Dosežki Železarne Jesenice na področju sekundarne obdelave jekla UDK: 669.187.26 ASM/SLA: D8n, D8p, D9s, 10-52 Joža Arh, V. Prešern Posodabljanje obstoječih postopkov za pridobivanje kvalitetnega jekla je postalo nujno. Zaostanek za razvitim svetom v jeklarski tgehnologiji je bil že prevelik, tako nismo več mogli zadostiti zahtevam nekaterih kupcev po boljšem jeklu. Danes na Jesenicah v že preko 20 let stari elektrojeklarni lahko izdelamo kakovostno jeklo, ki po lastnostih ne zaostaja več za tujimi jekli. Kako to dosegamo, je v kratkem opisano v pričujočem članku. UVOD Klasične izdelave jekla v eni sami stopnji, npr. v ki-sikovem konvertorju ali električni obločni peči, kjer je bil za izdelavo kvalitetnih jekel skoraj 80 let v rabi dvo-žlindrni postopek, v razvitem zahodnem svetu skoraj ne poznajo več. Vse neproduktivne postopke so zamenjali s hitrejšimi in boljšimi postopki, SM jeklarne s po nekaj pečmi so nadomestile elektrojeklarne z eno samo UHP ali super UHP pečjo. Električne obločne peči, pa tudi kisikovi konvertorji delajo, če gre za izdelavo kvalitetnih jekel, le še po dupleks postopku. Prva stopnja je le še taljenje, oksidacija in odfosfo-renje. V drugi stopnji pa jeklo rafinirajo, odžveplajo, le-girajo, degazirajo in nastavijo natančno livno temperaturo. Hiter razvoj kontinuirnega vlivanja v svetu, kar velja za gredice, blume in slabe, in pa vedno širša uporaba teh polproduktov za izdelke z najstrožjimi zahtevami v pogledu raztezka, kontrakcije žilavosti pri nizkih temperaturah, izotropije mehanskih lastnosti, sposobnosti robljenja in podobno so terjali od jeklarjev vedno bolj zanesljivo proizvodnjo, kar je mogoče dosegati le s postopki jjonovčne oziroma sekundarne metalurgije. V Železarni Jesenice smo se zavedali, da je pri preusmeritvi Železarne v proizvodnjo vse bolj kvalitetnih jekel nujno potrebno uvesti tudi nekatere postopke po-novčne metalurgije. Tako je konec leta 1982 začela obratovati naprava za vpihovanje CaSi in prašnatih materialov v jekleno talino v ponovci, leto dni kasneje pa VOD naprava za proizvodnjo nerjavnih jekel in drugih legiranih jekel. Ponovčna metalurgija je že danes integralni sestavni del proizvodnih stopenj v elektrojeklarni. NAČIN PROIZVODNJE JEKLA V ELEKTROJEKLARNI Vsa sekundarna metalurgija, ki jo obravnavamo v tem članku, se izvaja le v elektrojeklarni. Jekla, ki so narejena v SM pečeh, ne moremo ločiti od žlindre, zato prava sekundarna metalurgija pri SM jeklu ni mogoča. Delno lahko vplivamo samo na odžveplanje, če pred prebodom damo na dno ponovce sintetično sestavljeno žlindrno mešanico, ki se v stiku z jeklom raztali in učin- kuje na jeklo, dokler ne priteče lastna žlindra iz peči. Jeklo iz SM jeklarne bo ostalo v glavnem takšno, kakor je, do ukinitve te stare jeklarne. V elektrojeklarni imamo dve enako veliki električni obločni peči, od katerih dela ena v sklopu z vakuumsko napravo VOD/VD in odliva 65 t jekla, druga pa v sklopu z napravo za vpihovanje CaSi ali sintetičnih žlinder v talino jekla v ponovci in odliva 75 t jekla. Shemo proizvodnih postopkov kaže slika 1. Na peči 1, ki dela v sklopu z vakuumsko napravo, izdelujemo tiste vrste jekel, pri katerih je v drugi stopnji nujno potrebna VOD ali VD obdelava jekla. Sem spadajo nerjavna jekla vseh vrst, ki jih izdelujemo po VOD postopku, jekla za elektro pločevino (dinamo), ki jih izdelujemo po VOD/VD postopku zaradi razogljičenja, in na pline občutljiva legirana jekla, ki jih izdelujemo po VD postopku, da zmanjšamo količino vodika v jeklu. Preko 80 % vseh šarž iz peči 1 naredimo po dupleks postopku EO peči — VOD oziroma VD postopku. NERJAVNA JEKLA Za izdelavo nerjavnih jekel sta v razvitem zahodnem svetu in na Japonskem v rabi dve glavni poti, in sicer: I. EO peč — AOD konvertor — kontinuirno vlivanje II. EO peč — VOD postopek — vlivanje v kokile ali kontinuirno. Uporaba AOD konvertorja je za proizvodnjo nerjavnih jekel upravičena le, kadar je nerjavno jeklo masovni proizvod, ki ga proizvajamo dan na dan. Pri manjši količinski proizvodnji in zelo različnih kvalitetah, ki jo lahko proizvedemo v nekaj serijah na mesec, kar velja tudi za Železarno Jesenice, je primeren le VOD postopek, ker je ta univerzalen in uporaben pri izdelavi vseh drugih vrst jekel. VOD postopek je znan od leta 1965. Razvili so ga prav za izdelavo nerjavnih jekel. V železarni Jesenice izdelujemo nerjavna jekla po tem postopku od julija 1984 dalje. Prednosti, ki so znane o tem postopku iz tuje literature, smo lahko takoj