Zgodnja
Danica izhaja vsak petek n« celi poli, in veljš po polti za telo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr , za četert leta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol lete 2 gld., za četert lete 1 gl; ako zadene na te dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXX.	V Ljubljani 27. malega travna 1877.	List 17.
Petdesetletnica M*ija MX,
Hervaško in Jutrovo.
Kdor je le nekoliko spremljal že nekaj let gibanje na Hervaškem, je lahko spazil, da se ta dežela poslednji čas v marsikterem oziru prijazno povzdiguje, čedalje bolj ogreva in razsvetluje, v tem ko drugod dosti hudo zmerzuje, se ledeni in mrači. Dobila je bila dežela v malo letih svojega kardinala, svoje vseučilišč in več druzih znanstvenih naprdv. Usmiljene sestre, ne prav davno v deželi vstanovljene, razširjajo blagoslov svoje delavnosti ne le po Hervaškem, temuč zasadile so djanje blage olike tudi že v Bosno in daleč na Turško. O koliko otrcčičev so že lepo olikale te preblage duše! Mož, ki je duša trapistovskega nezmerno blagovitega djanja, čeravno je s tujega dom&, se je (ako prav vemo) v Zagrebu izučil jugoslavenskega jezika ter je s svojim redom po vsi Bosni luč rodovitne delavnosti in častitljive nravnosti ondotnemu ljudstvu. Novo društvo sv. Jeronima dela z veliko gorečnostjo na versko-slovstve-nem polji za povzdigo naroda, in časništvo si v ravno ta namen marljivo prizadeva, zlasti je tudi tekoče leto v novo obrodilo (kolikor je nam znano) vsaj par prav koristnih časnikov, zlasti onega na pedagogiški ledini. Znano nam je, da mladi gojenci za duhovski stan se pečajo tudi za našo slovensko delavnost v cerkvenem področji. Tako razcvetanje gotovo ne more biti brez dobrotnega vpliva na prosti narod, posebno zdaj, ko so vsi viši stanovi dali tako lčp izgled svoje vneme in spoštovanja za poglavarja vosoljnega keršanstva, namreč s svojimi pripravami za preslavno dOletnico Pija IX. Kje pa imajo take vesele razodevanje svojo podlago in izvir? Hervaška se lažnjivemu liberalizmu vsaj sploh i\i vergla v žrelo, ostala je in dela na cerkveni in katoliški podlagi za povzdigo svojega naroda, to bode častitim čitateljem bolj jasno iz tega, kar nasleduje.
Pod zgorej postavljenim napisom ima „Unita" v Torinu 21. aprila dopis iz Zagreba, ki je vreden, da ga za Slovence ob kratkem posnamemo. Iz njega bodi zlasti liberalcem očitno, kaj stori dežele z narodi v zgodovini slavne in močne, pa mogočne pred svetom, če so tudi le majhne. Dopisnik pričenja s pomenljivimi besedami :
Ako bi svet ne bil od Kristusa obsojen, da ima oči in ne vidi, mogel bi stermeti nad pozorom edinim v katoliški Cerkvi, nad čezosemdesetletnim papežem, oropanim po človeški hudobiji vse človeške pomoči, kteri ne deli razun blagoslovov (ker veljave in časti od njega podeljeni naklanjajo le preganjanja poslavljanim), pa je močnejši nemo vsih vladarjev skup in s svojo besedo
giblje tečaje duhovnega sveta , gospoduje ga od severa do juga, in nase vleče ljubezen treh sto milijonov katoličanov, in začudovanje vsih. „Znamnje (kakor pravi pesnik) nezmerne zavidnosti pa globoke dobrotljivosti — neugasljive jeze pa nepremagljive ljubezni."
Nadalje govori, kako pri skazovanji vernosti in ljubezni, ki jo svet pripravlja velikemu papežu, Hervaško ni moglo tuje ostati. To Hervaško, ktero je drugi včliki papež pred osem stoletji s kronanjem kralja Zvo-nimira po kardinalu Gebisone-u za vselej odločil od Bizanca (Carigrada), ohranil veri in keršanski omiki. In kakor se ima Gregoriju VII zahvaliti malo kraljestvo za svojo deželsko in družbinsko važnost, po kteri se ohrani skoz sioletja ko terdnjava keršanstva, antemu-rale christianitatis, zoper danes umirajočega sovražnika keršanstva; tako je dolžno Piju IX svojo cerkveno samostojnost, ker Zagrebškega škofa so povzdignili za hervaškega metropolita izločivši ga iz ogerskega okraja in poslavivši s kardinalskim škerlatom hervaškega pervega nadškofa preučenega in pobožnega Havlika.
Ni se tedaj čuditi, ako se tudi Hervaško med drugimi hoče častno vdeležiti Pijeve 501etnice. In da bi se poklon zvestobe in vdanosti mogel doveršiti vredno in spodobno, se je zbral z nadškofom samim na čelu odbor 32 gospodov, kterih samo 7 je izmed duhovstva, vsi drugi so svetovni, kar je posebno znamenito. Zsstopsn je ves višji stan v tem odboru, tu so namestniki mlade hervaške univerze, profesorji in učeniki srednjih in ljudskih šol, poslanci iz hervaškega deržavnepa zbora, udje iz mestnega srenjskega zbora, posestniki itd.
S tim djanjem je Hervaška v resnici dala častitljiv izgled ne le samo Avstriji, ampak vsemu katoliškemu svetu. Hervaška je svetu pokazala, kako se spodobi katoliški deželi obnašati se do Očeta vesoljnega keršanstva.
Uue dni je ta odbor razposlal oklic, ki kratko po-znamnuje zgodovino tega junaškega naroda, ki je s svojo desnico v pervo odbijal Tatare in potlej Turke, da bi ne razdjali olike evropejske, in stal je čez tri stoletja z orožjem v rokah ob meji kakor stražnik za keršan-stvo. Ta narod se spominja poslanstva, ki je bil zmožen zversevati ga s pomočjo in z blagoslovi pnpeštva, ako bi ga bila zapustila tudi vsa Evropa, in poslal bo Piju IX deputacijo s Petrovimi darovi, da saj nekoliko malo poverne za vse, kar je prejemal od naslednikov sv. Petra, zakaj več ali manj smo vsi dolžniki Kimu.
Razun velikih cerkvcnih slovesnost po vsem Hervaškem bo 3. rožnika v glavnem mestu tudi velik glasbeni koncert. Med tem pa se zbira deputacija, ki jo bode vodil v Rim mons. vikši škof in b > nesel sv. Očetu dar in pismo sinovske vdanosti v latinskem in herva-
ikem jesiku. Sostavil bo adreso raj slavniši hervaiki učenjak dr. Rački, predsednik znanstvene in umetniike akademije.
Pod vodstvom treh druzih škofov, kterih eden je greško-zedinjene cerkve, se zbirajo odbori po druzih ikofijah, da se bo vredno obhajal papežev jubilej. Odlikuje se z gorečo vnemo, pravi dopis, monsig. Stros-majer, škof za Bosno in Sirmijo, is čigar pastirskega lista do duhovstva od 18. sušca vam oddelek pristav-Ijsm. (,,Danica" ga je undan podala čast. čitateljem.) To pa zato, pravi dalje, da vaši liberaluški listi ie nehajo vodo ns svoj mlin obračati s veljavo imena, ktero so nevredno zlorabili za svoje černe namene.
Hervaška s posestnmo Dalmacijo, ki je zedinjena z njo od 15. stoletja in po rodu in veri sklenjena, šteje 2.400.000 prebivalcev. Po pogodbi 1. 1867 med Oger-skim in Hervaško, poterjeni od presvitlega cesarja in kralja, je priznana politiška samostojnost in zemeljska celota trojedinega kraljestva Dalmacije, Hervaike in Slavonije, če tudi ie ni v djan ji doveršena. Hervaško ima svoj deržavni zbor, svoje posebno ministerstvo za deželsko in kasensko, politiško , naučno in bogoslažno opravo. Odgovorno je z banom, poglavarjem isversivne oblasti, deržavnemu zboru. Bana voli kralj. Po tej samostojnosti so se ognili znanih verskih postav, kterim je podveržena Dalmacija, sklenjena še z drugo polovico. N» Hervaškem velja konkordat, vel j 4 tedaj za katoličane tudi zakonsko postavodajstvo ki je po njem v ravna no. Razmere med vlado in duhovstvom so prav dobre in noben časnik se ne pre-dersne n«p»:ati Cerkve, kakor počenja dunajsko časništvo s svojimi stoterimi uiti, pravi dopisnik, ki še dalje p pisuje vgodne razmere in pristavlja: Katolišk škof, ra »nsig. Strosmajer, je vstanovil naše vseučiliše, akademijo za znanstva, slovstvo in umetnosti, in slikarsko
galerijo.
