danadzorujemootroke,ne iz prepričanja. No, večina naših učiteljev niti tega ne stori, in če pridejo v cerkev — mila ti majka — kako nedostojno je njihovo obnašanje vsled nadutosti. Ne ve, kam bi se djal revež, in kako bi se bolj pohujšljivo obnašal. Zato je želeti, da tudi še to nadzorstvo opuste, ker to nadzorstvo rečkrat ni nadzorstvo, ampak naravnost pohujšanje otrok! — Z verskim prepričanjem in življenjem je torej zlasti moško mlajše učiteljstvo popolnoma pod cesto — in žalibog mnogi starejši jim slede. Znan mi je «lučaj nekje na Kranjskem, kjer je oče nadučitelj in je vzgojil dva sina učitelja. 0 tem nadučitelju se je izrekla sodba: Stari je bil dober, pa sinova učitelja sta ga spridila. Zalostno, pa resnično! Tako mnogi starejši učitelji drve za mladimi brez lastne vol.je. — To glede ver^kega stališča učitelj-tva. V gospodarskem življenju se oklepa učiteljstvo liberalizma, ki razjeda blagostanje ljudstva. Liberalizem razdvojuje duhove in cepi Ijudske sile. V marsikaterem kraju bi Ijudje lahko živeli v lepi edinosti, pomagali si na gospodarskem polju — pa ti pride zagrizen liberalen uf-itelj ter priuese razpor in ga neti. Tak slučaj se je zgodil v novejšem času v Šmartnem pri Litiji. Oudi sta brez potrebe dve posojilnici. V zadnjnin času je bilo vse lepo napeljano, da se obe posojilnici združita, da se opomore gospodarskemu razdoru Ljudstvo je hrepenelo po sprari in združitvi — tu pa ti pride otidotni nadučitelj ter s svojim strupenim jezikora požre toliko zaželeno spravo. Kar se ,je zgodilo tukaj, zgodi se marsikje; u.itelji, mesto da bi delali za ljudstvo, podpirali organizacijo, pa sejejo prepir in sovraštvo ter širijo pogubni, verski in gospodaiski liberalizem. — Toda kdor seje veter, bo žel t i h a r Ljudstvo spregleduje iu bomo skrbeli, da spregleda, in zaklicalo bo ljudstvo kot je zaklical dr. Kaspar Schvvarz na sbodu katoliškega šolskega društva na Dunaju 15. novembra lanskega leta: Naša potrpežljivost je nepreklicno pri kraju! Prišlo bo do rednega deže1nozborskega delovanja, zopet bodo prihajale učiteljske prošnje in zahteve; toda poslanci nS 1 orenske ljudske stranke", ki so učiteljem preprijazni.bodo morali pod pritiskom Ijudstva, če tudi težko, reči odločno, ne Tinarja ne v poboljšanje učiteljem v teh sami ne borao redili gada, ki vero in blagostanje. Ljudstvo šolsko breme — pa g a nosi le, v največjo svojo škodo. Prišel bo tudi ko se bo ljudstvo zganilo in reklo: Takihučiteljev ne maramo — ne zaupamo jim otrok! Pa tudi oblastva naj pomislijo, je li poklic učiteljev sejati liberalizem in prepir raed ljudstvo. Končno pa bo le sodilo ljudstvo svoje sovražnike, liberalno in socialdemokratično u.iteljstvo!" — Tako -Domoljub". Kako mi, povemo prihodojičl UMieljski dobrotniki. .Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta" sodarovali: Hranilnica in posojiluica učiteljskega konrikta t Ljubljani. 100 k ; posojilnica v Dolu na Stajerskem, 10 K; gosp. Ivan Evgen. trgovec v Sodražici, 5 K; vesela d r u ž b a pri g. Del Lincu v Hiuševju pri Senožečah, 5 K ; g Fran Gartner, učitelj v Ljubljani, 6 K od izkupička za biošuro: Kaj mora mladina vedeti o alkoholu? Živili učiteljski dobrotniki in nasleduiki. Bog plati! Letnino za učitoljski konvikt so plačali ti-le tovariši in tovarišiee: Franjo D u 1 a r iz Vavtevasi (4 K); Val. Z a v r 1 in Erne*tina 0 m a n iz B^gunj pri Lescah; Josip K o b a 1 iz Dol>rijevasi pri Senožečah; Janko Garvas in J. Zupanec iz Fartt-Vasi; Joško Bergant iz Turjaka; Andre.j G r 6 a r , Ivan Š e g