potrdili z lastnimi izkušnjami. Te so tolikšne, da si danes drugačnega načina proizvodnje ni mogoče predstavljati. Naj jih nekaj navedemo: 1. uporaba cenejšega vložka — lastni legirani odpadki+FeCr carbure +staro železo; 2. enostavna in hitra izdelava v peči s prehodnimi temperaturami od 1640 do 1700 °C; 3. enostavna izdelava v ponovci v VOD komori z najvišjimi temperaturami po oksidaciji do 1700 °C; 4. visok izkoristek kroma pri VOD postopku, ki znaša okrog 97 %; 5. zelo majhna potreba po FeCr suraffine za korekturo analize; I. stopnja Peč 1 Livanje Slika 1 Shema proizvodnje jekla v elektro jeklarni S Fig. 1. Sheme of the production of steel in the electric steel plant 6. visok izkoristek titana pri jeklih, legiranih s titanom (70-80%); 7. možnost izdelave jekel z majhno vsebnostjo C pod 0,03%; 8. doseganje majhnih vsebnosti žvepla, saj dosegamo do 0,001 % S; 9. boljše delovne razmere — lažje, fizično manj naporno delo. Postopek sam je podrobno opisan v 2. številki Železarskega zbornika 1986 1. Naj navedem le, da smo nominalno proizvodnjo, to je planirano mesečno količino dosegli že po šestih me- secih od začetka izdelave nerjavnih jekel. V prvi polovici leta 1985 je mesečna proizvodnja sicer še močno nihala, vendar le zaradi pomanjkanja FeCr carbure na našem tržišču. Od septembra 1985 dalje pa se giblje okrog povprečja, ki je blizu 1800 t surovega jekla na mesec, feritnih, avstenitnih, martenzitnih in v ognju odpornih vrst jekel. Večjih kvalitetnih problemov ni. Če ocenjujemo kvaliteto jekla skozi vsebnost žvepla v končni analizi, potem je ta v povprečju zelo dobra. Iz porazdelitve žvepla za 354 izdelanih šarž vidimo, da odstopa le manjše število šarž, kjer je za višjo vsebnost žvepla kriva neustrezna sestava žlindre kot posledica previsoke vsebnosti Si na začetku oksidacije ali prevelik odgor Si v času redukcije; glej si. 2! Kemično sestavo najbolj tipičnih vrst nerjavnih jekel, ki jih izdelujemo, prikazujemo v tabeli 1. Železarna Jesenice izdeluje celotno paleto vseh vrst nerjavnih jekel — feritnih, avstenitnih, martenzitnih v ognju odpornih ventilskih, nerjavnih jekel za elektrodno žico do nerjavnih avtomatnih jekel po JUS in DIN standardih. DINAMO JEKLO Dinamo jeklo izdelujemo v jeklarni 1 še na oba načina, to je po novem dupleks postopku EO peč — VOD in starem klasičnem načinu z oksidacijo v peči in rafi-nacijo v ponovci, ker je pač kapaciteta VOD naprave premajhna, da bi prevzela celotno proizvodnjo dinamo jekla. Klasični način izdelave dinamo jekla je prvi pri nas uvedeni dupleks postopek, kjer celotno legiranje in odžveplanje izvršimo v ponovci. Žlindro pa odstranimo s tem, da jeklo prelijemo tako, kot kaže si. 1 za peč 2. Prednost tega postopka je odlično razžveplanje v ponovci, tudi preko 90 %, ker nastaja žlindra z ugodno kemično sestavo, tipa 60%, CaO, 30% A1:0„ 10% CaF2, in visoko sulfidno kapaciteto (S v žlindri je nad 1 %). Slaba stran pa je visoka vsebnost ogljika, ker pač raz-ogljičenje brez zniževanja pct) ni mogoče. Izdelava dinamo jekla po VOD postopku je podrobno opisana v Železarskem zborniku štev. 2 1985 in štev. 3 1 9 862>. Glavne značilnosti VOD postopka so: — enostavna izdelava v peči, — doseganje majhnih vsebnosti ogljika pod 0,015% C in s tem povečanje kapacitete linije za raz-ogljičenje hladno valjanih trakov, 7. 18 - 16 - 14 - 12 -T Hi 352 X = 0 0061 7. s = 0 00«, 7. 10 " "I 8 - 6 - A - 2 - 0QOS5ooooogooRoSgRoggoo gg g «—«—,— t— «— «— «— «— r— »— fSJCMcNi r-J CNI OJ S ( ppm ) Slika 2 Porazdelitev žvepla v končni analizi pri nerjavnih jeklih Fig. 2. Distribution of sulphur in the final analysis in stainless steel — boljša livnost jekla in z njo povezani boljši izkoristek pri valjanju, — visoka stopnja odžveplanja. Ta je sicer zelo dobra, vendar ne dosega tiste pri klasični izdelavi, predvsem iz razloga, ker je mešanje pri prelivanju jekla mnogo bolj intenzivno, kot pa je lahko v VOD komori. VOD postopek omogoča tudi izdelavo nesilicirane-ga jekla ali jekla brez aluminija za elektro pločevino z majhno vsebnostjo ogljika, kot sta Remag in Elmag, pri katerih je vsebnost ogljika pod 0,010%. Tabela 1: Kemična sestava nekaterih tipičnih vrst nerjavnih jekel C Si Mn P S Cr Ni Ti Nb ACROM 10 extra 0,08 0,12 0,40 0,60 0,40 0,035 0,025 22,0 24,0 — 0,30 0,50 Acroni 11 extra 0,05 0,07 0,40 0,75 1,30 1,50 0,035 0,020 17,5 19,0 8,5 9,5 — Acroni 11 NC < 0,03 0,40 0,75 1,30 1,50 0,035 0,020 17,5 19,0 10,0 11,5 Acroni 11 Ti/Nb 0,05 0,08 0,50 0,75 1,25 1,75 0,035 0,020 