O J t«»d je očitna tehtnost te keršanske brambe, ki se razteza od izliva Save v Donovo do zadnjih mej Dal mačje. Od tod se bo jm prehajala io se mora prehajati ouka na Jutrov«». liervasko in Dalmacija ste za evropejsko keršanstvo proti južnemu vzhodu to, kar je Francija na zahod.
Kadar bodete Hervaška in Dalmacija pred svetim Očetom v poterjenjc svojega verskega sposnanja, proseči od njih sv. blagoslova, porečete: „Sv. Oče, molite za nas, da v novih odmenih, ki čakajo Jutrovo, ostanemo zvesti poslanju, ki nam je zaznamnjano od velikega Hildebranda."
Ogled po Slovenskem in dopisi.
U Ljobljaae. (Obletnica katoliške rokodelske družbe.) V nedeljo, 22. t m., v praznik varstva sv. Jožefa, je spoštovana družba gg. rokodelskih pomočnikov zjutraj ob 7 imela v nunski cerkvi sv. mašo, ob 11 pa v svojih prostorih obletne sporočila. Prečast. gosp. predsednik J. Gnezda je v pričo lepega števila gg. mojstrov, ko društvenih zavetnikov, in pomočnikov z daljšim nagovorom pričel zborovanje. Omenil je, kako so katoliške rokodelske družbe že daleč razširjene — po Evropi, Ameriki, in celo v Afriki ni brez njih; leta 1855 se je bilo pričelo tudi ljubljansko katol. rokodelsko društvo, ki je ta dan stopilo v svoje 23. leto, in se vedno ie čversto derži svojega gesla: za versko-nravno nadaljno izobrazovanje rokodelskih pomočnikov in vzgojo poite-nih mojstrov.
Verski nauk se tudi preteklo leto ni le samo učil, ampak tudi v djanji razodeval Spodbudovani so bili
udje, da naj ob nedeljah in praznikih hodijo k Božji službi; v god neomadežanega Spočetja in sv. Jožefa, svojega varha, so imeli skupno sv. Obhajilo; tudi so se skupno vdeležili procesije sv. Rešnjega Telesa in pri čast. vstajenji Gospodovem včliko soboto. Sploh v druž-binem življenji se je gledalo na to, da čednost in spodobnost gospoduje in odvračalo se je vse, kar je temu nasproti. V čast in poštenje pomočnikom pa bodi rečeno, da nobeden ni s kako nenravnostjo prilike dal za izlo-čenje iz poštene družbe. Delavnost in marljivost, potrebne lastnosti vsakega čverstega rokodelca, ste imeli v družbi svoj živež iz mnogoterih podukov. Edinost med raznimi narodovnoatmi je vse hvale vredna. Akoravno nimajo se lastnega stanovanja, vender noben potujoč družbeni ud ni sel brez pomoči naprej; dobivali so zastonj prenočevanje in živeža, kar so gg. pomočniki storili s svojim lastnim pritergovanjem. Enako ljubezen so skazovali svojim obolenim udom.
Kjer pa je vera, tam je tudi veselje in vedrilo. Tudi za to se je skerbelo; imeli so, kar je znano, skoz leto pevske, igrokazne, deklamovanske veselice, sprehode na Dobrovo in v Polhov gradeč. Tako blago druž-bino prizadevanje je družbi tudi blage serca ohranilo in naklanjalo. Milgosp. škof Janez Krisostom so bili prišli k božičnici, so pomočnike zveselili s priljudnim nagovorom in osrečili z znatnim darom za družbine namene. Mestni fajmoster č. g. G. Koeatl so društvu zopet darovali lepo število bukev in drago zbirko snežniških slik, ki jih je dotično društvo dalo na svitlo. Ljubljanska hranilnica jim je dala 50 gl., čast. prednica uršulinskega samostana, pričujoči gg. zavetniki in drugi dobrotniki enako lepih darov, ter je bilo vsega skupaj 125 gld. 50 kr. za nasprotne stroške. Imeli so vsih stroškov 254 gl. 14 kr., ter je pri vsem ostalo še 63 gl. 84 kr. gotovine za nadalje. Vse družbino premoženje znaša zdaj 910 gl. 15 kr. memo lansko leto, ko je bilo le 837 gl. 10 kr.
Premoženje bolniške denarnice pa znaša 267 gid. in se je zmanjšalo za 14 gl. 90 kr., ker preteklo leto so podpirale 8 bolnih družnikov z 41 gl. 80 kr. Gosp. predsednik nič ne dvomi, da bode previdnost Božja tudi v prihodnje ohranila dobrotne blage serc.i in novih obudila.
Sedanji osebni stan društveni je: 12 čsstnih in 38 djanakih udov, skupaj 50 družnikov. Novosprejetih je bilo preteklo leto 19 pomočnikov, vmes 6 novo-izučenih; odstopilo jih je 8, drugam odšlo 26, izmed kterih so bili 4 v vojasino vzeti. Od drugod prišlo jih je 30, pa le 3 so zamogli pri mojstrih delo dobiti. Za dalje potujoče se je na prenočisu plačalo 12 gl.
Nauki so se delili primčrno družbinim namenom tako, da se je izobrazoval um in serce. Gospod predsednik je učil veroznanstvo, vmčs cerkveno zgodovino in pa pisanje; g. podpredsednik J. Flis fiziko; g. inženir Czermak risanje; g. A. Dolinar zemljopisje in zgodovino; realni vodja v pokoju g. Bichler glasbo, ko č. P. Angelik vsled svojih opravil ni več mogel tega uka nadaljevati. — To je res neprecenljiva dobrota za mlade ljudi. Ko bi jo vedili ceniti, bi že to vse rokodelce močno vabilo v to družbo. G. predsednik je veim, ki so dozdaj učili, izrekel očitno zahvalo. Gotovo bodo hvaležni tudi tisti, ki so poduk vživali. Enako je naznanil zahvalo gg. zavetnikom, pričujočim in nepriču-jočim in vsim dobrotnikom.
Gg. pod mojstri so tudi to leto v svojih sobah prostor dopustili 60—70 rokodelskim učencem, ki jih podučujejo gg.: vodja, Flis in P. Angelik. Sploh so fantje od gosp. predsednika dobili pohvalo, da so se prav dobro obnašali. Štirje izmed njih so bili izločeni zarad neolikanega obnašanja zunaj društvenih prostorov, — to pa
to prav pridni učenci sami želeli, ker razposajenih ne marajo med seboj.
Poslednjič omenja gosp. vodja še vesele božičnice (kar smo o svojem času poročali) in izrekuje gorko zahvalo gospodom in gospčm, ki so k taisti pripomogli.
U Novomesta, 23. aprila. (.Križev pot. G. OzbiČ. Dijaško petje v cerkvenem redu.) Preteklo nedeljo, 22. t. m., obhajala se je v tukajšni frančiškanski cerkvi gin-ljiva slovesnost. Blagoslavljali so križev pot. Imela je cerkev že prej križev pot, in sicer podobe, ki se smejo umotvori imenovati; toda bile so, akoravno na platnu slikane, pod steklom in v prav slabih okvirih. Preč. gvardijan, P. Bernard Vovk, ki so za olepšavo Božjega hrama vsi vneti, in so ravno to cerkev, poprej že zelo zanemarjeno, izdatno olepšali, spoznali so vrednost slik, ter omislili zanje krasne okvire. Naročili so jih pri g. Ozbiču, podobarju v Kamniku, ki jih je (kolikor nam je znana, po nizki ceni) s tako skerbjo in natančnostjo izdelal, da gre le en glas o njih: To je v resnici lepo! Izdelani so v čistem, gotičkem slogu. Okviri so široki in lepo pozlačeni; rekel bi skoraj, da je preveč zlati na njih, ker tudi nekateri deli, ki se iz cerkve viditi ne morejo, prevlečeni so skerbno z zlatom. Drugi jih kar pobarvajo, v čemur imajo svoj prav, ker se tafcč stroški zmanjšajo. Zlato pak je pravo, ne kovinsko, kolikor moremo soditi. Delo je popolno, kakor v svoji celoti, tako v naj tesnejšem kotičku, ter dela po Dolenjskem dozdaj še malo znanemu mojstru vso Čast.
