Narte Velikonja
Zver                          (Dalje0
In je Brezovar Simon, ki je lezel na napo, vzel v roko še pastirjevo lisiejo mast, kakor da je ogledoval in nato rekel, kakov se torej spodobi resnemu možu:
»Na kateri cesti?c
In je Zaletel, ki je pritekel, odgovoril torej:
n\a cesti natl Gricem.«
Torej. Medtem so prilezli izpod ognjišea, iz peči, iz velike kadi in kaj bi še našteval, odkod so, drugi odlx>riiiki k županu. Eden je prilezel izza velikega kotla, ves črn po obrazu. Trdil je, da se je namazal, da ga zver ne bo videla. Oče Kos je privzdignil ušesa, in ko je slisal, da je videl zver na cesti, ni oznierjal Zaletla, ki je priiekel in ki bi bil kmalu s svojo nenarzočnostjo povzročil. da bi bila nasprotna stran spravila svoje sklepe t red, je rekel:
»Otvarjam torej to sejo. K.er je danes bolj važna zver, kakor naŠ spored, sejo prelagam za pozneje. O tera boste odborniki pismeno obvešč«ni. Za-ključujem sejo.«
Obrisal si je pot od tega hudega dela. Ko je spraTil rdeč robec nazaj v žep, jc dvignil glavo in dejal:
»\ si ste elišali,« je torej dejal slovesno, ; da je zrer na cesth Zato otvorim kmalu svečano sejo.-r
^Čez četrt nre,c je dejal Poklukar Jancz, ki je vodil zapisnik.
?Saj sem tudi jaz rekel in sem prav tistega mnenja kakor moj prijatflj. Torej. Seja bo čez dvajset minut,<? je rekel župan.
»Obveščeni ste vsi ustno. Ali žcli kdo pismeno?« In je županova stran bila zadovoljna z ustnim povabdlom, nasproiniki pa so zahtevali pismeno povabilo. In je Poklukar Janez. torej zapisoikar, obljubil, da jim ga izroči pravočasno.
Župan je poklical svojega odboruika Ocepka, ki mu je hotel napoveOati sejo in mu je izročil pravilnik z besedami: ?Tu beri!«
In je Ocepek vzel v roke zakon in je bilo v tem zakonu zapisano:
>Župan odpera in zapcra sejo. On določa čas in kraj, kdaj in kje se torej versi. On mora naprej povedati dnevni red.«
Zdaj je Ocepek vcdel, zakaj je župan sejo napovedal dvajšet minut pozneje. Tzročil je zakon županu. Ta ga je vprasal:
»Ali zdaj ves?z
Odbornik Ocepek mu je odgovoril:
»Zdaj vem.<
Svečana seja iu knko so se morali na tej seji ogovarjati in kakšno orožje so si razdelili,
Torej. Nato so morali zapreti iu zakleniti vrata. Okua so bila že tako z železjem ograjcna. Župan Kos se je praznično obleke! in tocno. ko je bilo dTajset ininut, je prišel in otvoril svečano sejo.
»Otvarjamo svečano sejo. Slisali smo, da je zver na cesti. Naj nam tisti, ki so jo videli, o tem poročajo.«
Iz tega vidimo, da je oče župan zahteval poeebne oblike govora. Iu je 1o tudi njegov odbornik Zaletel Jaka, ki je bil na cesli in je ridel, razumel in dejal:
»Oče župan so nas pozvali in mi bomo povedali, kar vemok
85
In je potem povedal to, kar vemo nii o zveri in cesti in kako je hit< I. Mi uiemo videli, ampak vemo, da je na poti tja zaspal. Tega Indi županti ni povedal. Torej!
Zapisimo to, kar se še ni zgodilo na občinski seji, da so bili vsi soglasni. Kot vestni poroeevalci moramo pristavith cia je odbornik Zaletel, kl *e zver viciel, ko je po svojem poroeilu začutil. da ga ščegeče t nos ia se je ozrl Lii je videl nasprotnike, kako so skrivaj tlaeili v usta eesen. Ker so bili vsi soglasni in je biia svečana seja. so županu Kosu povedaii, da jih ščemi v oči in so jih poprt^ili, da Bmejo torej na klop na ognjišče. Župan so jim doTolili in odbornik Zaletel so šli ua klop na ognjišče. Medtem so pa pri tnizi svecano sejali in so priili tadi na orožje, ki ga morajo vzcti s seboj. Predolgi bi bili, če bi hoteli predočiti ves pogovor, kl se je razvil med županom in odborniki, Naj navcdem samo, kako so se žopan I>ogajali za svoje orožje:
>Mi bomo vzeli našo puško,« so rekli.
