Uradni spisi. (Piše V. Bnrnik.) (Konec.) K 5. V ta zapisnik naj se takoj v začetku leta zapišejo učenci tretjega in četrtega oddelka v abecednem redu, kajti otroci druzega oddelka za čitanje izvenšolskih knjig nijso še sposobni. Rubrik teum zapisniku nij treba več, nego: ime učencevo, znamenje knjige in dan izposojenja. Ta posel je krajši, nego da bi se vsikdar sproti napisovalo imč posojilčevo, kajti povprečno se sme reči, da skoraj vsak učenec na leto po tri knjige prečita. Dalje ima pa to tudi svojo dobro stran zaradi tega, ker se iz tega lehko sprevidi, koliko je vsak učenec v enem letu čital. _7 6". Knjige za ubožne učence naj se tudi po velikosti zlože v šolsko omaro ter mej vsako vrsto knjig istega zadržaja vtakne deščica, zaznamovana z rimsko številko. Na prvo stran v zapisniku naj se zapiše v rubrike: Leto, dan, mesec in število vsake vrste knjig. Zravea naj se tudi opomni, odkod so se knjige vzprejele. Drugi listi so namenjeni vpisovanju knjig. Za knjige vsacega predmeta naj se pusti eden, dva ali več listov prostora, ravnaje se po tem, je li zapisnik odločen za manj ali več let. Vsak list naj ima na vrbu: naslov, številko knjige, leto, dan in mesec, odkod se je knjiga vzprejela, in opomnjo, v katero naj se zabeleži, koliko knjig otroci nijso vrnili, bodisi, da so jih raztrgali, izgubili ali odnesli, koliko se jih je zamenilo z drugimi. Morebiti so mej gratisknjigami tudi take, katere se v šoli ne rabijo; nekateri knjigotržci so tako uljudni, da jib radi zamene za druge. Tudi otroci dostikrat radi zamenč knjigo z drugo, katero potrebujejo. Naslov knjige naj se v prvo rubriko čez vso stran po dolgem zapiše. Da nij treba na vsakem listu pisati naslovov v rubrike, naj samo spodnja lista te značita, a drugih listov naj se zgoraj toliko odreže, kolikor prostora naslovi potrebujejo. Na ta način se prirede lehko tudi nekateri drugi zapisniki. Koncem vsacega leta naj se sestavi na enem zadnjih listov sledeči pregled: Število knjig za nbožne učence. V prvo rubriko naj se napiše v vsaki vrsti naslov dotične knjige vsakega predmeta posebej. K 7. V tem zapisniku se napravijo na vsaki strani rubrike: naslov knjigi, kateri se zapiše po dolgosti ene strani, ime učencevo, vas in hišna štev., vrnitev. Tudi tu naj se pusti za izposejevanje knjige enega predmeta več strani prostora. Ako hoče tedaj kdo prigledovati, je li bilo ravnanje z gratis-knjigami natančno, ali ne, treba mu je prešteti samo učence, katerim so se knjige izposodile in primeri to število se številorn knjig v prvem zapisniku. K 10. V šolsko kroniko naj se pišejo le posebno važne šolske zadeve na pr. kdaj in kako se je ustanovila šola, kdo je k temu kaj pripomogel, kdaj in kako se je pričelo in končalo šolsko leto, kdo in kdaj je bil učitelj šoli iraenovan, kdaj in kam je odšel, šolsko nadzorovanje mej letom, ali če so bili v šoli kake druge iraenitne osebe, volitev udov krajnega in okrajnega šolskega sveta, važni, šolo zadevajoči deželni, okrajoi ukazi, n. pr., da se ima šola razširiti, ali to in drugo napraviti, imenovanje novega šolskega nadzornika, razne slavnosti šolske in one v zvezi se šolo, delj časa trajajoča bolezen učiteljeva, vzrok, zakaj se je moralo s poukom izvanredno več časa prenehati, kdo je šoli kaj daroval in sploh šolski dobrotniki itd. Vsako poročilo naj bode resnično in popolnoma