Ob devetih privabili so nas zvonovi v slovesno okin-čano cerkev, zlasti veliki altar je bil ves v rastočih cvetlicah. Pridigali so č. P. Metod o Kristusu, našem vodniku v terpljenji, o začetku sv. križevega pota in obilnih milostih, ki se po njem dobivajo. Nasledvalo je blagoslovljevanje in naposled velika sv. maša. Blagoslovili in sv. mašo služili so preč. P. gvardijan sami med obilno azistencijo, vpričo neštevilnega ljudstva. Slovesnost je posebno povzdignilo petje na koru. Močan zbor pevcev dijakov, dečkov in odrašenih pel je pri vsaki postaji ginljiv in umeten napčv, če se ne motim, po besedah, ki so bile letos enkrat priobčene v ,,Danici". Odlikoval se je ta zbor pri vseh točkah z natanč nim izgovarjanjem besedi, z vestno pazljivostjo na znamenja, zlasti duhovitega „crescendo" in „decrescendo". Posebno pa nas je veselilo, ko smo vidili, da se je slovesna maša obhajala po rubrikah, danih za pevske zbore. Pri slovesnih mašah (missa solemnis) namreč se zahtčva poleg druzih znanih tirjatev: 1. latinsko petje; 2. ne terpi se nikakoršno prikrajševanje cerkvenega teksta, ter se 3. zapoveduje razun maše, ki obsega „Kyrie, Gloria, Čredo, Sanctus, Benedictus in Agnus", peti tudi „Ordinarium Missae", namreč „Introitus, Graduale, Offertorium in Communio". To je dijaški zbor ta dan skoraj po vsem spolnoval, kar njemu bodi povedano v pohvalo, drugim pa v izgled in posnemanje. Konci maše se je pač poznalo, da so zlasti dečki bili utrujeni, pa to se rado odpušča, če se pomisli, koliko jim je bilo peti. — Malo po dvanajstih dokočala se je ginljiva slovesnost.
Na Vi80kem Gorenjskem, 15. malega travna. Zelo žalosten nasledek nesrečne in, da se Bogu smili! toliko razširjene žganjopije skazuje ta-le strašna dogodba, ki se je na sveto velikonočno noč v R. doveršila.
Kužijivega žganja pijani fantje so se na vasi okoli polnoči suvali in pretepali med strašno kletvijo, vpitjem in rotenjem. Ko gre ondi blizo stanujoči srenjski svetovalec jih zavernit, se ne zmenijo za svarjenje, temuč se njemu žugajo ga napasti.
V ti stiski začne na glas vpiti in klicati: Možje na pomoč! Njegov bližnji sosed je imel ravno svojega
svaka v gostijah. Ta dva zaslisita klic na pomoč, precej skočita po koncu, se oborožita vsak s polenom, in ko hočeta skozi vežne duri ven planiti, potegne najemnik hišnega gospodarja nazaj, in uni njegov svak gre s polenom med nje. Rogovileži, vsi žganja pijani, ga veriejo na tla, ga sujejo, pobijajo, in so ga tako neusmiljeno zdelali, da je že drugi dan predpoldnem dušo izdihnil. Zapustil je nezmerno žalostno vdovo s tremi majhnimi otroci. Bog bodi duši miiostljiv!
Ali niso taki žganja pijani tolovaji huji od zverine, ker ona nima uma, ti ps, od Boga z umom obdarovani, se pustč od hude strasti tako omamiti, da postanejo huji kot neumna živina. Ta nesrečna žganjopija je kot po-vodenj se razlila po deželah, in že majhni fantalini pri 14 in 15 letih se pijani jo! Posebno v omenjeni soseski ali vasi je ta nesrečna žganjarska pijača hudo zakoreninjena, in veliko so tega stariši sami krivi.
Z R. mnogi delavci hodijo kot rudokopi delat, in tudi mladi fantalini pri 14-16 letih hodijo, da rudo tlečijo in prebirajo. Ti fantalini nosijo hrano z doma od starišev. Pride pa mesec za plačilo, in namesto da bi sel oče ali pa mati po plačilo, pa puste takim fan-talinom samim plačilo potegnili, domu grede pa z drugimi večimi že po pivnicah šnopsajo, da vsi žganja omamljeni domč pritavajo in potem se še doma po pivnicah klatijo! Tako že prav pri mladih letih pijanci postanejo, ko pred kacimi 20 leti fantje pri 20 letih se vedili niso, kaj je žganjepija in kaj je pijan biti. O starši, starši, pač malo je vam mar za lastne otroke, in ne pomislite, ds boste enkrat mogli ojster odgovor od njih dati!
Drugi vzrok je pa pri taistih srenjskih županih, ki pustč vse noči oštirjem točiti. Ce je oštir brezvesten, ne gleda na drugo, kakor da le denar vleče, in vse noči ima v pivnici ljudi, jih s šnopsom napaja, da se po-živinujejo. Zato bi mčgli pa župani čuti, da so pivnice ob času zaperte, sej imajo zato od kantonskega poglavarstva pooblastenje in moč žandarjem ukazati, da ču-jejo nad pivnicami. Nar več poboja iz tega prihaja, če so vse noči pivnice odperte. Tudi brezvestne srenjske župane ojster odgovor pred večnim Sodnikom Čaka, ako se po njih vnemarnosti počenjajo takošne strašne hudobije.
Pred več leti smo imeli vse hvale vrednega okrajnega predstojnika ranjcega gospoda Jurja Levičnika, ki je ojstro na to pazil, da so bile pivnice ob času zaperte, in če je kak oštir čez uro imel pijance, je bil z globo v denarjih kaznovan, to je pomagalo. Naj bi se vselej pregrehi vrata zapirale. Ce bo to tako naprej šlo, kam bomo prišli z oliko, napredkom, da ee Bogu smili!	Dolinec.
Iz VabaŠ v Ameriki, 11. sušca 1877. (Iz misijona č. misijonarja gosp. J. Trohica. Ljudski misijoni iu njih veliki sad. Spreobračanja in sprejemanja v katol. Cerkev. BratovŠina za treznost. Križev pot in Kranjec Ambrožič. Materna beseda. Zima. Vse toži in tarna. G. Mikuš. Misijonar Pire.) Sredpostna nedelja je. Sv. maše ni bilo pri nas doma, ampak v Hajlandu in Pelu. V per-vem teh krajev se je danes misijon pričel. Pri nas je bil za Nemce pred adventom, za Irce pa mesca vinotoka. Vidilo ae je, da ljudski misijoni neizrečeno veliko dobrega storč. Prišlo jih je k misijonskim pridigam in tudi k ss. zakramentom mnogo, ki poprej še nobeden za nje vedil ni, da so katoličani. Več jih je prejelo pervo sv. Obhajilo, nekleri taki, ki so bili keršeni po katoliško, pa zrejeni po neversko. Več jih je bilo sprejetih v katoliško Cerkev. Dvema ženama sem bila (to je, sestra gosp. misijonarja Trobeča) botra, eni 50- in eni 351etni. Zdaj ste obe prav dobri katoličanki. Sinu zadnje
je bil« sestra Marijana pred dvema letoma botra. Tedaj je bila mati dve leti pozneje keršena kot njen mlajši ain. Tudi se jih je obilno število zapisalo v družbo treznosti, v Vabašah 70 m6ž in v Hajlandu še več, in nekteri sa vse življenje.
Včeraj, 10. sušca, je bil pogreb enega teh druž-nikov, 241etnega mladenča. Drevo, ki ga je posekoval, ga je bilo sterlo koj do smerti. Vsi družniki so ga spremili k grobu; nekteri so prišli 8 ur dsleč, ker bil je dober, občno spoštovan mladeneč.
Na pepelnico smo imo imeli pervič križev pot v novi cerkvi. Neisrečeno je lčp. Okovire je Kranjec Ambrožič prav lepo naredil in zrezljal, gosp. brat jih pa pozlatil. Stal je čez 400 dolarjev in more se reči, da je naj lepši v Minesoti.