17,5 19,0 9,5 10,5 5 x C 10 x C Acron 19 Acrom 2 Acrom 4 Acroni 19/9 NC 0,10 0,15 < 0,02 0,50 0,75 0,80 1,00 0,035 0,020 24,0 26,0 19,0 21,0 ŽEZB (1987) štev. 1 — Dosežki Železarne Jesenice na področju sekundarne obdelave jekla Tabela 2: Kemična sestava jekel za elektro pločevino v % C Si Mn P S Al Si — jeklo <0,015 0,90 0,20 0,040 0,010 0,250 - 1,70 -0,30 -0,080 -0,350 Si — jeklo <0,015 1,50 0,20 0,030 0,010 0,250 -2,80 -0,30 -0,350 Remag <0,010 0,05 0,20 0,010 0,020 0,020 -0,25 -0,050 Elmag <0,010 0,25 0,25 0,090 0,020 0 -0,35 -0,40 -0,120 Tabela 3: Vsebnost C in S v končni analizi „ , . C v % S v % Delo v ponovci --- n X S X S Klasično legir. odžveplanje 216 0,037 0,005 0,0058 0,0036 VOD razogl., + legir. + odžvepl. 115 0,011 0,003 0,008 0,003 Tipično kemično sestavo jekel za elektro pločevino iz programa železarne Jesenice kaže tabela 2. V tabeli 3 prikazujemo vsebnost C in S v končni analizi za šarže, izdelane v prvem polletju 1986. Rezultati proizvodnje dinamo jekla Odžveplanje jekla Klasična izdelava v EO peči z legiranjem in rafinacijo v ponovci Kakor smo že navedli, je stopnja odžveplanja pri tem postopku z rafinacijo oziroma odžveplanjem v ponovci zelo visoka in končno žveplo, kakor kaže tabela 3, nizko. Razlog za visoke stopnje odžveplanja je ugodna sestava žlindre, ki nastane iz dodanega apna in je-davca v ponovco, in glinice (A1203), ki nastane pri od-goru aluminija. Značilno za tako nastalo žlindro je visoka sulfidna kapaciteta, kar kaže slika 32). Pomembno pa je intenzivno mešanje jekla in žlindre pri prelivanju ob vpihovanju argona skozi dno s ca. 200—300 l/min. Primer: Šarža št. 143624 Vsebnost S v peči pred prebodom 0,032 % Vsebnost S v končni analizi 0,006 % Stopnja odžveplanja 81% (S-) Porazdelitev žvepla ■x-J-= 206 /S/ Analiza žlindre: Si02 Al,O, FeO Fe,0, MnO CaO MgO Cr-O, CaF, S 2,14 32,40 0,20 0,08 0,15 39,4 9,98 0,07 11,32 1,24% Izdelava dinamo jekla po dupleks postopku EO peč - VOD Podobno kakor pri klasični zdelavi, tudi v VOD komori pri legiranju v ponovci nastaja zaradi odgora aluminija določena količina A1203. Z dodatki apna in je-davca (CaF2) ali apna in kremena (Si02) želimo vplivati na kemično sestavo žlindre tako, da bo sulfidna kapaciteta največja. Pri tem nastajata dva tipa žlinder, in sicer: 1. tip Cao — A1203 — CaF2 2. tip CaO - A1203 - SiO, SI. 4 kaže porazdelitev žvepla med žlindro in jeklom za žlindre, tipa CaO - A1203 - Si02.2) Težave, ki nastopajo pri nastajanju optimalne sestave žlindre, so: 1. Količina A1203, ki nastaja pri legiranju, ni vedno enaka, odvisna je od preostalega kisika v jeklu po raz-ogljičenju in količine oksidov FeO in MnO v žlindri. Navadno je premajhna za nastajanje optimalne sestave žlindre z visoko sulfidno kapaciteto. 2. Zadostne količine SiO: pri drugem tipu žlindre ni mogoče dosegati, ker se SiO: ob prisotnosti Al v vakuumu reducira na Si in A1203. Da bi zmanjšali porabo deficitarnega jedavca, se je dobro obnesel tak način dela, pri katerem 1/2 dodatka jedavca nadomestimo z enakim utežnim delom kremenčevega peska. Primer: Tip žlindre CaO — A1203 — CaF2 Nepravilna sestava žlindre CoO Weight %AI;03— AI2O3 Slika 3 Sulfidna kapaciteta žlinder sestave CaO — AI2O3 — CaF2 Fig. 3. Sulfide capacity of slag of the CaO — AI2O3 — CaF2 type (S) porazdelitev žvepla = Zaradi dezoksidacijskih in redukcijskih procesov pri legiranju uporaba vnaprej sestavljenih žlindrnih mešanic ne daje najboljših rezultatov. Ker pa žlindra nima vedno optimalne kemične sestave, je raztros stopnje odžveplanja precejšen. Šarža št. 11 6394 SiO, A1,0, FeO Fe,0, MnO CaO MgO Cr-O, CaF- S 0,74 17,9 0,82 0,08 0,10 69,4 2,15 0,09 7,03 0,283% stopnja odžveplanja 100 = 70 % (S) porazdelitev žvepla Žlindra vsebuje premalo A1203 in CaF:, sprejemljivost žlindre za žveplo ni dovolj velika. Pravilna sestava žlindre: Šarža št. 15 3192 SiO, A1,0, FeO Fe-O, Mno CaO MgO Cr-O, CaF, S 1,60 1 7,1 1,70 0,26 0,33 47,5 7,36 0,22 12,65 -0,463 stopnja odžveplanja 100 = 92 % S porazdelitev žvepla i§I= /S/ 463 Tip žlindre CaO - A1203 - CaF2/Si02 šarža št. 11 7209 SiO, Al,O, FeO Fe,0, MnO CaO MgO Cr,03 CaF, S 3,68 29,6 0,86 0 0 51,57 6,92 0,20 4,82 1,40» stopnja odžveplanja AS 100 = 83 % (S) porazdelitev žvepla -j^j = 233 šarža št. 11 7559 SiO, ANO, FeO Fe,0, MnO CaO MgO Cr-O, CaF, S 3,90 3,43 0,20 0,07 0,01 46,7 6,46 0,19 5,66 0,470% stopnja odžveplanja 100 = 81 % SEKUNDARNA METALURGIJA Pod tem pojmom razumemo vso obdelavo jekla v ponovci, ki poteka pri normalnem zračnem tlaku, in ne v