi-drobus, da bi z njim dopolnilo plovni park na Ohridskem jezeru. Do Beograda je hidrobus priplul po Donavi, toda tam se je zataknilo. Nadaljnja plovba skozi Džerdap, Črno in Egejsko ali Jadransko morje ter vožnja po suhem do Ohrida ne bi bila mogoča. S helikopterjem, tudi. nanj so pomislili, tega 3.0-tonskega orjaka — toliko tehta hidrobus — prav tako ne bi mogli prenesti. Tako je preostala le kopna pot prek Srbije in Makedonije. Vendar prevoznika za to zahtevno nalogo ni bilo lahko najti. Razen domačih podjetij so ponudbe odklonila tudi številna tuja specializirana podjetja. Naposled je naročilo prevzelo podjetje »Avto- transport« iz Beograda. Da bi hidrobus sploh mogli prepeljati na Ohridsko jezero, bodo spotoma morali neštetokrat prekiniti in spet skleniti telefonsko in električno omrežje, razširiti ali preložiti nekatere cestne odseke, podpreti mostove in podobno. Zaradi vsega tega hidrobus, ki se je pred dnevi »odpravil-" na pot, potuje zelo počasi. Računajo pa, da ga bodo na Ohridsko jezero prepeljali v dvanajstih dneh. roža. V svoji domovini, v Ameriki, pa je filodendr° ogromno drevo, ki raste v dž® glah in doseže tudi tri sto let s‘ rasti. Philodendron uspeva v ^ ših razmerah le kot roža lon^1 / ca. Vzcvete šele, ko je star ] petnajst let. Toda tudi poslej ^ všd n1 cvete redno vsako leto, aruP” samo takrat, kadar se mu »z«” bi-«. MEH0BM ZIDEESfi LE REDKO CVETE Mariborčani in drugi, ki so jih pred dnevi opravki zanesli v stavbo ObLO Tabor, so vsi pre-senečni dlje časa postajali v avli te. zgradbe. Opazovali so lahko zares redek cvet, saj je vzcvetela cvetka Philodendron (filoden-dron). Cvet je bil precej velik, bel in v obliki čaše, z velikimi in jedrnatimi prašniki. Filodendronu pravimo pri nas Res, zadrege so vselej nero ne, toda težave kmeta Radom1 Miloševiča iz Zivid pri Požari . so že posebej nadležne. Začelo . je pred dvema letoma, ko je loševič padel s tovornjaka. ^ - im škodoval si je zadnji del lobo'1 in odtlej vse vidi dvojno. malno lahko gleda samo tedaj,'j zapre eno ali drugo oko. ševič je iskal pomoči pri mnoS1,. zdravnikih, toda doslej mu nihče ni mogel pomagati. SODOBEN VZROK — Ker so na strehi postavili televizijsko anteno, Vam moram povišati najemnino... brez besed skr** ® In zaradi tega si delate ® Res je sicer, da nenapove®^ obisk ni vedno dobrodošel,‘p, da zaradi tega vam ni P0""* no izgubiti glave. Itotorca Perilo boste lahko v neverjetno kratkem času oprali z odlif^ detergentom »RIO«, ki s svojo bujno peno opere perilo snežno he\,, Pomnite — »RIO« je za vsako pranje in v vsakem gospodinj®“bj edinstven pripomoček, s katerim si prihranite čas in