V petek, 9. sušca, je prišlo pervič k nam tisto dekle, ki so ga g. Jožef Buh njen stric in sva skupaj popotvale v Ameriko. Takrat je bila stara še le 7 Ičt, zdaj je nisem nič več poznala, tako je zrasla. Pozabila je pa čisto materni jezik; naj manjši besedice več ne ve, kakor da bi nikoli ne bila Kraojica. (Imejte jo le dober mesec med seboj in govorite po domače, pa bode zopet vse znala; to skušnja uči.) Zdaj je pri nunah v Belle-Prairie.
Zimo imamo letos lepo, ni bilo veliko snega, tudi ne posebno hudega mraza; danes, 11. sušca, gre sneg, kar more. Tukaj smo še dosti sdravi, pa vender vse toži čes slabe čase, ker lani niso pridelali toliko pšenice, kakor druge leta. Po nekterih krajih so jim kobil ce vse pojedie; bile so lani že blizo nas. — Martin Mikuš je pred adventum prišel in sicer zdaj že tretjič ▼ Ameriko. Zdaj dela pri tistem tirolskem gospodu Stecher-)i, ki so bili lani v Evropi. — Ali kaj veste o č. g. Pircu, kaj počnejo...? *)
Mali NVftrmn Otetn sa 50letnico.
Eden parskih listov, vredovan od učitelja Ljudo-vika Auer a, je razglasil oklic, v kterem sove svoje či-tatelje — otročiče, da naj podpisujejo vošiio, ktero se bode v imenu katoliških otročičev iz vse Nemčije poslalo sv. Očetu Piju IX za slavno 501etnico.
Te lepe misli se je poprijel tudi „Skolnik", časnik katoliškega učiteljstva v Pragi, in je odmenil sv. Očetu poslati pismo verne vdanosti v imenu otročičev iz Cehov, Sleskega in Slovaškega. Glasi se vošilce malih tako-le:
Sveti Oče!
Vi ste namestnik Njega, ki je djal: »Pustite malim priti k Meni in ne branite jim, ker njih je nebeško kraljestvo." Gotovo bodete dovolili, da mi otročiči iz Cehov, Moravskega in Šlezije, ki ne moremo sami k Vam priti, vsaj s ti m pismom v imenitni dan Vaše 50-letnice stopimo pred Vas in Vam naznanimo, kako smo veseli, da Vas Gospod v blagor sv. Cerkve tako dolgi ohrani. Povedali bi Vam radi, kako močno Vas častimo kot naj višega Poglavarja sv. Cerkve, in kako goreče Vas ljubimo kot naj skerbnejšega očeta vsih včrnikov. Obljubimo Vam, da vedno, zlasti pa 3. rožnika, bomo molili, naj Vas Bog varuje, poživlja in blagoslovljuje
*) Vsim Aiuerikancein, ki jih poznajo, bodi o tej priliki naznanjeno, da preč. gosp. Pire, zdaj v 91. letu, so še zmeraj prceej zdravi, vsak »lan grejo še k sv. maši, vsako nedeljo k sv. Obhajilu, če tudi so že močno oslabljeni in zlasti tudi na vidu pehajo. Posebno se serčno zahvalujejo svojim nekdanjim ovčicam in preč. gosp. Tomazinu za prelepo vosilo, ki so jim ga bili poslali za god iz Amerike. Vse pozdravljajo, za nje molijo in žulč, da bi bili prav dobri katoličani. Vr.
na zemlji, in Vas isterga is r6k Vaših neprijatlov. Radi bi Vas zagotovili, da bodemo vedno Vaši in sv. Cerkve dobri in včrni otroci. Da bodemo pa res taki, o sv. Oče! blagovolite nam podeliti zato apostoljski svoj blagoslov.
K temu pisemcu pridejo detinski podpisi, in kardinal Švarcenberg bodo to prelepo vošilce seboj v Rim vzeli in ga izročili sv. Očetu.
K 50letnici sv. Očeta Pija IX.
Prečastitljivi visi pastirji dunsjske cerkvene okra-jine so do duhovstva in druzih vernikov dali skupni pastirski list, ki se ozira na nagovor sv. Očeta od 12. sušca tega leta. To lepo pisanje je tako rekoč odsvit Papeževega nagovora. Škofje kažejo v njem, kako globoko čutijo tudi oni vso britkost in bolečino, ktera je tako živo poznamnjana v Pijevem nagovoru. Povzemajo dalje naj tehtniši reči iz nagovora in opominjajo vernike, da naj vsak po svojih okolišinah si prizadeva pripomoči, da se to odverne, kar je nasprotno pravi in polni samostojnosti vesoljnega poglavarja sv. Cerkve.
Nato opominjajo k molitvi v Božjih hišah za blagor matere sv. Cerkve, za spreobernjenje njenih sovražnikov, in da bi bilo že konec toliko hudega terpljenja.
Škofje omenjajo, kako je zagotovljen obstoj sv. Cerkve sploh, ne pa za posamezne kraje in dežele, ktere jo lahko zopet zgubč, kar kaže zgodovina. Ne bo se pa vera zgubila, tudi po posameznih krajih ne, dokler bo tam zadostno število pravih molivcev, kteri ponižno molijo za njeno ohranjenje in zmago. (Vidimo tedaj, zakaj sovražniki sv. Cerkve molitev tako zagrizeno sovražijo in molivce zasramujejo.) Ali ni Izrael (predpo-dobna Cerkve) zmagoval, dokler je Mozes roke povzdigoval in molil? Ali ni Bog in začetnik sv. Cerkev zagotovil, da pravim in zaupljivim molivcem je vse mogoče? Kadar bodo odperte velike zgodovinske bukve, se bode vidilo, kako marsiktere velike zmage niso pridobile velikanske šumeče djanja, ampak ponižna molitev kacega ponižnega redovnika, kake zapušene vdove. Zlasti priporočajo škofje skupne molitve vernikov. — Zdaj pridejo razne procesije, naj bi se jih ljudje prsv obilno vdeleževali in molili tudi za Cerkev in Papeža!
Razgled po svetu.
Kako se otepa lažiliberalizein! Nenasitljivi liberalizem je po Laškem že toliko grabil tuje premoženje, da komaj več more. In vender naznanuje „Unita", da gospoduje pomanjkanje in lakot po Laškem, da se na dolgo in široko kriči: „Kruha in dela!" V Florencu, v Beneventu, v Bolonji, v Genovi, v Livorni in drugod
—	celo v Rimu se vpije: „Kruha in dela! ' To so sicer rudečkarji, ki ropočejo, toda oni vedo dobro, kje ljudi čevelj žuli in kje jim je toraj kuriti in pihati. Znano jim je, da Italijani potrebujejo kruha, da je revšina velika in globoko sega, da lakota ne posluša pameti in noče slišati o poterpežljivosti. Kakor tedaj na Pruskem nimajo blagoslova milijarde, ki so jih izsilili na Francoskem, tako tudi na Laškem nima teka denar in premoženje, ki so ga pograbili po cerkvah, samostanih in škofijah. »Zgubljeni sin" današnjih dni — liberalizem
—	zna zadegovati, kakor „zgubljeni sin" evangeljski; je pa še goropadniši memo unega; zakaj evangeljski zgubljeni sin je zapravil svoje premoženje, zgubljeni sin sedanjega liberalizma pa zadeguje tujo lastino; evangeljski zapravljivec, ko je prišel do otrobov, se je povernil
skes&n k svojemu očetu, ta zadegovalec pa se v vsi svoji revšioi in zanikarnosti se napihuje, ne verne se k svoji materi Cerkvi, temuč jo še vedno čerti, tare in preganja. Tudi ropati jo še dalje iše, kajti na Laškem se hočejo zagnati tudi na malo cerkvenega, duhovnij-skega premoženja, kar je še ostalo. „Unita" terdouhim liberalcem naj ostrejši resnice pod nos brusi, če tudi zastonj, ko pravi: Laško ljudstvo je prosilo kruha, pa dali so mu Rim (ki so ga lastniku papežu z divjo silo uzeli), zaperli njegove samostane in v ječo potisnili papeža; laško ljudstvo je bilo v skrajni revšini, in še so nam stežili davšine, zadavkali celo kruh in polento. Ko je pa lakota dosegla nekak verhunec, je zbučalo: ljudstvo je pričelo godernjati — takrat spomladi 1869, potlej v avgustu 1874, in zdaj mesca aprila 1877 dviga pretresljivi glas: „Kruha in dela!'' Benevenški rudečkarji so v Letinu osmukali srenjski dvor in sežgali na očitnem tergu podobo Viktor Emanvelovo. V Melari je 15. t. m., rogovililo 200 kmetov in zahtevalo „kruha in dela". V Bolonji so nabijali na zidove požigavske oklice zoper gospodo. V Luki je obilna rudečkarska derhal
kričala: „Smert.....u, proč z vstavo, živel petrolej!"