objektivno; subjektivnosti, t. j. kako si je poročevalec takrat, kadar je poročilo pisal, sam mislil ali čutil, se ne piše v šolsko kroniko. Mnogokrat so posnemali učitelji pri spisovanji šolske kronike poročila časnikov o raznih slavnostih, kojih konec je mnogokrat poln subjektivnosti pisateljeve. Nekdo je, recimo, zapisal v šolsko kroniko: nPo končani šolski preizkušnji bil je pri županu sijajen obed, a mene zraven nijso povabili. Žal, da se učitelj tako prezira!" Tudi poročila prepirov in tožeb o šoli in mej učiteljem in mej drugimi šolskimi občani ne smejo unečastiti šolske kronike. To so več ali raanj osebnosti brez pravega pomena. Tako je n. pr. neka imaginerna šolska veličina vpisala v kroniko, kako sta se z duhovnikom tožila i. dr. Napake te ali one stranke kaznila je dotična gosposka; stranke naj to mej soboj pozabijo ali ne pozabijo. Na čast šolstva pa to gotovo nij, ako se take rečf v šolski omari hranijo v nvedni spomin". K 12. Šolski inventar je jako imenitna uradna knjiga; zatorej naj bode zelo natančen in zraven tega posebno pregleden. Treba je dveh obrazcev. V prvi nA", kateri ima rubrike: ntekoča štev., leto, reč, kupna cena, opomnja" naj se reči po redu razvrstš ter pusti za vsako važno reč, katera se eventuelno sčasoma pomnožiti more, več strani prostora. Obsega naj: I. Reči v šolskem poslopji, in sicer: A. V veži, recimo: vrata s ključavnico in ključera; v učiteljevem stanovanji; v kuhinji; v jedilni shrainbi; v kleti; v prvem nadstropji na prehodu; na stranišči; pod streho; v drvarnici; v svinjaku; v hlevu. II. Stvari v ukras šolske sobe. III. Učni pripomočki, in sicer: za verouk; za nazorni nauk; za čitanje; za številjenje in geometrijo; za prirodopisje; za naravoslovje; za zemljepis; za zgodovino; za pisanje; za risanje; za telovadbo (orodje itd.); zapetje; za ženska ročna dela; za kmetijstvo. IV. Vrtnarsko in kmetijsko orodje. Za drugi inventar B naj se rabi C Bnavodila, kako naj krajni šolski sveti opravljajo svoje uradne posle". Tu naj se zapisujejo stvari vsega leta po vrsti, kakor so došle in sicer učni pripomočki, knjige za knjižnico, gratis-knjige itd. Tak izkaz se mora tudi koncem vsacega leta krajnemu šolskemu svetu predložiti. (§.~33. ministerskega ukaza z 20. avg. 1870. 1. in §. 6. navodila.) K 15. Na prvo stran naj se narisa načrt šolskega vrta s poti, gnojiščem, gredami in gredicami. Velike grede naj se zaznamovajo z I, II, III itd., male pa z 1, 2, 3. Ta zapisnik obsega več predelov, kateri se za vsako leto posebej narede, recimo, po tem-le obrazci *): I. S e m e. Posejalo se je in posadilo *) Drugi imajo za šolske vrte drugačne preglede. Uravna jih tedaj lehko vsak po svojih okoliščinah. Pis. II. D i v j a k i. Iz semena je narastlo III. Presajenje divjakov.IV. C e p 1 j e ii J e. V. Zapisnik oddanih cepljenih dreves 18 . . 1.VI. Vkupni pregled dreves koncem leta 18 lovice pa _>p- Janez Bleiweis. XXIX. 1871. Za leto 1869 je izdala Matica naša: a) Narodni Koledar, Sporočilo in Letopis, vredil dr. Janez Bleiweis; b) Letopis Matice Slovenske, uredil dr. E. H. Costa. V tem in v naslednjih dveh 1. 1870—71 ni sodeloval, kajti pripravljal je knjigo 21): Nauk o uuini živinoreji. Spisal dr. Janez Bleiweis. V Ljubljani 1871. 8°. 