a in Fr. J a k 1 i č iz Radovljice; Fran Lunder, Faiii Lundrova. Gnsti L u n d r o v _ in Vlastimila P e r6 I o v a z Rake; Karel M a t a j c z Vrhnike; (zakaj sam? Ali j*» na Vrbniki enorazrednica? — Stavee.) Nikola.i S t a n o n i k , Ema Pef e in Jos J e g 1 i č iz Selc; Leopold Perjan iz Ol-evka; Ivan D e m š a r in Milka A ž m a n iz Šmarjete; Ivan K u h a r iz Radomeli; Ivan Štrukelj z Bučke (4 K); FraD C i u h a iz Ma\čič (5 K); učiteljsko osobje trirazi-ediiie« v Škotijanu na Dolenjskem (. K); šulsko vodstvo v Št Janžu (6 K); razmerab; sastruplja težko nosi t o d a k a s Julij S 1 a p š a k in Angela Trošt iz Vodic; Ignacij Tramte,L. AdamičinMici Kratneriz Katnnika; Ivan P e t r i č iz Rudnika; Jakob Ž e b r e , Ferdo W i g e 1 e , Ivana P e r u š e k , Anton Š e m e , Marija Kozamernik, Binko Paternost, Justioa Kozamernik in Berta R o s s ra a n n , vsi iz Starega trga pri Ložu; Josip P e č n i k iz Svibnega; K E n g e 1 m a n iz Domžal (6 K); Klotilda Kunasz s Suhorja pri Košani; Anton Bezeg z Goč; Ivan Šemerl iz Lesec; A Pirc, Marija A ntončič, Iv. C o p in Ida Papler iz Borovuice; Fran Lavtižar in Mara B i t e n c iz Šmartnega pod Šmarno goro; Andrej 0 v a r iz Vel. Poljan; Janko M u r e n iz Draščic; Humek in Znmljan iz Bohinjske Bistrice; Antonija K a d u n e , s Prežganjega; Egidij S c h i f f r e r iz Št. Vida pri Zatieini; Josip Reich iz Dola; Marija Curk z Razdrtega; Ivanka Cegnar z Vrhpolja .pri Moravčah; Anton Kerže iz Babinega polja; Avgust Korbar in Leon D o1 i n š e k s Preserja; Zdravko M i k u ž iu Marica Barle iz Prečne; učiteljstvo (Trošt, Zemljan, Jamšek) ua Studencu; Ernest Šušteršič iz Iškevasi; Jakob M a r n in Aua Podrekar z Viča pri Ljubijani; Ivan Schraeidek iz Rov; Ivan Kutnar iz Žužrmberka; (ali ni v ŽuŽHinberku štirirazrednica? — Stavec.) Franc Scbeschark iz Kofevja; (kje so tovariši? — Stavec.) M. Kavčič, M. Rupnik, A. T o ra c , M. 6 r č e k in P. L a p a j n e , vse iz Idrije; živile! Ana Dragatin iz Sflc; Janko J evz e r š e k in Hel. D e b e v e c iz Sv. Križa pri Tržiču; Anton Ž i b e r t z Jež ce pri Ljubljani. — Anton P e t r i č e k , Štefan B e 1 š a k , Terezija Kordisch. Rajko V r e 6 e r in Fran Pristovšek, vsi iz Žalea pri Celju; Josip Topolovšek iz Turja pri Hrastniku (5 K); šolsko v<>dstvo v Moziiji (¦.•$ K); Fran iu Marija Z o p f iz Pristave; Janez S t i b 1 e r , iz Sv. Antona na Pohorju; Josip Čuček iz Pečic pri Podsredi; Ferdiuand Rosenstein in BoženaKreč iz Stranie. — Anton Lom šek iz Kala (Avče). Živili! Hvala lepa! Vsi tisti, ki še niste plačali letnine, podvizajte se in storite svojo stanovsko dolžnost! ,,Doma.e ognjlšfe" je izšlo; tovariši in tovarišice, širitega med ljudstvom in pridobivajte mu naročnikov! Narofniuo (2 K) je pošiljati naprej. Učitelj GSrtner jeobijubil dati 30 h od vsakih 3 brošur _Ka.j mora raladina vedeti o alkoholu", ki jih od danes dalje naroče ona šolska vodstva, katera jih še nimajo. Ako naro^e vsi kolegi, ki so dobili te dni dotične dopisnice. bi konvikt preiel v par dneh skoro 100 kron. Upamo, da bodo kolegi podpirali to akcijo, ker ne žrtvnjnjo ničesar druzega nego, da napišejo ¦ na doposlani poštni položnici naslor šole. Plesni Tenfek so priredili Ijubljanski učitel.jiščniki IV. in III. letnika, dne 9. t. m. v mali dvorani ,Naroduega doma*1. Mladi naši prijatelji so uastopili pri tem venčku tako fino in elegantno, da so delali vso čast ne samo saiuiin sebi. ami.ak tudi Ijubljanskemu u^it^ljižču. Pono>ni smo i mi na bodoče naše mlade tovariše