V Genovi, v Livornu so prekucuhi razodevali svoje ro-govilstva, svoje skrivne zvese z Romanjoli in Napole-tanci. V Rimu samem se je ob „Ponte Molle" naznanil poskus lačnega kriča, kjer zasačeni oklici oznanujejo razdjaoje lastine in naj bolj krastov socijalizem. In omenjeni list pristavlja, da ni še utolažena jeza izstradanih, da se zbirajo in množijo nove derhali po hribih, da bi napadale mesta z vpitjem po kruhu in delu!
Francosko. Na francoskih visokih šolah Darvinovi „opičji in žabji nauki" že gredč žabam gčst in rakom žvižgat. S toliko termo poprej zagovarjane neslanosti zdaj že „smešijo, napadajo, očitno pobijajo". — Enako pripoveduje „Uuita", kako na Francoskem cvetč katoliške visoke šole in že osramotujejo deržavne šole. — Rudečkasti minister Juli Šimen, ki so rekli, da je šel na Laško laške ministre opominjat, da naj nikar tako živinsko ne rogovilijo zoper Cerkev, se je vernil na Francosko in vergel je šemo (larvo) z obraza ter pripravlja „kulturno borbo" tudi na Francoskem! Celo protestanški list „Joumal de Genčve" pravi: predsednik svetovalstva bi mčgel imeti toliko previdnosti, da bi ne mahal po konservativni stranki, brez ktere ne bo nič sozidal..."
Kakošni „kanibali" ter pesjanarji pa so zdaj med rudečkarji na Francoskem, kaže neki nov časnik, ki je 13. aprila pričel izhajati. Naznanil je smert nekega sto-letnika in pristavil: „Srečen človek, zamogel je viditi, ko je padla glava Ljudovika XVI"! Kdor iz tacega razsajanja ne vidi, kam prekucevavstvo dervi ubogo človeštvo, ta je slčp do konca in mu ni več pomagati, zmodriti ga utegnejo še le človekoklavci — prepozno!
Drobne novice. Irci v Dublinu so do angleške vlade poslali prošnjo, naj po diplomatiški poti izposluje, da laška vlada spolnuje obljube, ki jih je večkrat ponavljalo zunanjim vladam, da namreč hoče papežu ohraniti popolno svobodo. V obravnavi za to prošnjo v Dublinu niso govorili samo katoličani, ampak tudi protestantje za papeža, in protestant Dwyer Gray je svetoval, kar se je tudi enoglasno sprejelo, da omenjena prošnja naj se pošlje tudi vsim drugim Irskim mestom. — Na Pruskem se čedalje bolj kaže, da ves denar brez blagoslova Božjega ne more ljudi rešiti. Po peterih francoskih milijardah je vender ob Renu strašna lakota, na tisuče delavcev brez dela in brez kruha; v Berlinu samem gospoduje prehuda lakota med delavci; v vestfalskera ,,Kohlenrevier-u" je veliko čez 4000 delavcev odpravljenih; eden je prav po besedi za lakoto umeri; v gornji
Šleziji je vsled lakote vstal legar; že 1500 ljudi ]e za njim bolnih. Med tem tskim pa v deržavnem s boru hočejo še novih 68 milijonov za bojne potrebe! Tu utegnejo nasledovati še čudni „krahi". — Vsi albanski rodovi, razun Grada, ao se vzdignili zoper Turka; šteje se bojevavcev do 12.000 mož. Miriditi so zapustili nektere prednje kraje inv so se pomsknili v notranje; pričakujejo pa orožja a Čeme gore. — Iz Ruščuka se piše 19. aprila, da pobočnik Lennox iz angleškega poslanstva v Carigradu in angleški merjevski častniki spremljajo tisto turško komisijo, ki ogleduje turške terdnjave ob Donovi. Rumunska vojna, kakor kaže, bode o pri-četku vojske nagajala Turkom na njih bojnih potih, pospeševala pa postopanja in zedinjenje Rusov. — Kuga v Bagdadu se razširja. — Socijalisti nemškega deržav-nega zbora vabijo svoje tovarše na socijalistiški shod, ki bo mesca majnika v Goti. Vabivci se hvalijo, da njih moč se tako razširja, da je vse nasprotovanje zastonj. Nova šiba za Bismarka!
Cvet lit sad zveste molitve•
Zahvale.
Št. 1. Bil sem zarad hudih bolečin po noči pred tiho nedeljo v veliki nevarnosti, da ne bora mogel v nedeljo in na sv. Jožefa praznik vernikom Božje službe imeti in bi jih bilo veliko brez sv. maše. V taki nadlogi se živo priporočam Naši ljubi Gospej presv. Serca in sv. Jožefu z obljubo, da bom zahvalo razglasil, ako mi bolezen odjenja. Zares mi kmalo odleže, stiskanje v persih jenja, terganje v udih odneha, ter sem še pred šestimi sel spovedovat in sera oba naslednja praznika vse opravljal brez izločka. Od takrat se tudi dosti dobro čutim in opravljam vse dolžnosti. Toraj čast in priserčna zahvala Bogu, Naši ljubi Gospej in sv. Jožetu za meni nevrednemu skazano milost!
Duhoven z Gorenjskega.
Št. 2. V veliki telesni potrebi sem se zatekla k N. lj. G. z 9dnevnico in med tem opravilom sem za-dobila zaželeno in prošeno milost. Cešena bodi vekomaj N. lj. G. presv. Serca!	M. W.
Št. 3. V veliki sili in potrebi sem se priporočil s soprogo Naši ljubi Gospej presv. Serca, obhajal devet-dnevnico in obljubil, da kakor hitro mi bo pomagano, bom to po ,,Danici" naznanil. Ker sem pa še med časom devetdnevnice dobil očitno Božjo pomoč, da se mi je zboljsalo stanje v zdravstveni, dušni in telesni potrebi (troje bolnih otročičev mi kmali jame boljše postajati in zdravejši prihajati); toraj hvaležno s svojo soprogo vzkliknem: Visokočešena naj bo Naša ljuba Gosp4 presv. Serca! Cešena naj bojo presveta Serca Jezusa, Marije in sv. Jožefa!
Iz Voloskega okraja, 20. mah travna 1877.
U. K•
Št. 4. Priden mladeneč iz Savinske doline naznanja po „Zg. Danici" očitno zahvalo Mariji, ker je bil na njeno prošnjo iz zelo nevarne bolezni ozdravljen. Dva izurjena zdravnika sta ga zdravila, pa ni nič pomagalo, ter so že zdravniki in tudi njegov duhovni pastir izdvo-mili za njegovo zdravje, bil je že previden s sv. Popotnico za smert; pa z velikim zaupanjem se k Mariji oberne, in kolikor more sam s svojimi prijatli devet-dnevnico na čast Mariji začne opravlja: in preden je devetdnevnica opravljena, se mu je začelo vidno boljšati, in zdaj je popolnoma zdrav in sam pravi: kdor je v hudi dušni ali telesni stiski, naj se le s celim zaupa-
njem k Mariji obe me: gotovo ma bo pomagano. Toraj: Večna čast Bogo! Češena Marija!
Št 5. Maj priserčniša zahvala bodi naii ljubi Go-apej presv. Serca sa veliko pomoč, ki sem jo prejela v budi bolezni, v kteri ie zdravil nisem mogla dosti vži-vati. Obernila sem se a velikim zaupanjem k naii ljubi Gospej a obljubo se očitno zahvaliti, in kmalo mi je odlegla moja huda bolečina posebno v vratu in v glavi. Očitno spoznam, da me je le Marija ozdravila. Bodi ji čaat in hvala!