119. Založila kranjska kmetijska družba, z 20 lepimi podobami. V knjigi tej daje se našim gospodarjem natančen poduk, kako naj v vseh razraerah ravnajo i živinorejo, da si ž njo pomnožijo dohodke svoje, deželi pa ustvarijo živino tako, da ne bode treba lepih denarcev pošiljati na tuje. Posebej je v devetindvajsetem tečaju (do 1. 35 odgovorni vrednik Jožef Gole, v 36. prikaže se spet Janez Murnik) spisal dr. Bleiweis na pr.: nUsmilite se ubozih tičev pod milim nebom. Napravljanje svilnega semena po novi iznajdbi. Ogledovanje drevesnic in trtnic, ktere iz državnega denarja dobivajo podpore. Gospodarji! zložiino si zemljišča — v štirih pismih 1. 6—9. Kaj so Suffolkovci in zakaj so tako dobri. 0 zadevah nove cenitve zemljiškega davka. Naši rokodelci in pa današnji liberalizem. Žitna božjast. Opomin gospodarjem, mlinarjem, županom in gosposkaro. Kako ravnati pri kužnein črmu (vrančuem prisadu). Kako se bode vravnal zemljiški davek od močvirja (inahii) okolice ljubljanske. Nova notarska postava. Kako se s soljd gospodari v naši Avstriji. Gozdni oglednik. Cenitev zemljiš. Beraške ženitve itd." V državopravnih in narodnih stvareh na pr.: česar mi Nemci nočemo, to ne sme biti. Mi nemci nočemo pare biti drugim narodom. Švica v pomin naši vladi, ki se panslavizma boji. Okrožnica vsem županijam na Kranjskem (o najdenišnici). Povišana službnina duhovnov pred državnim zboroin. 0 uravnavi učnega jezika v ljudskih šolah na Kranjskem. Študije o študijab kranjskih ljudskih šol. Kakošno je vseučilišče bilo v Ljubljani pod Francozom. Zgodovina priča, kako nevarna je nemškutarija slovanskim deželam. Odprto pismo slovenskim možem na Štajarskem in Koroškem o volitvah. Kaj bi jaz storil, ko bi fajmošter na kmetih bil. Ultramontanizem in fevdalizem. Zopet imamo voliti poslance v deželni zbor. Novi ministri itd. Zlasti ga je poprijela Poravnava — odložena! V 1. 44 piše: ,,Bilo je 22. sušca 1. 1848, ko je 12. list Novic na svitlo prišel z rdečim obrobkom, naznanovaje neizraerno veselje slovenskega naroda o tem, da so padle spone absolutizma in je Avstriji zasijalo solnce ustave (konstitucije). Ko smo zadnji list preteklega tedna na svitlo dali, navdajalo nas je radostno upanje, da danaŠDJi list zopet, in to po 23 letih, pride ovenčan z rdečim obrobkom na svitlo, — al hudo smo se zmotili; zgodilo se je, kar se nam je nemogoče zdelo: tako lepo napeljana in tako željno pričakovana poravnava nesrečnih mnogoletnih homatij uboge naše Avstrije — splavala je zopet po vodi! In Novice, ki so dandanes kakor pred 23 leti glas naroda slovenskega, ovile so se danes s črnim obrobkom v znamenje britke žalosti, da je toliko zaželena sprava zopet odložena, inžnjo tako silno potrebno pomirjenje narodov, blagor Avstrije! itd." 0 vredovanji na pr.: nHvala lepa za to poročilo, kajti le tako, da nam naši gospodarji naznanjajo svoje skušnje, inoremo zvediti, ali so sveti, ki jih Novice dajejo našim gospodarjem, dobri ali ne, in da potetn to, kar se potrdi za dobro, posnemajo tudi drugi. — Kmetijske podružnice so velike žile, ki naj bi iz srca (centralnega odbora) vodile dobro kri po deželi, pa mu jo tudi dopeljevale; kajti centralni odbor ne more se šopiriti za previdnost, ki edina ima za vse skrbeti. — Kolikor nam je znano, odpisuje c. k. deželni šolski svet vselej okrajnim šolskim svetom v tistem jeziku, v kakoršnem se mu dopisuje. Treba je tedaj vsem okrajnim šolskim svetom dopisovati leslovenski, in dobili bodo odpise v istem jeziku. Češolske