vakuumski komori, in katere glavni namen je odžve-planje jekla. Pretežno gre za obdelavo jekla s CaSi in raznimi sintetičnimi žlindrnimi mešanicami, katerih osnova je CaO, in so bodisi taljene ali aglomerirane, ali mešanice prašnice prašnatih osnovnih materialov, kakor CaO, Al,O,, CaF,, SiO:. Osnovni pogoj za učinkovito sekundarno obdelavo je, da iz jekla odstranimo črno oksidno žlindro, oziroma da je talina prekrita s močno bazično rafinacijsko žlindro z majhno količino kovinskih oksidov, kot so FeO, Fe:0,, MnO in P,05. Le-ti se namreč v času obdelave reducirajo in negativno vplivajo na proces odžveplanja in modifikacije nekovinskih vključkov, če jih je v žlindri preveč, ker porabljajo aluminij in kalcij. Ta pogoj je pri nas izpolnjen pri jeklu, ki ga naredimo v električni peči. Drugi pomemben pogoj pa je bazična obzidava po-novc. Ker uporabljamo le še bazično obzidane ponov-ce, tudi s te strani ni omejitev za učinkovito obdelavo jekla v ponovci. Naprava za vpihovanje CaSi in sintetičnih žlinder Konec leta 1982 je začela poskusno obratovati doma zgrajena naprava, tipa Polysis (ZRN). Napravo je projektiral konstrukcijski biro »Inženiring Bled«. Ta tip naprav, za katere je značilna zelo kratka pot iz tlačne in mešalne posode skozi kopje v talino, deluje zelo zanesljivo, z zelo majhno porabo transportnega plina, s čimer je zagotovljeno zelo mirno mešanje, kar pomeni, da je možna obdelava jekla pri skoraj polnih po-novcah. Glavne karakteristike: Volumen tlačne posode hitrost pihanja količina nosilnega plina tlak v posodi notranji premer kopja 500 1 15-30 kg/min. ca. 20 l/kg 5 bar 10 mm 0 Cilji obdelave jekla z vpihavanjem CaSi in sintetičnih žlinder in uporabljeni materiali Napravo smo postavili predvsem z namenom izboljšati livnost jekel za kontinuirno livanje, za kar smo izključno uporabljali CaSi. Z razvojem te veje metalurgije pa so se spremenili cilji obdelave jekla s CaSi. Danes je glavni namen obdelave jekla s kalcijem doseči visoko stopnjo odžveplanja in modifikacijo nekovinskih vključkov, da zagotovimo sposobnost robljenja pri jeklih za trakove in izotropne lastnosti pri jeklih za debelo pločevino. Visoke stopnje odžveplanja je pri bazično obzidanih ponovcah mogoče dosegati že s samim mešanjem jekla s sintetičnimi žlindrami v ponovci, bodisi med prehodom, pri prelivanju jekla iz ponovce v ponovco ali z intenzivnim mešanjem z argonom po prebodu v zaprti ponovci. V tem primeru so za samo modifikacijo nekovinskih vključkov potrebne le še manjše količine mnogo dražjega CaSi. CaO Mole Iroclion - A!203 Slika 4 Porazdelitev žvepla med žlindro in jeklom za žlindre sestave CaO - Al203 - Si02 Fig. 4. Distribution of sulphur between slag and steel melt for slags of the CaO — A1203 — Si02 type Za vpihovanje uporabljamo poleg CaSi kot osnovnega materiala še sintetično sestavljene žlindrne mešanice, taljene ali aglomerirane. Preproste mešanice posameznih prašnatih kompenent, kot CaO, A1:03, CaF: oziroma Si02 rabimo za odžveplanje v ponovci med prehodom. Pregled uporabljenih materialov kaže tabela 4. Naziv Sestava CaSi Ca = 30 %, Si = 60 %, zrno 0-0,5 bm Wacker S 3002 taljena, CaO + MgO = 50 %, Al,03 = 50 %, zrno 0—0,9 mm Flomac 147 aglomerat, MgO = 50 %, CaO = 20 %, Al = 14 %, F = 5 %, zrno do 1,7 mm Desulfin mešanica CaO/Al,0,/CaF, = 60:30:10, odnosno CaO/CaF, = 60/20 Tehnologija vpihovanja se v principu razlikuje po tem, kakšen je njen namen. Če želimo izboljšati livnost jekla za kontinuirno livanje, potem rabimo le CaSi v količini 1 kg/t. Večje količine vpihanega CaSi imajo lahko za posledico preveč topnega kalcija v jeklu, ki povzroča premočno erozijo drsnih plošč zapirala in prodor jekla na takem mestu. Kadar je naš namen odžveplati jeklo in modificirati nekovinske vključke, potem uporabljamo, odvisno od kemične sestave jekla in končnega cilja, bodisi CaSi ali sintetične žlindre ali mešanice sintetične žlindre s CaSi. Vsebnost Si v jeklu je omejitveni faktor za uporabo CaSi, zato s CaSi obdelujemo le tiste vrste jekel, kjer je količina Si v takih analiznih mejah, da lahko vpihamo 1,5 do 2 kg CaSi/t, kar je po naših izkušnjah potrebno za doseganje žvepla pod 0,006 %. Pri jeklih z omenjeno vsebnostjo Si do 0,10 oziroma do 0,20 % samo Časi ni mogoče več uporabiti. Za obdelavo takih jekel (npr. jekla za masivno preoblikovanje v hladnem ali jekla za nekatere posebne namene) lahko uporabimo le materiale, ki ne vsebujejo Si, kot je taljena sintetična žlindra VVacker S 3002 ali Flomac firme