V Ljubljani, 24. malega travna 1877.
A. B.
P r o i n j e.
Št. 1. Neka mncgo terpinčena žena v novič prav aerčno priporočuje v bratovsko molitev svojega razuzdanega moža, da bi se vender kako obernil na boljši pot, mislil oa svojo dušo, začel skerbeti za svojo zapuseno družino.
Št. 2. Že leto in dan na vratu hudo bolna deklica, ki ji nobeno zdravilo ne pomaga, se z velikim zaupanjem priporočuje v bratovsko molitev, da bi zadobiia zdravje, ako je Božja volja in nji v zveličanje.
Št. 3. Skerben mož na Stajarskem in že od nekdaj atanoviten bralec „Zg. Danice" lepo prosi dnbrotno bratovšino nase ljube Gospe presv. Serca, da bi molili za nekega moža, kteri je postal čisto brezveren, naj bi mu Bog po Marijni prošnji dodelil, da bi se se vender pred smertjo nazaj k Bogu obernil, ter bi ne bil večno po-gubljen.
Št. 4. Skerbna mati iz Štajarskega lepo prosi in dva svoja mnogim strastim vdana sinova, ktera sta zelo v nevarnosti pogubiti se, lepo priporočuje družbi nase ljube Gospe presv. Serca, naj bi nji pomagali Marijo prositi sinoma za pravo spoznanje in spreobernjenje še pred sinertio.
Družbine zadeve.
Zavoljo veči Marijne časti naj naznanim „Danici", koliko veselje je neka pridna deklina občutila, ko je tisti mali, pa zelo lepi in mični rožni venček naše ljube Gosp č presv. Serca pervokrat obmolila. Sama pravi: ko sem odmoliia, sem kmalo zaspala, in kar kmalo se mi ie sanjalo, da je prišla Marija k meni, in sem zdih-nila: ab, ako bi bila jaz toliko vredna, da bi ji smela le nogo poljubiti; pa kar kmalo se ta usmiljena in lepa Gospa k meni nagne in mi pusti njo na njen sveti in ljubeznjivi obraz trikrat poljubiti, — menda zato, ker ao v tem rožnem venčku tri desetiči. No, recimo, da so to tudi le sanje, pa so lepe sanje. Vsakemu priporočam tcraj ta rožni venček, posebno takim, ki imajo malo časa za molitev. Ta molitvica je kratka, pa zelo priserčna in zmožna za ogretje mlačnega serca, in mnogo odpustka^ je na njo podeljenega.
Iz Štajarskega, IG. mal. travna 1877.
Življenje štirnajsterih pomočnikov v sili«
J. Sv. Juri, spriČevavec, pomočnik vojakov.
(Dalje.)
Kristusov vojšak v ječi je pogostoma sprejemal verne obiskovavce, ki so stražnike z darovi podkupovali, da so jih k njemu pušali. O tej priliki je svetnik kristjane tolažil, jim serčnost dajal, pa tudi bolnike čudežno ozdravijal. Med njimi, ki so v sili pomoči pri
njem iskali, je bil tudi Glicerij, ubog kmet, kterema je bil pri oranji vol na zemljo cepnil. Revni mož se spomni čudežev, ktere je delal Kristusov služabnik, beri teče k njemu v ječo, ter mu jokaje toži hudo zgubo. Svetnik se mu prav prijazno nasmeja in povč, da je Kristus živinčetu zopet življenje podaril. Ubožec je verjel, in bilo je res takč. *) Pa neutegoma se verne k mu-čencu, ter se mu zahvali za prejeto dobroto; gredč po mestu pa vpije: „Resnično, velik je Bog kristjanov!" Vojaki, ki ga srečajo, ga primejo in peljejo pred cesarja. Cesar pa ga brez pomišljevanja berž obsodi k smerti z mečem. Ta ubožni kmet — ves vesčl — hiti pred vojaki na moriše in glasno prosi Kristusa, naj sprejme njegovo smert namesto kersta; in zgodilo se je tako.
Kmalo po tem so jeli nekteri izmed stsrašin svetnika v ječi tožiti pred cesarjem, da ljudi zapeljuje, ker jih pregovarja, naj zapustč češenje svojih bogov in naj rajše Bprejmč keršansko vero. Cesar sklene svetnika še enkrat poklicati pred sodnijo ter ga očitno izpraše-vati in pregovarjati, da naj se vdd postavam. Po nasvetu svojega pervega svetovavca Maksencija ukaže cesar, naj se naslednji dan sodnji stol postavi blizo Apo-lonovega tempeljna. Tisto noč pred sodbo se svetnik v ječi zamakne in vidi v spanji, da ga Gospod z obema rokama po koncu derži, ga objame in mu krono na glavo dene, rekoč: „Nič se ne boj, temuč bodi veselega serca! Glej, vrednega sem te spoznal z menoj kraljevati. Nikar se tedaj ne mudi, hiti k meni priti, ter vži-vaj, kar ti je pripravljeno!" Svetnik se zbudi in hvali Boga za razodenje, iz kterega sprevidi, da se mu smertna ura bliža; toraj reče stražniku: „Prosim te, o ljubi brat! dovoli, da moj strežaj k meni pride; ker bi mu rad nekaj posebnega naročil". Stražnik migne strežaju, ki je ves v joku pred ječo čakal svojega gospoda. Svetnik daje prišlemu serčnost, ter mu naznani, rekoč: .,Kmalo me bo moj Bog k sebi poklical. Ko se bo to zgodilo, vzemi moje revno truplo, ter pojdi z njim v Palestino v mojo hišo, v kteri smo po navadi stanovali; Gospod bo na potu tvoj vodnik. In ko boš vse oskerbel in v red djal, se vedno boj Boga, in bodi stanoviten v veri!" Strežnik mu — ves v solzah — obljubi, da bode z Božjo pomočjo vse oskerbel, ga objame in odide.
Naslednji dan zjutraj zgodaj da cesar svetnika poklicati pred sodnijo, in začne prav prijazno z njim govoriti : „Glej, o Juri! koliko ljubezen imam do tebe, ker tako milo s teboj ravnam; vsi bogovi so mi priča, da me tvoja mladost kaj močno ginja, nekoliko zavoljo tvoje cveteče lepote, nekoliko pa tudi zavoljo tvoje razumnosti in stanovitnosti. Želim še celo, če si druzih boljših misel, da boš pri meni prebival in po meni svojo srečo vžival. Kaj pa ti, o Juri! k temu praviš?" Svetnik mu odgovori: „0 slavni cesar! če imaš takošno ljubezen do mene, kakoršno tukaj kažeš, bi pač ne bilo treba mi toliko hudega v jezi storiti." Cesar te besede še voljno prenese, ter reče: „Ce mi boš kakor svojemu očetu pokoren, ti bom vse tvoje prestano terpljenje z velicimi častnimi službami namestil". Sveti junak cesarju reče : „Ce ti je drago, pojdimo v tempelj, da nekoliko ogledamo vaše častite bogove". Na te besede nastane velik vriš v zboru; vsi si mislijo, zmaga je že naša, Juri se je vdal.
Ko so bili že vsi v tempeljnu, in kadilo že pripravljeno, so bile oči vsih obernjene na junaka, priča-kovaje, da bode brez pomislika zažgal kadilo na čast maliku Apolonu. Svetnik stopi pred malika, in stegne
*) Vsled te prigodbe so si menda kristjani sv. Jurja izvolili pomočnika o živinski kugi.	Pisavec.
roko proti njemu, rekoč: „Mar hočeš kakor Bog od mene sprejeti dar?" Pri teh besedah naredi znamnje sv. križa. Satan, ki je v tem maliku bival, mu odgovori: „Jaz nisem Bog, in nobeden ni Bog, kteri je meni enak. Le sam eden je Bog, kterega ti častiš in ozna-nuješ; mi pa zaverženi angelji iz nevošljivosti goljufu-jemo ljudi." Svetnik nato reče: „Kako pa se prederz-nete tukaj bivati, ko sem jaz, častivec pravega Boga, pričujoč?" Ko je bil te besede izgovoril, začne v maliku bobneti in renčati; maltk se na tla prekucne in zdrobi. Nato nekteri izmed ljudstva — od maliških služabnikov nadraženi — planejo na svetnika, ga pretepajo in vpijejo: „Proč s čarovnikom, o cesar, proč z njim!"