oblasti same ne bodo uradovale v domačem jeziku, kako hočemo v ljudskih šolah zahtevati narodni jezik! — Čerou v Kočevji gimnazija (86)? — Slovenci. Spisal dr. Vinko Fereri Klun. Posvečeno velikim posestnikom kranjskim! — ,,Kaj zlodja! — bode zakričal marsikdo uaših bravcev videvši napis nSlovencia — sp. K1uq. Ali se je mož zopet spokoril in začel pisati na pravico Slovencem, ali pa bode udrihal po njih zato, da v eno mer spuščajo pšice po Savlu. Pomiri se, dragi čitatelj, ki to ali uno misliš, kajti nobeno ni pravo. Spis, ki ti ga priobčujemo v tem članku, izvira od 1. 1857, in se nahaja v 3. delu nRuske Besede", časopisa za slavenske in občne literarne interese ... Ne bomo pa celega spisa iz ruskega prestavili v slovenski jezik, ampak le toliko, kolikor je treba, da se primeri politično mišljenje g. dr. Vinka F. Kluna iz 1. 1857 v Švajci, s političnim mišljenjem g. dr. Ceneta Kluna, c. kr. dvornega svetnika 1. 1870 v Beču (Nov. 1870. 1. 48)." — nVes ta popis končuje dr. Klun s temi-le besedami: Jaz sem se trudil jasno dokazati, da so Slovenci darovito in energično slovansko pleme, ktero stopi na poprišče vsesvetske zgodovine z vso silo mladosti, z živim soznanjem svoje naroduosti in z gorečo ljubeznijo do prave vere. V tem prepričanji pogumno in častno pružijo Slovenci bratovsko roko svojim soplemennim bratom, da bi edinstvo duha in eneržije vseb k eni občui celoti priveli, in da bi vsi nii zlili se v jedno narodno porodico! — Tako je dr. Klun pisal v Lichtensteigu v Švajci 1. 1856—7; lanskega leta pa se je isti dr. Klun predrznil dr. Bleiweisu v deželnein zboru odgovoriti, da imajo naši narodnjaki ndrug prograin1' kakor takrat, ko je on ž njimi bil. Pogledite — moža (Novic. 1871. 1. 12)!" — Posebno znamenit je njegov govor o slovenskem časništvu v Sloveniji, kjer je v govorniških vajah z dr. Razlagoin in dr. Costom na pr. na vprašanje: koliko in kakošnih časnikov nam je treba, odgovoril: malo, pa dobrih nVsacemu časniku je treba dvojnega življeja: duievnega in lnaterijalnega. Ne unega ne tega nimanio Slovenci preobilo. Duševni življej časnikoui podajajo pisatelji — sodelovalci. Lahko bi jih imeli veliko, al žalibog! ninogo zinožnih mož drži križein roke; ne pišejo nič, ne delajo nič, a vendar hočejo domoljubi biti! Nekteri pa sedijo le na prestolu kritikov, v hitrici pregledajo naslove lista in bero potem le, kar jih posebno mika, od vsega druzega, za kar se časnik trudi, nič ne vedo, in kmalu — obsodijo list, ali ga pa v zvezde kujejo, ako jim po njihovem godu kaj pove. — Materijalni življej pa so naročniki. Da jih med samo pičliin poldrugim milijonoin duš, ki jib šteje slovenska zemlja, ne more obilo biti, to ve vsakdo lahko. Ce pa vzlasti več časnikov isto polje obdeluje, je to še očitnejše! Da bi si tedaj nekteri časuiki pnvabili več naročnikov, skušajo pozornost na-se vleči na pošteni, a tudi nepošteni poti — in tako, žalibog! se začno.prepiri v lastnein taboru, o kterem se radujejo in roke manejo le naši nasprotniki. Istina je, kar je rekel neki rodoljub: Bveč časnikov, več prepirov". Nihče ne more zahtevati, da bi vsi časniki v vsem v en rog trobili; al kdor le škandalov išče v osebnih napadih, ta ni prijatelj tega, kar je pravo in na korist domovini, ampak le srd svojo razliva na papir, da bi vpravičil svoje grehe in morebiti delal dober ,,geschaft". Še veliki — česki narod je take prepire v lastnem taboru spoznal za veliko nesrečo, — kaj še le pri nas mali peščici! Kakošnih časnikov pa je želeti? (str. 234) itd." nčasi so tako važni, da morebiti še nikoli tako. Treba je slovenskemu narodu vodil in poduka, da napredujemo v duševnem, materijalnem, narodnem in političnem oziru. Za vse to skrbijo Novice, ki dosledno delajo na obširnem tem polji že mnogo let, v borbi za resnico in pravico neprestrašljive (212). — Da časnik, ki je prvi razvil narodno zastavo na Slovenskem, bode to zastavo zmirotn visoko nosil, o tem nam ni treba zgubljati več besedi. Al to tudi koj rečemo, da narodnosti naše ne bomo oskrunjevali s tistira laži-liberalizmom, ki svobode v ničemur druzem ne išče, nego edino le v brezverstvu, ki hudo žali pošteno in verno naše ljudstvo. Pač je sedanje stoletje po izreku bistroumnega Hurterja res nstoletje laži". Laž je marka našega časa, — laž je oni zrak, v kterem se giblje sedanji čas, — laž je tista moč, ki dandanes svet suče; razen sopara, ki vozove na železnici in ladije po morji goni, je laž ono kolo, ki suče države in politiko. Laž je, glede na našo Avstrijo, ako nemčurska stranka trdi, da centralizem je za državo našo izveličavna sistema. In zato, ker smo čez in čez prepričani, da centralizem je poguben in da le federalizem jo more pomiriti in osrečiti, bode nara on zmirom prapor, po kterem se bodemo v političnem oddelku N o v i c neprestano borili s protivniki našimi in Avstrije (408)." XXX. 1872. ,,Nastop novega leta je oni čas, ko vsak človek, ki ni celo lahkomišljen, misli na to, kaj neki mu bode prineslo nilado leto, — ali mu bode srečno ali ne. Se ve da letina je v rokah Onega nad nami, ki — kakor naš pesnik pravi — všliko pratiko piše . . . Vendar treba, da sami gospodarimo dobro . . Po vsem tem pregledimo »Pregreške kmetijskih gospodarjev", in sklep naj bode: trdna volja, da jih odstranimo kolikor mogoče". Tako piše dr. J. Bleiweis našim gospodarjem za novo leto; posebej priobčil je v tridesetem teČaju na pr.: nDa sadna drevesa ne pozebejo. 0 debeljenji ali pitanji naše živine. Vabilo slovenskim gospodarjem, da se vdeležijo razstave mlekarstva na Dunaji. 0 zadevah živinske solf. Ogenj v gozdu. Zadnja beseda našim kmetovalcem o uravuavi zeraljiških davkov. Opomin našiin gospodarjem na Notranjskeai zarad koz ali osepnic pri ovcah. Čemu vam pa bodo pokončani beli metulji. Jabelčni rilčkar, hud škodtjivec jablanam. Rumena pšenična muha. Železnica Predelska. Bramor ali mramor. Greshaniovi agentje. Goveja kuga. Svarilo našim gospodarjem. Resen pogovor o turški goveji kugi. Ali so krave za vprego ali ne. Poduk, kako naj se ravna z živino, da ne zboli, in kaj naj stoii gospodar, kadar mu zboli. — Zavarovalnica banka Slovenija. — Kaj je prestojnio leto, iu kako se je to stvarilo. — Odbor za podporo stradajočih na Dolenskern in Notranjskem, in v njem on predsednik itd." — 0 veliki politiki so važni spisi na pr.: Renan o slovenstvu in nemštvu. Zaupnica Hohenwartu, ktero je podpisalo najraanj 800.000 članov slovenskega naroda (36). Drugače govorijo, drugače delajo (Deak). Nezmerna važnost hrvaških volitev za vso Avstrijo. Mladopolitikarji (po Reform.). Ustavaško nemško časnikarstvo na dunajskih ulicah. Prikazni nove ere. Politični testament Palackijev. Adresa kranjskega deželnega zbora in govor dr. Bleiweisov (400—1) itd. — nStareNovice — toje priljubljen izraz vsem tistim mladoslovenskim časnikoin, ki od danes do jutri živijo, pa vendar sami na vse hriplje in celo z umazanimi sredstvi delajo na to, da bi se pri življenji ohranili od leta do leta ter bi radi Metuzalemovo starost dosegli, da bi le — mogli. Po čemur tedaj nekteri pisači na vso moč hrepenijo, da bi podaljšali starost svojim listom, to, mislijo, da je psovka Novicam, ki bi se nesrečne čutile, ako ne bi z enim listom na različnem polji, ki ga one obdelujejo, narodu našemu več koristile, nego taki časniki s celo rajdo svojih listov, ki samo od škandala živijo (56)". — 0 prvakih odgovarja (22) Slov. Narodu dr. Bleiweis: MNarodu našemu so tisti možje rodoljubi v prvi vrsti, do kterih on po njihovih delih in po svojem prepričanji zaupanje ima, ne pa do tistih — zapomnite si to dobro! ki se po lestvicah časnikarskih napenjajo do prvaštva. Narod naš sam dela prvake, a nihče drug itd." — 0 pisateljskem društvu: flTriesterica je o opisu unidanjega zbora pisateljev slovenskih v Ljubljani, kterega kakor pravi, se je udeležilo 20 žurnalistov in pisateljev, zapazila, da pisateljev stranke Bleiweisove in Jeranove ni bilo blizo. Če je dr. Bleiweis kje zraven, brž pravijo žurnalisti: povsod mora biti! — če pa kje ni, pa brž opazijo: ni ga bilo! Na Dunaji — nam je rekel Bleiweis — je tudi društvo pisateljev, kteremu ime lepo je Concordia; kedar bodo Slovenci zopet si osnovali društvo z naslovom Sloga, onda pristopi tudi on, in Triesterica ne bode ga pogrešala (146)". — 0 novotarijah v slovenskem pisanji kaže (144) na pr.: nNovice, po kterih se je marsikdo slovenščine naučil in ktere se pač nikdar ne bodo slovenščine od Soče učile, se doslednje ogibljejo ouih novotarij (zdravije, gospodije, nej, nejso, nij, nijso, jedij itd.), ki druzega niso, kakor enoletne rastline, ki si jih iztnisli ta ali uni, za njitn pa potegne množica pisateljev, ne vede, zakaj itd." 0 šolstvu je pisal pogostoma (39. 40) p. Ijudske šole domače, učitelji, nadzorniki.. Ljudske šole po goratih krajih na Francoskem. Letošnja šolska poročila (Gariboldi). Kako so liberalci začeli soditi o novih ljudskih šolah (292) itd. — S kratkiini pa bridkimi opazkami sprendjuje (156 — 167) spis v časniku Ausland: Die Slovenen. Vom k. k. Ministerialratb a. (usser) D. (ieust) Dr. Klun in Luzern — češ, da možje našega programa vidijo, kairi ruerijo one gore listi, kteriiu deblo je velika Nemčija, in da slišijo, da vsak velikonemški tič poje isto pesem. — Bridke, prebridke pa so borbe, ktere je po Novicah imel z dr. Razlagom in njegovo stranko, in so popisane nekoliko na pr.: nDopisniku od Save v Slov. Narodu o Matici in narodni tiskarnici (2..) Matična tiskarnica in pa razprava o njej v odborovi seji 9. julija (229. 230). Matične knjige in zemljovidi (237). Pred volitvami v odbor Slovenske Matice (301—2). Na adreso Slovenskega Naroda. Dr. Razlagu. 