Foseco. Prednost teh materialov je v tem, da jih rabimo v količini 2 do 3 kg/t, pri čemer so časi obdelave daljši kot pri samem CaSi, kar je za končni rezultat ugodno. Kalcij aluminatno žlindro Wacker S 3002 rabimo predvsem za odžveplanje, za modifikacijo pa dodajamo CaSi v količini 0,7 kg/t. Najnižje vsebnosti žvepla v končni analizi je mogoče dosegati le s postopnim odžveplanjem, to je v peči, med prebodom in nato še z vpihovanjem v ponovci. Za učinkovitost obdelave sta poleg uporabljenega materiala in časa obdelave pomembna zlasti sestava žlindre na talini, ki naj sprejema produkte obdelave in pomaga pri odžveplanju, stopnja dezoksidacije taline, ter preprečitev reoksidacije med vpihavanjem. Če žlindre ne posnamemo, je treba skrbeti za dobro redukcijo žlindre v peči. Z dodatkom apna in jedavca v ponovco poskrbimo za večjo bazičnost žlindre, večji del žlindre pa skušamo zadržati v peči. Pri maloogljičnih jeklih — visok FeO v žlindri — posnamemo žlindro v peči pred prebodom. Prikaz rezultatov Sekundarna obdelava jekla z namenom odžveplati in dezoksidirati jeklo v ponovci se vse bolj širi, in sicer na račun skrajševanja rafinacije jekla v peči. Po tem postopku dela peč 2, kot je razvidno s slike 1. Pri nekate- rih maloogljičnih vrstah jekla smo rafinacijo v peči popolnoma opustili in jo prenesli v ponovco. Pri višje-ogljičnih jeklih pa traja rafinacija le toliko časa, da za-denemo ogljik z ogljičenjem na golo, če je ogljik ob raztalitvi prenizek, da bi ga lahko ulovili med oksidaci-jo. Naš cilj je skrajšati delo v peči, kolikor je le mogoče. Da bi to dosegli, mora biti vsebnost C ob raztalitvi dovolj visoka, da ogljičenje na golo ne bo potrebno. V tem primeru bo pri ogljičnih jeklih proces lahko zelo kratek. Le pri legiranih jeklih (Si, Mn, Cr, Ni in drugih) je zaradi natančnega zadetka kemične sestave dvožlindrni postopek še potreben. Obseg sekundarne obdelave je odvisen od zahtev glede dovoljene največje vsebnosti žvepla, modifikacije, nekovinskih vključkov, vsebnosti aluminija, livnosti in čistoče jekla, in seveda od začetne vsebnosti žvepla ob raztalitvi. Gibanje žvepla Končno žveplo je vedno rezultat posameznih stopenj odžveplanja, to je odžveplanja v peči, med prebo-dorn in z vpihovanjem sredstev za odžveplanje. Če naj bo v končni analizi pod 0,005 % S, potem je to mogoče dosegati le s postopnim odžveplanjem, tako da so posamezne stopnje odžveplanja dovolj velike. Odžveplanja v peči na tem mestu ne bomo posebej obravnavali, odvisno pa je v glavnem od količine in bazičnosti žlindre ter reaktivnosti apna. Odžveplanje v ponovci med prebodom Razen pri avtomatnih jeklih, ki jih med prebodom legiramo z žveplom pri vseh drugih vrstah jekla, dodajamo na dno ponovce mešanico apna in jedavca v količini 8 kg/t jekla. Stopnja odžveplanja se giblje od 50 do 70%. Zelo dobre rezultate se da dosegati z rabo taljene sintetične žlindre tipa CaO/ALO, (Wacker Chemie S 3002), ki skupaj z dodatkom apna in jedavca daje žlindro z visoko sulfidno kapaciteto. Primer: Šarža št. 143550, kvalitete NB 43 Sintetična žlindra-t-apno+jedavec = 550 kg (7kg/t) Stopnja odžveplanja -^100 = 72% (brez mešanja taline) S Sestava žlindre: SiO. Al,O, FeO Fe-O, MnO CaO MgO Cr,0, CaF S 19,3 14,5 1,16 0,30 1,30 45,3 13,0 0,05 4,34 0,370% Končna analiza jekla: C Si Mn P S Al 0,16 0,54 1,59 0,017 0,007 0,031% Odžveplanje v ponovci z vpihovanjem prašnatih materialov v talino Ta način odžveplanja uporabimo: — pri vseh šaržah, ki jih vlivamo na kontilivu, pri čemer je glavni namen zagotovitev dobre livnosti in dodatno odžveplanje. V ta namen uporabljamo v glavnem CaSi, od 0,9 do 1,2 kg/t. Stopnja odžveplanja se giblje do 50 %. Pri jeklih z omejeno vsebnostjo Si, kot je jeklo za patentirano žico s Si maks. = 0,25 %, uporabljamo mešanice sintetične žlindre in CaSi. Primer: šarža št. 14 4537 kvaliteta PZ 45 S pred pihanjem = 0,020 % S po pihanju = 0,005 % Sredstvo za odžveplanje 150 kg sint. žel. S 3002 50 kg CaSi čas pihanja 6 min., teža šarže 75 t, stopnja odžveplanja AS 100 = 75 % Končna analiza: Mn 0,69 C Si Mn P S Al 0,48 0,26 0,69 0,015 0,005 0,035 % Pri jeklih, ki ne vsebujejo Si, kot so jekla za masivno preoblikovanje v hladnem, JMP 5/10/15 ali EO (žica za elektrode), uporabljamo le sintetično žlindro S 3002 ali Flomag 147. Primer: šarža št. 14 4564 kvaliteta JMP 5 S pred pihanjem = 0,022 % S po pihanju = 0,006 % Sredstvo za odžveplanje S 3002 Čas pihanja 10 minut. Teža šarže 78 t. Stopnja odžveplanja 100 = 72 % Meritev aktivnosti