Hrup se po vsem mestu razširja, cesarica Aleksandra hiti v tempelj, in ko vidi svetnika zvezanega v sredi derhali, zavpije: „0 Jurjev Bog, pomagaj mi, ti sam si vsegamogočen!" Ko je bil hrup nekoliko pojenjal, pokliče Dioklecijan — ves razkačen in zdivjan — svetnika k sebi, in ga začne zmčrjati, rekoč: „0 ti ne hvaležna nakazen! ali tako mi povračujes vse dobrote moje? Ali tako znas naie slavne bogove častiti in jim darovati?" Sveti Juri mu odgovori: „0 mogočni cesar! prav tako sem se učil tvoje bogove častiti in jim darovati ; ti pa se globoko v sercu sramuj, da častiš take bogove, ki še sebi prav nič pomagati ne morejo, ki ae vpričo Kristusovega služabnika na tis zavale in zdrobe." Pri teh besedah pristopi cesarica, pade svetniku k nogam, spoznava Kristusa, zaničuje malike in miluje cesarja za voljo njegove dušne slepote in grozovitosti. Zdaj skipi cesarjeva jeza do verha, ter reče: ,,Kaj? tudi tebe, o Aleksandra, je ta čarar preslepil? Ali tudi ti zapustiš bogove naše?" Cesarica molči in mu ne dd odgovora. Nato da cesar v divji jezi razglasiti naslednje povelje: „Zapovem, da naj se brezbožni Juri, kteri naše bogove zaničuje, ki )e mene, avojega cesarja, onečastil in mi pokoršino odrekel, ki je tudi cesarico, mojo soprogo, preslepil, neutegoma ob glavo dene." Vojaki ga precej peljejo iz mesta na moriše. Za njim peljejo tudi cesarico, ki prav čversto gre, po potu gredč m61i in pogo-Btoma oči proti nebesam povzdiguje. Kadar do nekega kraja pridejo, cesarica vojake prosi, naj ji dovolijo, da vsa upčhana nekoliko počije; kar ji radi dovolijo. Usede se, položi si glavo v naročje in dušo izdihne. (Nje spo-minj se obhaja 21. mal. travna.) Sveti Juri, cesarične smerti neznansko vesel, hitro stopa in prosi Boga, naj bi tudi on svoj tek srečno dokončal. Na morišu glasno moli: ,,Cešen bodi, večni Bog, ki si me v mojem grozovitem terpljenji s svojo močjo podpiral, da nisem ob-nemagal; ponižno te prosim, stoj mi na strani o rnoii zadnji uri, da srečno končdm tek svojega življenja. O Gospod, odpusti mi vse moje grehe, s kterimi sem te vedoma ali nevedoma razžalil; odpusti tudi mojim sovražnikom, kar so iz nevednosti grešili zoper mene; vzemi jim mreno z oči, da te spoznajo in molijo, edino pravega Boga. Spominjaj se, o Gospod, tudi teh, ki^te spoznavajo, da do konca stanovitni v veri oatanejo! Ce-šeno in hvaljeno bodi tvoje presveto ime na vse veke! Amen!" Po tej molitvi je ves vesel pomolil glavo ra beljnu, ki mu jo je odsekal 23. mal. travna leta 303. Tako je Kristusov vojšak dokončal tek svojega življenja, in je prejel krono pravice, ktero mu je bil prihranil pravični Sodnik.	(Dalje nasl.)
Listek za raznoterosti.
Iz Ljabijane. Na Viču zraven Ljubljane je 23. t. m. pogorelo 14 hiš, 12 druzih poslopij in več živine.
Presvitli cesar so precej darovali za pogorelce 1500 gl. iz lastne blagajnice.
Deželni zbor je bil sklenjen v soboto, 22. t. m., o polnoči.
»Šmarnice za leto 1877" (na svitlo dal dr. Sterbenc, sem. podvodja) so dodelane in na prodaj pri gosp. O. Kleru in druzih bukvarjih. Delo je podučno, ginljivo, pojasnovano z mnogimi izgledi, tvarina vredno češenje M. D.; torej gorkega priporočenja vredno.
23 cerkvenih pesem za šolsko mladino (čvetero-glasno) je v mali obliki na svitlo dal g. A. Foerster, založil g. R. Milic v čistem tisu in lični obliki. (Pesmi so v nemščini in slovenščini.)
Opomin zastran priporočevanj v ,.Danici". Večkrat se namčri, da kak organist ali cerkvenik želi po „Danici" biti priporočen, da bi dobil službo. Ker vred-ništvo samo ne more za nikogar biti porok, da je res izurjen, čednega obnašanja in sploh priporočevanja vreden; toraj mora vsak priporočenec imeti zanesljivega poroka iz duhovstva, kteri dovoli, da smemo v ,,Danici" pristaviti: ,, Kdor tacega in tacega potrebuje, naj se oglasi pri tem in tem gosp. fajmoštru, ali kaplanu. — To velja sploh, posebej pa orglavcu v R-h in cerkve-niku v Z
Poterdilo za prejetih po preč. gosp. superijoru Fid. Hoppergerji 29 gl. 47 kr. v prid Bosenskih pribeglih, nabrala „Zgod. Danica" v Ljubljani, zaznam. „Depos. Journ. Art. 49."
V	Zagrebu, 15. proainca 1877.
Ravno tako za prejetih 62 gld. 50 kr., zaznam.: „Depos. Journ. Art. 239", od 12. aušca 1877.
C. kr. pisarniČno vodstvo mejne uprave pri Generalkomandi.
Naprave za boijepotno cerkvico na Pertovču v Selški
fari. Po prizadevanji spoštovane Uršule Šmitove je omenjena cerkev v novič dobila prav lepo bandero za procesije, ki po izkazu cerkvenika g. Blaža Raspa stane 104 gl. 10 kr., in pa lepe nove mašne bukve, ki so po izkazu g. Henrika Ničmana stale 17 gld. 60 kr. Za ti dve napravi je omenjena Uršula od 209 dobrotnikov in dobrotnic v Ljubljani dobila 80 gld. 69 kr. in pa od gospe S. zlato ketino, za ktero je dobila 14 gl., tedaj skupaj 94 gld. 96 kr. Vse to je popisano in skazano. Zraven tega je neka gospa dala lep pert za altar in druga 6 pušeljcev za omenjeno cerkev. Dobrotnica in sovstanovnica Pertovške nove cerkve Uršula Šmitovase o tej priliki še enkrat vsim dobrotnikom in dobrotnicam imenovane cerkve prav priserčno zahvaluje, in napro-šeni smo, da naj to naznanimo.
V	spodnjih Gameljnih je bila 22. t. m. ondotna po-družna cerkev z aitarjem slovesno blagoslovljena po č. g. fajm. Ant. Namre-tu. (Več prh.)
Iz Haribora, 22. aprila 1877. Že nekoliko dni je pri nas nekoliko deževalo, nekoliko sneg naletaval, in včasih sever bril. V noči od sobote na nedeljo, t. j. od 21. na 22. t. m , je pa gorkomer na 0 (ničlo) padel in imeli smo mraz. Ali ker so črešnje in hruške že večidel ocvetele in sadje zastavile, slive še le tam pa tam cve-teti začele in terta še malo pognala, ne smemo — kakor se zdaj kaže — o preveliki škodi tožiti. Tudi v ptujski okolici slana — boje — ni prenemilo rastlin morila. Hujše je pa mraz delal v drugih krajih južnega Sta-jarja, kakor se nam pripoveduje, kjer je že terta zelo pognala in bilo vse v naj lepšem cvetji. Bog pomagaj, če bo tudi še letos slaba letina!
Z Dunaja, 20. aprila. (Veselo sporočilo za katoliško rokodelsko društvo v Ljubljani) K obletnemu sporočilu o katoliškem rokodelskem društvu v današnjem listu naj pristavimo še zanimivo pisemce, ki je od predsed-
sika dunajskega rokodelskega društva, dr. Gruša, ravnokar dospelo. Glasi se:
Mesca majnika lanskega leta na Dunaju umerli hišni ravnatelj katoliškega pomočniškega društva (Adal-bert Kladroba), tkavski podmojster, je družbi rokodelskih pomočnikov v Ljubljani sapustil 30 gld. a. v., ki naj se izročč predsedniškemu gospodarstvu. V svoji poslednji volji je pristavil, da to stori „iz hvaležnosti do svojega nekdanjega spovednika dr. Vončina" (ko je le-ta namreč n» Dunaju za doktorat študiral). Po odbitih dedovinskih in obravnavnih stroških, t. j. 9 gld., ie ostalo po sodniji izročenih 21 gl., ki jih tu pridjane Vam, čast. gospod, pošljem...