>/;ikaj b; pa vi morali puško?< so vprašali uasprotnik Orebar Mariin
»Da sc bi videlo, da smo Župan.c
»Če je tako,« so potrdili nasprotnik, ?kako so prišli oce župan do puške iorej.«
lista puaka se je basala txi spodaj in je nibče tcč ni znal rabiti.
»To so pustili orožniki, drugiBi v vasi so pa vsem pobrali, ce5, da so divji lovci.t
V zapisnik bo torej priŠlo:  >Oče žnpan so vzeli puiko.<
Potem so razdelili kc^o, giablje, vilc, cepec in motiko.
Muogo je bilo govorjeuja, ktlo \zame to orožje, kdo drugo. In s<» tajtiik odbomik Poklukar Janez, zapisali:
>Poklukar Janez dobijo vile.«
'Luznar Peter dobijo cepec.<
>Orehar Martin dobijo grablje.«                                                               ,
Ocepek  Luka  dobijo koso.<                                                                    I
>Brezovar Simon clobijo motiko.^
Torej, ko so se že zetiiniH, kaj vsak dobi, so se zaeeti šteti. Zdaj i^rle so zapazili, da maujka glavnili, tistih. torej, ki so zver videli. Oče žui>an s<i se ozrli in so videli. da spijo za njihovim hrbtoni. Prijcli so jih za koleno. in ker jc bila svečana seja, ro jim torej  dejali:
sVi mrciiia, dol se spravite!?
In ko so se mreina zbudili. seveda jim ni bilo priiraek mrcina, ampak Zaletel Jaka.
Oče župan jim je dejal;
»Kmalu bi bili zaključili sejo in vi bi bili brez orožja. Torej. Na zver vendar ne raorete iti brez orožja. Vi ste zvet videli in veste, kakšna je bila. pa zaspite. Kje naj dobhno za vas orožje. ko smo že vse razdelili.«
Opotekli so se s klopi in, ko so se zravnali. so dejali:
»Saj imamo torej orozje,c in so pokazali metlo.
>Za nje bo dobra,« so rekii tajnik Pokliikar.
Nato so dejali očc župan:
»Zdaj pa lahko zaključimo sejo!«
*Kaj pa slučajuosti? Na vabilu so zapisane tndi slučajnosti,< so se npo~ zabili uasprotniki.                                                                              Jj
>Na svečani seji ni sluČajnosti,* so rekli torej Župan.                      ' jj
»Saj se je torej tudi nam čudno zdelo.« so dejali Ocepek Luka, »amptfP Le piŠe.«
86                   
>To se nam je ponesrecilo,< so dejali Poklukar Janez, torej vsi skesani, v resnici so bili pa lorej jeznL                                                                  I
>če so biic na vabitu slučajnosti,* so rekli župan, »morajo biti sluČ8J~fl Dosti. Kdo ima kakšne slučajnosti?« so vprasalt.                                         1
Ker ni imel nibČe nobenib slučajnostL kajti na svečam seji se torej slu-čajnosti ne spodobijo, so oče žnpan sejo zaprli. Mi bi rekli: zakljuČili in bi rrriven Še mislili, da smo bolje povedali.
Kako so se vedli po seii? Kaj jc oče naročil sinn?
Nato so odkJcaili torej vraia in je moraJ Poklukar pokukati, če je kakšna zver pred vrati. Nato je moral pogledati še ^aJetel. Ko sta oba javila/da ni Dobenc zveri, so smeli odpreli vrata.
Potem se je bilo treba napraviti na pot. Torej. In je vzel vsak STOje orožje v desno roko in je bilo torej videti strašno. Župan Kos se je pa še gasilsko oblekel: prtene hlace, prten jopič, prepasal si sekirico i'n na glavo dejal čelado. Če lorej pomislimo, da je iiael se brfcc je pod čelaflo bil forej videti dostojanstven. Oče Kos Matija ni bil zaman pri gasilcih in slučaj je hotel, da je bil največji od nasprotnikov, Nasprotniki pa niti na bojnem pohotlu niso hoteli z vlado. Torej, iako je ote Kos lahko uveljavil svojo na-mero. In je postavil dva največja spredaj, stiri korake med tem enega na-sprotnika Brezovarja Simona. In je iorej odmerij štiri korake in je posiavil svoja dva: Poklukarja janeza in torej se Ocepka. Potem je vzel metrsko poleno in kjeT jc bilo konec četrtega polena, tam je torej sta! Zaletel Jaka. | Oce Kos se je postavi) dva metra ob struni pri svojih dveb odbornikib in je ukazal: >Stopaj!<
Ln na inetrskih polenih bi se kinalu prekucnil Zalotel Jaka.