kisika v vmesni ponovci pri kon-tinuirnem livanju: 1563°+ 168 mV, 1,54 ppm a0. Končna analiza: 200 kg sintetične žlindre C 0,05 Si 0,06 Mn 0,37 P 0,012 S 0,006 Al 0,033 % Jekla za trakove z garantirano sposobnostjo robljenja Pri teh jeklih je poleg majhne vsebnosti S potrebna še modifikacija nekovinskih vključkov. Pretežno so to konstrukcijska jekla vrste Č 0562 S, mikrolegirana finozrnata jekla in tudi ogljikova jekla Č 1731 za posebne namene. Tehnologija sekundarne obdelave je utečena. Kakovost jekla, merjena z različnimi merili, kot je vsebnost žvepla, čistoča in mehanske lastnosti, je zelo dobra. Povprečno vsebnost žvepla s stopnjo odžveplanja med prebodom in med sekundarno obdelavo kaže za vsa tri uporabljena sredstva; CaSi sintetična žlindra S 3002 in Flomac 147 tabela 5. Tabela 5: Rezultati odžveplanja med prebodom in med sekundarno obdelavo S, % S, % S| S:-100 S, sk % S: Sk 1Q0 S: n 1 2 3 4 5 56 0,0215 0,012 44% 0,0047 60,8 % 1 — vsebnost S pred prebodom 2 — vsebnost S po prebodu 3 — stopnja odžveplanja med prebodom 4 — vsebnost S v končni analizi 5 — povprečna stopnja odžveplanja med sekund. obdelavo n = število šarž Za končno žveplo velja pri srednji vrednosti X = 0,0047 %, standardni odklon cj = 0,0017%. Najmanjša vrednost za Sk = 0,002 % in največja je 0,007 %. Stopnja odžvepjanja se giblje od 40 do 75 % in se v povprečju sklada s podatki iz literature 1) za 0,50 kg Ca/t, glej si. 5. Raztros je sicer prevelik, vzrok pa je v glavnem neustrezna sestava pokrivne žlindre, ker žlindre iz ponovce ne posnemamo. ^ 10 ~ 30 50 60 70 80 85 90 92 94 o c o o. (b > > N O C a o a5 S— X ■v V •o - / ' / f/JC/ / \ 0 0.2 0.4 0.6 0.8 10 .2 14 16 Količina kalcija (kg/t) Slika 5 Stopnja odžveplanja v odvisnosti od količine vpihanega Ca Fig. 5. Degre of desulphurasition on dependance of the amount of in-jected Ca Še večjo vrednost dobi ta podatek, če končno žveplo primerjamo s končnim žveplom vseh šarž, narejenih v prvem polletju na peči 1 in 2 (izvzeta so avtomatna jekla, pri katerih je žveplo dodano). Ta pregled, ki je prikazan v tabeli 6, kaže, kako visoka je kakovost dela na peči 1 in 2. Tabela 6: Primerjava vsebnosti žvepla vseh šarž, narejenih v prvem polletju 1986 peč n Sk v % X a 1. peč 1 620 0,008 0,005 2. peč 2 633 0,007 0,005 3. sek. obd. 56 0,0047 0,0017 1 — končno žveplo na peči 1 2 — končno žveplo na peči 2 3 — končno žveplo po sekundarni obdelavi Čistoča jekla Čistoča jekla je pomemben kazalnik kvalitete jekla. Odvisna je od kemične sestave (vsebnosti žvepla in mangana), načina izdelave, sekundarne obdelave s kalcijem in stopnje predelave. Jekla, ki niso legirana z manganom, imajo ob enaki vsebnosti žvepla manj sul-fidnih vključkov kot z Mn legirana jekla. Oglejmo si to na dveh primerih: Primer: jeklo za debelo pločevino šarža št. 14 4596 kvaliteta R St 37.2 m; lllllitSiS fmMmmmm- ■v v./;:- ' . .-,. ' .t ' ' i '' p.>. Sarža: 14 4596 Kvaliteta-. RSt 37-2 (153) C - 0.09 7. Si - 0.26 7. Mn - 0.38 7o P - 0.008 7o 5 -0.003 7. Al - 0.034 7. ES (600 x) Fe Ca Al S Si Slika 6 Tipičen modificiran vključek po vpihovanju CaSi Fig. 6. Typical modificated inclusion after the injection of CaSi končna analiza: C Si Mn P S Al 0,09 0,26 0,38 0,008 0,003 0,034% obdelano v ponovci z 1,5 kg CaSi/t Stopnja odžveplanja 57 % Posebne zahteve: zagotoviti izotropne lastnosti jekla Čistoča po JK: Tabela 7: A B C D Skupno 0,20 0,12 _ 1,92 2,94 0,24 0,12 0,08 1,78 2,32 Sulfidni vključki modificirani, dolžina do 0,5 mm. Ker so zahtevane izotropne lastnosti jekla, navajamo podatke za mehanske lastnosti 20 mm debele pločevine. Tabela 8: Prikaz raztezka, kontrakcije in žilavosli za šar-žo 14 4596 — srednje vrednosti debelina smer - merska enota 20 mm X Y Z raztezek 33 _ — % kontrakcija 66 — 55,4 % žilavost — V noch G 217 163 - N/mm, pri - 20 °C N 186 188 — N/mm2 Značilna je visoka kontrakcija v smeri debeline (Z) in visoka žilavost v vzdolžni (X) in prečni smeri (Y). Primer: jeklo za trakove kvaliteta Č 0562 S Predpisana kemična analiza: C SI Mn P S Al 0,12 0,16 0,25 0,40 1,10 1,30 < 0,020 < 0,010 0,025 0,050 Obdelano z 1,5 kg CaSi/t. Posebna zahteva: zagotoviti sposobnost robljenja. Pregled štirih šarž je v tabeli 9. Tabela 9: Pregled čistoče za štiri šarže Št. šarže sk Deb. (mm) A B D Dolžina Skupno sulf. vklj. (mm) 14 2686 0,004 4 0,80 0,20 2,00 3,00 <0,50 0,50 do 14 3600 0,006 6 2,10 0,70 1,82 4,62 0,90 143811 0,002 4 0,88 0,30 2,20 3,38 <0,50 14 4572 0,005 3,5 1,38 0,30 1,30 2,98 <0,50 Iz tabele vidimo, da s količino