Veseli me, da sem posrednik tega, če tudi malega, pa gotovo blagoslovljenega daru, in pristavim že naprej povabilo na 251etnico dunajskega katoliškega rokodel-akega društva, ki bo 1. julija tega leta, pri kteri Vas, čast. gospod, na čelu deputacije, zanesl jivo pričakujemo.
Dr. Gruša.
Is Rima. Sv. Oče so zdravi. Določujejo se zdaj dnevi, kdaj se bodo sprejemali razni romarji.
Vodnik spanjskih romarjev na 501etnico v Rim bode Toledanski vikši škof. — Kardinal patrijarh Lisabonski pride v Ki m ob koncu tega mesca: malo pred njim pa portugalski romarji. — Gibanje za 50!etnico je silo veliko po vsih škofijah, med vsimi narodi.
V Dnblinn na Irskem kardinal Cullen v pastirskem listu vabi irski narod, naj nese v deržavni zbor klic za sv. Očeta, ter naj povabi angleško vlado, naj se zedini z deržavami v tem, da rabijo svoj vpliv za odvernjenje tacih počenjanj v Kimu, kakoršne so bile pod pervim Napoleonom. — Ako parlament sprejme ta klic, se bode razodelo, da krivoverci so se pervi vzdignili v prid nedolžno tlačenega in za poterto pravico. Zato pa se jim ntegnejo tudi njih politiške osnove bolje izhajati, kakor mnogim odpadnim katoličanom.
Kdor imi še kaj blazega serca, posluša glas resnice.
„Morning Post" piše, da se je iz protestanštva k kato liški veri spreoberuil g. Von Backraeden, in to vsled popotvanja na Laško. Ta gospod ima imenitno službo na nemškem dvoru, in bil je celo veliki mojster frama-sonske lože v Berlinu.
S?. Jožef, pomočnik V sili. Sv. Terezija je rekla nekega dne: „Sv. Jožef ni nikoli zastonj na pomoč klican; če tudi včasi dd na svojo pomoč čakati, se to le zgodi, da bolj neslišano in bogateje usliši." Naslednja dogndba to resnico v novo poterjuje: Mesca sušca lanskega leta so tako imenovane „male sestre ubogih" v Cincinatu v Ameriki terpele pomanjkanje oglja, in eo toraj pribežale za pomoč k sv. Jožefu, svojemu pomočniku. Vender kakor koli obilno so se gorke molitve skoz več dni dvigale v nebesa, bilo je, kakor bi jih ne slišal mogočni ženin Marije Device, — bilo ni nič pomoči. Bile so toraj prisiljene oglja si kupiti. Ena sester se poda k nekemu kupcu in zahteva 50 posodic oglja. Leta pa se smeja in pravi: „Tega ne, Vam ni naprodaj.44 — „Zakaj pa ne V4' — „Ker vsak čas ga K»0 po-sooic lahko zastonj dobite. Neka oseba, ki Vas dobro pozna, ga je ravnokar toliko za Vas od mene kupila in plačala.4'
Poslednje DOVice. Z razghsom iz Kišeneva 24. sprila je ruski i-.tr Aleksander zapovedal svoji vojni, da naj prestopi turško mejo. Tedaj: vojska s Turkom! Zato Uu*i s poslanstvi vred zapušajo Turčijo, Turki pa Kusijo: sicer so Kusi na Turškem postavljeni pod nemško varstvo. Kar tiče druge vlade, pravi an-
gleški „Standart", da Anglija se ne sme vojskovati za Turka, dokler Avstrija in Nemčija ne segate v vojsko; da pa mora Anglija vsakemu sagraditi pot, kdor bi hotel iti v Carigrad. — V Paraguaj-u, amerikanski republiki, so zakletniki umorili predsednika, katoličana dr. Jan. Gill-a, in njegovega brata.
MPuhovske spremembe.
1 Lavantinski Škofiji: Prestavljena sta čč. gg. kaplana: Vinko Kolar v Luče, in Anton Inkret k sv. Jederti nad Laškim. — Umeri je minorit č. o. Jakob Ornik, prov. vikar v št-Vidu zunaj Ptuja. K. i. p.
Y Kerški škofiji: Č. g. V. Bergman je prevzel^začasno dekanijska opravila za dekanijo Piiberk. — C. g. Čare J., mestni kaplan v Pliberku, postal je ondi pro-vizor. — Č. g. Šavbach Fr., provizor v št.-Petru pri Vasinjah, gre za duh. pomočnika na sv. Višarje. — Za provizorja gredč, čč. gg.: Šavbach Jan. iz Klanec v Ziljski Štabenj; Šercer Anton iz Borovljan v Svinčnico, oskerboval bode tudi kuracijo pod Ljubelom: Strojnik Jož. iz Tinj v Sloveniji št.-Slihelj; Gugenberger Fr. iz Špitala v Preže, in bode oskerboval št. Pavel nad Dravo; Zolner Jož. od sv. Valburge na Visoko Presnico, in Fritzer Jož. iz Radelj v Kornat. — Umerli so čč. gg.: Frbschl Jož, provizor v Brežah; Plahuta Mih., fajm. v Kotljah, in Ožgan Fr., fajm. v Ziljskem Štabnu. R. I. P. — Razpisane so fare: Zaberdice, Krasnica, št. Pavel nad Dravo, Breže, Kotlje. — Milostljivi knezoškof bodo letos obiskovali sledeče dekanije: št.-Andraž, Bleiberg, Terg, Breže, Sovodje, št.-Lenart, Belsko dolino, spodnji in zgornji Rož, spodnji Dravski breg, Velikovec in Wolfi-berg.
Dobrotni darovi•
Za sv. Očeta: Č. g. B. B. 2 gl. sr.: Našemu ljubljenemu sv. Očetu za oOletnico s ponižno prošnjo sv. blagoslova. — Č. g. J. M., župnik v pokoju, 3 gl. sr.
—	Č. g. Jakob Krašna, fajmošter v Zagradcu 8 gld.: pro Sanctissimo Patre Pio IX. cum humillima depreca-tione, ut Sanctissimus P. P. M. die 3. Junii pastori et ovibus Zagracensibus Suam benedjctionem pro vita et morte telici impertiri dignetur. — C. g. J. St. 2 gl. — M. V. 1 gl. in neim. duhoven 1 ces. cekin za 501etnico.
—	Fara Rova s č. g. duhovnim pastirjem 7 gl. za 50iet-nico s prošnjo sv. blagoslova. — Iz Dobrepolja po č. g. fajm. V. Sežunu 16 gl. 13 kr. za 501etnico. — Iz Svib-nega farmam s č. g. duh. past. 18 gld. 70 kr. — Iz Radeč 1 gl. — Iz ljubezni do sv. Očeta Pija IX za Njih imenitno oOletnico prečast. gosp. župnik iz GorjAn 8 svojimi farani 10 gl. s prošnjo sv. blagoslova.
Za afrikanski misijon: C. g. Stef. Jaklič 1 gl.
Za bvlgarski misijon: C. g. B. B. 5 gl.
Za Kitajski misijon: Č. g. B. B. vsled dopisa iz Prsge 5 gl.
Za sv. Detinstvo: Z Zalega loga 5 gl. 20 kr.
Za si. deželo: Od sv. Jakopa pri Savi po č. g. fajm. 3 gl. 40 kr. — Po preč. gosp. dek. A. Mežnarcu 23 gl. 15 kr.
Za Božji grob v .Jeruzalemu: Po č. g. A. Hočevarju s št.-Jošta 2 gl. 10 kr. — Po č. g. A. Masterlu s Kor. Bele 2 gl. 45 kr. — Po č. g. fajm. St. Šrancu iz Ho-tiča 4 gl. — Po preč. dek. gosp. Ant. Alešu 4 gl. — Fara sv. Katarine 4 gl.
V poljubne dobre namene: Preč. g. M. T. 12 gld.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi dediči v Ljubljani.