ter jih borao vsprejeli z odprtimi rokami v družbo naprednega učiteljstva Le tako napre)! Lnp. dosto.jen in eleganten nastop v javuosti dela čast vsakemu posaniezniku, hkrati pa tudi učiteljskemu stanu. Venček je počat-til s svijo prisotnostjo tmii učiteljski zbor učiteljišča, kar je napravilo na prireditelJH in druge prisotne prav dober vtis. Želeti bi bilo, dii bi se h takim dostojnim venčkom dovolil vstop tudi ufiteliskim kandidatinjam, ki se morajo v praktičuem živl.jenju že iuk diužiti s svojimi tovariši. To je prva pot h kolegijalnosti. Ne ubijaj! Tako se glasi božja zapoved. Dnhovniki ufe, da ni obraeati te zapovedi samo na trleMio varnost, ampak da velja v enaki meri tudi glede na čast in ime vsakega posamezuika. Toda naše klerikalno časopisje ne pozna te božje zapovedi! Zakaj brez prestai.ka gloj^ na časti in ubna pošteno irne svojemu politiškemu iiasprotnikn, torej greši vedoma in naraenoma proti zapovedi, ki jo je da! Hog. In kar jf najžalostnejšega pri tem, je to, da stoji to časopisje pod pokroviteljstvom cerkvenega kneza in škofa! Kje je morala? Ali nisrao pred božjimi zapovedmi vsi enaki? Odgovonte, vi grešuiki maziljeni! Simon Grepordi.. Povedali smo že. kako gnio ravnajo klerikalci, zlasti goriški, sedaj, ko je pesnik že umil m je miml zanj srca in sveta vihar: iz resničnega poeta napravljajo svojpga politiškega slugo. In še več! Na vsak način hoČejo dokazati, da je Gr^goičič legel v grob s sovraštvom v srcu, češ, da je sovražil vse, kar ni bilo klt-rikalnega. Taki Ijudje so vredni zaničevanja, a niso vredni pesnika, ki je ljubil in opeval simbol miru! Začcla se je osebna gonja. Sedaj, ko se bližajo volitve v državni zbor, so se stranke začele živahno gibati. Nastavljajo kandidate iu delajo reklamo zauje. A kakor menda nikjer drugod, se je začela med Slovenci znana osebna gonja: politiškega na«protnika je treba pobijati z vsemi umazauimi sredstvi, mu škoditi na imenu in ugledu, ga omftavati z najgnusnejširn blatom, 6eš: nekaj že ostane! Pravi moj-tri v taki nečedni osebni gonji so naši preljubi in prečisti klerikalci, oziroma ali pravzaprav njiju glasili nSlovenecJ in ^Domoljub". Dan za dnem, teden za tednom čitarao v imenovanih listih najrazličnejša, najgrša obrekovanja in zasmehovanja tistih mož, ki stoje izven klerikalnega tabora in posezajo v volilno borbo. Tudi več naših tovarišev je že zadela ta bridka usoda, mnoge še zadene, ker ni pred klerikalno žurnalistiko nihče varen, kdor ni DJihov pristaš, pa bodisi da je še tako pošten in dostojen človek. S tako grdo osebno gonjo je že dokazano, kako nizko stoji politiška rnorala nekaterih ljudi. Naša javnost je okužena, vohunstvo in laž poganjata najbujnejSe cvetove. Naposled še ne bo človek varen na svojem domu, tako daleč sega zloba in predrznost teh ljudi ,,Domoljub" nastavlja učiteljstvu revolver na prsi, »Slovenec" mu ploska in sq norčuje iz naših ljudi. Grdo, gnusno, studno! Ako človek izvršuje samo svoje državljanske pravic, se zaganjajo vanj klerikalni gonjači, kakor da samo zanje veljajo avstrijski zakoni. Kje je naša osebna varnost? Kje dostojnost? Poročil se je 2. t. m. tovariš Jožef Tratar, učitelj v Mokronogu, z gospodično Zofijo Juvanec, poštno oficijantinjo iz Ljubljane. čestitamo! Novi Članl okrajnih šoiskih sTctor na Kranjskem. Deželni odbor je v seji dne 7. februarja t. 1. imenoval svoje zastopnike v okrajnih šolskib svetih. Imenovani so bili ti-le gospodje in sicer za okraj: I. Ljubljanska okolica: Franc Košak, deželni poslanec v Grosupljem; Gabriel