0 Cbabrusu Matičnem. Slovenskemu Narodu naša zadnja beseda (309—340)". Beri in — strmi! nNihče, kdor ni prenapetih misli, ne taji, da 2 0. oktober je začetek nove bolje dobe; vsak pa tudi ve, da le začetek je, in nič več kakor začetek, ki do tečnega razvitka ima še dolgo dolgo pot. Narod naš je praktičen narod, kteri pri vsaki novini čaka, kaj bode djansko iz nje; ukati je potlej čas!" — Tako so pisale No vice oktobra meseca 1860. leta (o ces. diplouii). Mislimo, da vsak bode potrdil, da so Novice pravo govorile. Kje smo Slovenci, kje je Avstrija čez 12 let? Gospodovali so in gospodujejo še dandanes na eni strani Nemci, na drugi Magjari — in kje si_o? In še so kolovodji centralistični tako slepi ali pa se le slepe delajo, da ne vidijo ali viditi nočejo sirote Avstrije, našemene s pogubnim liberalstvom. Naj uka, če ukati more, pravi patriot avstrijski (347)!" — nObširno polje, ki ga Novice (v 1. 39 odgovorni vrednik Janez Murnik, . v 1. 40 prikaže se Alojzi Majer) dosledno obdelujejo že 30 let v gospodarskem, narodnem, duševnem in političnem oziru, zinirom stoječe na vrhuncu novih dogodeb, a ne oškrnjene od črva uovočasnega liberalizma, ki Slovence podlaga tujčevi peti, ostane jim nespremenjeno tudi vprihodnje. Vajene borbe za resnico in pravico že od prvega leta svojega početka, borile se bodo vseskozi za blagor slovenskega naroda s protivniki svojega programa, bodo naj ti v tujem ali domačem taboru. Pogutn za to borbo daje jim živo prepričaDJe, da njihov program je glasilo velike večine naroda našega (202). — . . nNašemu kmetu stan njegov zboljšati in dohodke mu pomnožiti, to je Novicam od nekdaj glavna skrb bila in bode jim tudi vprihodnje. Ce je ljudstvo ubogo, revno, otrpnjeno je za vsako stvar; — kaj se bo_ za jezik vlekel, če mi je želodec prazen, — taki glasovi so popolnoma opravičeni. Celi kupi različnih vnanjih kmetijskih časnikov dajejo Novicam gradiva za ta oddelek obilo. Isto tako bode Novicara skrb tudi podučevati narod naš v druzih, njemu potrebnih stvareh in naznanjati muiz prvega vira novice, ktere one prve zvedo. Da so Novice deloma tudi političen list na temelji federalizma in da zastopajo narodno večino deželnega zbora kranjskega, ki nepremakljivo zvesto stoji pod zastavo starodavao : za vero, dom, cesarja, toje bralcem našim že dobro znano. In tej zastavi, bodi naj minister Peter ali Pavel, in naj puhli liberalizem še bolj ljudi slepi kakor dandanes — ostanejo neprestrašljivo zveste, živo prepričane, da Avstrija, kterej smo verno udani, le po tej poti pride do notranjega miru in sprave (414). In v 1. 52. vzemši ,,Slovo od starega leta in pogled v novo" pravi uaposled: Upajmo, da se na bolje obrne, kar nam zdaj strah dela . . . Po vsem tem izročimo politiko in kmetijstvo milosti Bažji!" V zadetku leta 18.. je bilo knjig Leta 18 . . se jih je umnozilo 1 odpisalo Knjig konec leta 18.. II ll Opomnja Kdaj : leto, in mesec dan n a g r I. znamenje 1 n. v g r e vrst znamenje 2 e d o ni. d i c o vrst znamenje 4 vrst s e m e n a 1 jabolcnega d i vj a hruievih ko v itd. 1 I. |znamenje 1 Stevilo n a g i II. v g r e znamenje | • e d i d i c i Stevilo m znamenje | | j • ! Stevilo vk up Divjakov ae je presadilo namrefi Kdaj: leto dan in mesec iz grede in gredice n a g r e d o IV. V. | VI. v gredico znam. | stevilo; znam. stevilo znam. Stevilo vkup pocepilo pokonCalo Ostane divjakov konec 1. 18.. Im6 cepilca C e V P i a s 6 V i n g r Stev. cepi6a a g r e d i c Ime sadja e d i 1 C 1 1 Nac_ cepljenja X Kdaj se je cepilo Stevilo vzprejetih II nevzpre-, jetih Leto, dan, mesec Komu se je drevesce oddalo V a s in hisna stevilka Stev. I m <5 drevesca | || Podpis vzprejemnikov II Divjakov jabolcnih itd. | Stevilo | Cepljenih \ j hrusek j Stevilo | Vzgoj enih 1 | fiesenj | Stevilo 1 Oddanih jabolk Stevilo] i