Tako so torej §]i. Napravili so slo korakov, ko jc oče Kos zagledal svojega sina Mirka sredi njive. Zaukazal je svoji četi: >Sioj! Voljuo!«
Smeli so vsi poslaviti nogo naprej in sc tudi ozirati. Torej!«
Ko je Mirko zagledal očeta, se je spustil v tek, kajii na njivi je delal J cesto in zato je torej moral iz spodnjega klanca nositi kamenje.                    |
Ker je pa mT:e delal dolge korake, ga je ujel in ga ni nabi], ker ni videl ceste. temveČ mu je narocil torej, naj gre po ovinkib do pasliija in mu iorej pove, naj ne goni po občinski poti krav domov. ker je tam zver. Naj prižene domov po ovinkih. Ko mu jc to naročil, je spet Šcl k svoji Četi in je ukazal:
>Stopaj!< in so ili.
Kako je sln izpolnil očetovo naroČtlo.
Torej ponufilite sarao, kako bi bilo dolgočasno, če bi ne bil oče Kos slnku zapovedal, naj gre do pastirja. Morali bi ga spremljati vso pot in bi videli, kdaj so nasprolniki dvignili prab, da je godmjala vlada iu bi slisali, kako je zabavljala nad nasprotniki, da ne znajo boditi. še nam bi se torej zdehala od dolgega časa, če bt moraii to poslušali. Tako so pa oče Kos poslali svojega
i sinka. Ta je pomisHl, globoko pomislil, široko pomislil. da ga je torej oče pofilal k pastirju po ovinkih. Zato jc obšel vsak grm, kjer so bile maline, vsako grobljo. kjer so bilc robide, pretskal je staro lesko in potrgal torej lešnike. Tako vestno je izpolniJ, kar mu jc narocil oče. In bil bi že brez leske iii robide in maline, da ni stal kar naenkrat pod sosedovo hruako. Tu se je spomjiil, da oče m ukazal oviukn samo vodoravno, ampak tudi navpično. Ja ker m" bilo na pragu ne hlapca ne psa, se ni tfpouimf, in eploh ni bilo
1 hiše blizu, tn mu ni bilo trcba biti pošien. Torej. /aiIo je splezal na bruško. Najedel se je Že hrušk in je torej imel dva žepa že polna, ko je nenadoma priila soeedova gospodinja, da naberc v repišču za praŠiče.                         j
87                           
Če pomlslimo, cla so imeli torej pri aosedu deset praŠieev, tudi vemo, koliko Časa mora soseda nabirati ia puliti šaro. Stisniti se je mora) k debh^ ker ni bila torej hruška velika tn počakati. <!a soseda odide iz repe.
Kje je bila zver in kako so jo spoznali.                            . .
Medtem so se pa že blizali mesiu, ki je biio uevarno in ogrožeao od zveri. Rekli smo, da je župan Šel pri uradnem paru dva korakii eicep stran, cla se je od daleč videlo, kdo vojsko vodi. Zato pa je Zaletel lahko t.ekoliku zaostajal. Zaostaju! je pa zato, ker je mislil, da ga žuli čevelj. Ia potem je videl ob poti robiclc iu so ptički prav veselo žvrgoleli. Zalete! je inoral vse to preizkusiti. ne glcde na to. da so nasprotniki dvigali velik ptah jji je uiorala vlada torej na pol mcžati. Za dva ovinka je bil torej Zaletel odzadaj. ko so torej oaleteJi na zver.
In uazadnje je bil Zaletel Jnka zato odzadaj, ker je račiinal, da se niom v prvega zaVadiii zver in da bodo morali drugi planiti nanjo. Prav latiko hi I zver planila nanj. Prav tako bi moral on toTariše braniti, ee bi bil torej I zmven. Vse to je odpadlo, če je bodil zadaj. čc bi bila ie potreba, bi pa I bežal. Ker so nasproUuki ae nchote uatavili iu se je Lnznar Petcr, prvi izoifiU naaprotnikoT ustavil, siegnil svoje orožje naprcj, ki ni doeeglo zveri in^B rekel:                                                                                          iU
>Ha,-t m je drugi prav tako storil ifl dejal:                                             "^l
>Zdaj pa ne vet naprej.*                                                               (Dalje.)     1