žvepla (Sk) končni analizi raste količina sulfidnih nekovinskih vključkov (A). Od količine žvepla in količine vpihanega Ca je odvisna tudi dolžina sulfidov. Tuja literatura navaja in naše izkušnje potrjujejo, da mora biti manj kot 0,06 % S v jeklu, da pride do modifikacije sulfidnih nekovinskih vključkov. Primer šarže 14 3600 z 0,006 % S kaže, da ni prišlo do modifikacije nekovinskih vključkov. Na rezultate obdelave ima pomemben vpliv reoksidacija jekla med procesom. Ta pa je pri naši napravi precejšnja, ker so ponovce preslabo pokrite in ker žlindre ne posnemamo. Raztros stopnje odžveplanja je zato zelo velik. Tipičen modificiran vključek po vpihovanju 1,5 kg Ca Si/t kaže slika 6. Na sliki 7 pa je metalografski posnetek čistoče jekla iste šarže kot na sliki 6, v vzdolžni smeri. Vidni so le drobni modificirani nekovinski vključki pri povečavi 50 X in 200 X. Odžveplanje jekla, izdelanega v SM peči Čeprav je SM jeklo v železarni Jesenice v zatonu, pa se zaradi zahtev kupcev trudimo izboljšati čistočo jekla, predvsem pri nekaterih zahtevnih vrstah jekel za po-boljšanje in konstrukcijskih jeklih, tipa Č 0562. Ker sekundarna obdelava jekla v ponovci zaradi prisotne oksidne žlindre ni mogoča, pride v poštev le odžveplanje jekla v času preboda. Poskuse smo opravljali z različno sestavljenimi mešanicami na osnovi CaO — A1203 — CaF2 in CaO — A1:03 — Si02, v količini 10 in 15 kg mešanice na tono jekla. Najboljše rezultate smo dosegli z mešanico tipa 60% CaO, 30% A120„ 10 % CaF2 in količini 15 kg/t. Stopnja odžveplanja je znašala v povprečju 50 %. Danes delamo z 10 kg/t, stopnja odžveplanja je nekoliko slabša 30—40 %. Končno žveplo pa je še vedno dovolj nizko za doseganje potrebne čistoče. V prvi polovici leta 1986 je znašala srednja vrednost za žveplo pri 39 šaržah kvalitete Č 1731 — 0,014%. Vsebnost žvepla pa je v mejah od 0,008 do 0,018 %. Če to vrednost primerjamo s srednjo vrednostjo za žveplo, ki znaša pri SM jeklu za leto 1985 0,026%, potem je to zelo dober rezultat. ZAKLJUČKI Pričujoče poročilo podaja pregled in rezultate celotne izvenpečne obdelave jekla v železarni Jesenice. Železarna Jesenice je s postavitvijo naprave za sekundarno obdelavo jekla v ponovci v letu 1982 in po začetku obratovanja VOD naprave v letu 1984 dobila možnost, da izdeluje jekla iz svojega širokega programa v najvišji možni kvaliteti. Poleg znatnega izboljšanja kvalitete pa so se povečale količine tistih vrst jekel, ki jih zaradi preskromne opremljenosti nismo mogli izdelovati. Sem predvsem spadajo nerjavna jekla, jekla za elektro pločevino, legirana s Si in Al ali nelegirana, jekla za posebne namene, konstrukcijska, finozrnata in mikrolegirana jekla z garantirano sposobnostjo robljenja in izotropnimi mehanskimi lastnostmi. pov 50 x pov 200x Slika 7 Nekovinski vključki v jeklu pri šarži 14 4596 RSt 37-2 pri 50 x in 200 x povečavi Fig. 7. Non-metallic inclusion in steel at the melt 14 4596 RSt 37-2 (enlarged 50 x and 200 x) Možnosti, ki nam jih nudi moderna jeklarska tehnologija, so tako velike in vsestranske, da jih naš trg še ne izkorišča v zadostnem obsegu, kar predvsem velja za sekundarno obdelavo jekla v ponovci. Iz tabel 5 in 6 vidimo, da je kvaliteta jekla, izdelana v elektropečeh, če jo merimo z vsebnostjo žvepla, čistočo ali mehanskimi lastnostmi, na visoki ravni, saj je vsebnost žvepla tudi v povprečju izredno nizka, najnižje vrednosti pa so pri 0,001 % S. Moderna oprema, ki jo imamo v jeklarni, nam torej omogoča izdelavo jekel s postopki vakuumske metalurgije, VOD ali samo VD in s sekundarno obdelavo s CaSi ali drugimi sintetičnimi prašnatimi materiali za odžveplanja jekla in modifikacijo nekovinskih vključ-kov. Pri najbolj strogih kvalitetnih zahtevah pa lahko obdelamo jeklo po obeh postopkih (VD + CaSi), kar pride v poštev pri konstrukcijskih jeklih in nekaterih jeklih za poboljšanje s posebnimi zahtevami. Z novimi materiali, ki jih ponuja trg, kot sta taljena sintetična žlindra na osnovi Ca0/Al203 (Wacker S 3002) ali Flomac 147, ki ne vsebujejo silicija, je mogoče dosegati nizke vsebnosti žvepla tudi pri jeklih, ki so pomirjena le z aluminijem, kot so jekla za globoko vlečenje in jekla za masivno preoblikovanje v hladnem. Nova spoznanja o lastnostih žlinder izkoriščamo pri doseganju takšne sestave žlinder, ki ima veliko sulfidno kapaciteto. Z enostavnimi žlindrnimi mešanicami si pomagamo, zlasti pri odžveplanju nekaterih vrst SM jekla v ponovci v času preboda, s čimer smo znatno izboljšali čistočo