Jelovšek posestnik na Vrhniki. — II. Litija: Luka Svetec, c. kr. notar v Litiji; Janez Vidergar, župnik v Št. Vidu. — III. Kamnik: Andrej Mejač, deželni poslanec v Koraendi; Auton Stare grašdak v Mengšu. IV. Kranj: Profesor dr. Perne v Kranju; Janko Urbančič, graščak v Turnu. — V. Radovljica: Josip Pogačnik, deželoi poslanec v Podnartu; Ad. pl. Kappus v Kamnigorici. — VI. Krško: Viljem Pfeifer, deželai poslanec v Krškem; Ivan Globočnik, graščak na Dobravi. — VII. Novo mesto: Josip Zurc, župan v Kandiji: grof Rudolf Margheri, deželni poslanec. — VIII. Črnomelj: Janko Puhek, posestnik v Crnomlju; Davorin Vukšinič, oskrbnik v Metliki. — IX. Kočevje: Rudolf Schadinger v Kočevju; Fr. Višnikar, deželnosodni svetnik v Ribnici. — X. Logatec: Ivan Sieherl, posestnik v Spodnjetn Logatcu; Franc Modic, posestnik v Lahovem. — XI. Postojna: Janez Zupan, župaik v Hrenovicah; Franc Arko, deželni poslanec v Postojni. Šolstvo na Štajerskem. Deželni šolski svet je dovolil razširitev trorazredne ljudske šole v Gornjem gradu v štirirazredno ia ustanovitev zasebnega otroškega vrtca v Hrastniku. Defiaitivno je nastavljea na ljudski šoli Trbovlje-Vode učitelj Oskar Moll. Prestavljena je od Sv. Petra pod Svetirai goraini v Hrastnik def. učiteljica Ljudmila Umberger, nastavljena je istotam prov. učiteljica Koschell. — Razp i s a n o je na enorazredni, v drugem plačilnem razredu stoječi šoli v Sjelah-Vrhah pri Slovenjgradeu mesto učitelja in šolske vodje! na petrazredui ljudski šoli v Velenju (2. plač. raz.), na trorazredni Ijudski šoli pri Sv. Martinu na Paki, pri Rečici (3. plač. raz.) in na dvorazredoici pri Sv. Andražu nad Polzelo, pii Velenju (3. plač. raz.) po eno učiteljsko mesto. Prošnje treba vložiti do 10. marca pri dotičnih krajaib šol. svetih. Umrla je na Dunaju soproga nemškega kranjskega pesriika, ki je bil znau zlasti okrog leta 1870. Amalija Gerraovnik. Rojena je bila leta 1830. v Kostanjevici in je imela posebno veselje do pevanja slovenskih narodnib pesmi. Te je pela s posebno presrčnostjo ia zato so jo imenovali ,,Kranjski škrjanec". Tudi svojega moža je vzpodbujala k temu, da je prevajal slovenske narodne pesmi. Zlasti pa je pripomogla k razširjatvi slovenskih pesmi s tem, da jih je izdala z melodijami v založništvu Andreja v Offenbachu na Meni. Teh pftsmi se je prodalo nad 10.000 izvodov. Pospeševanje strokovnega ponka na Primorskem. Pospeševalni zavod za raalo obrt v Gorici je ustanovil strokovno nadaljevalno šolo za slikarje, dekoraterje, pleskarje, pozlatarje in druge sorodne obrti. Učni načrt je že dovoljen. Naučno ministrstvo je obljubilo nastaviti na svoje stroške učitelje; trgovinsko ministrstvo je dovolilo omenjenemu zavodu 6000 K podpore. Strokovni šoli za obrtno risarstvo je dovolilo naučno ministrstvo 600 K podpore za nabavo učnih sredstev. Zahvala. Dne 29. prosinca t. 1. mi je urarl moj soprog Andrej Golob, nadučitelj pri Sv. Marjeti na Dr. p. Slavn. društvo nJubilejska samopomoč1' mi je takoj izplačalo 432 K. Dolžnost mi je, da izrekam slavnemu društvu nJubilejska samopomoč" svojo najsrčnejšo zahvalo in pripročam eenjenemu učiteljstvu, da pristopi v obiinem številu temu, za učitelje res tako koristnemu drnštvu. — Sv. Marjeta Dr. p.. dne 7. svečana 1907. Berta Golob-ova. Prra znamka. Prvo znamko je napravil knjigotržec Gholmers dne 4. decembra 1837. Prva znarnka, ki je imela sliko angleške kraljice Viktorije, je bila izgotovljena leta 1840. Potem so tudi druge države pričele uvajati znamke. V Avstriji so uvedli znamko leta 1850.