takih jekel. Železarna Jesenice je na področju jeklarske tehnologije dosegla v zadnjih letih velik napredek. Trgu lahko ponudimo vedno bolj kvalitetna jekla. Literatura 1. Rihter at al. Radex Rundschau 1981 1/2 str. 482 2. Schlackenatlas, Verlag Stahleisen MBH Dusseldorf 1981. ZUSAMMENFASSUNG Das vorliegende Bericht gibt eine Ubersicht iiber die ge-samte Pfannenbehandlung von Stahl im Hiittenwerk Jesenices dar. Im Hiittenwerk Jesenice sind mit der Inbetriebnahme der Anlage fiir die Sekundarbehandlung von Stahl in der Pfanne durch das Einblasen von Pulverstoffen im Jahre 1982 und der VOD Anlage im Jahre 1984 die Moglichkeiten gegeben, aus dem breiten Qualitatsprogramm Stahle hochster Giite zu er-zeugen. Neben der vvesentlichen Verbesserung der Stahlquali-tat haben sich vor allem die Mengen dieser Stahlsorten ver-grossert, die wir friiher wegen der nicht ausreichenden Ausrii-stung nicht erzeugen konnten. Hier zahlen vor allem nichtro-stende Stahle, Stahle fiir elektrotechnische Zwecke, legiert mit Si und Al oder nichtlegierte Stahle fiir Sonderzvvecke, Kon-struktionsstahle, feinkornige und mikrolegierte Stahle mit ga-rantierter Abkantbarkeit und isotropischen mechanischen Ei-genschaften. Moglichkeiten, die uns durch die moderne Stahltechnolo-gie geboten werden, sind so gross und vielseitig, dass sie von unserem Markt noch nicht im vollem Maase genutz vverden konnen. Aus den Tafeln 5 und 6 ist zu ersehen, dass die Quali-tat von Stahl erzeugt in Lichtbogenofen gemessen mit dem Schwefelgehalt, Reinkeitsgrand oder mechanischen Eigen-schaften ein hohes Niveau hat, den der Schwefelgehalt ist auch im Durchschnitt sehr niedrig, die tiefsten Werte liegen bei 0,001 % S. Die moderne Ausriistung im Stahlwerk macht die Erzeu-gung von Stahlen nach den Verfahren der Vakuummetallurgie, VOD oder nur VD, und durch die Sekundarbehandlung mit CaSi oder anderen sintetischen Schlacken fiir die Entschvvefe-lung von Stahl und Modifizierung der nichtmetallischen Ein-schliisse moglich. Bei den strengsten Giitevorschriften konnen Stahle nach beiden Verfahren (VD + CaSi) behandelt werden, was vor allem bei einigen Einsatz und Vergutungsstahlen der Fall ist. Mit den neuen auf den Markt erhaltlichen Pulverstoffen auf Basis Ca0/AI:03 (Wacker S 3002 oder Flomac 147) die kein Silizium enthalten ist es moglich sehr tiefe Schwefelwerte auch bei den nur mit Aluminium beruhigten Stahlen wie Tief-ziehstahle oder Stahle fiir Kaltmassivumformung zu erreichen. Neue Erkentnisse iiber Schlackeneigenschaften helfen uns Schlacken mit hoher Sulfidkapazitat herzustellen. Einfache Schlackenmischungen werden vor allem fiir die Entschwefe-lung einiger SM Stahlsorten vvahrend das Abstiches in der Pfanne eingesetzt, wobei die Reinheit so behandelter Stahle wesentlich verbessert wird. Das Hiittenwerk Jesenice hat auf dem Gebiet der Stahl-vverkstechnologie in den letzten Jahren einen Grossen Vort-schritt gemacht. Dem Markt konnen Stahle immer besserer Giite angeboten vverden. SUMMARY The present paper gives a review and the results of com-plete out-of-furnace treatment of steel in the Jesenice Iron-works. Instalment of the equipment for the secondary treatment of steel in ladle in 1982, and after the beginning of opera-tion of VOD set-up in 1984 the possibility was created in the Jesenice Ironvvorks to manufacture a wide assortment of steels with the highest possible quality. Beside the essential improve-ment in the steel quality, also the amount of those steel grades wihich production was limited with the poor equipment was increased. They are meant mainly: stainless steel, electric sheet steel alloyed with Si and Al, or unalloyed special steel, structu-ral, fine-grain and microalloyed steel with a guaranteed bor-dering ability and isotropic mechanical properties. The possibilities which are offered by the modern steel-making technology are so big and manysided, that our market does not take the advantage of it in a sufficient extent. It is mainly meant for the secondary treatment of steel in the ladle. Tables 5 and 6 show that the quality of steel made in electric furnace is high when sulphur content, purity or mechanical properties are taken in account, since the sulphur content is in average very low, the lowest values are even around 0.001 % S. Modern equipment being in the steel plant thus enables the manufacturing of steel by the methods of vacuum metallurgy, VOD, or only VD and subsequent secondary treatment with CaSi or other synthetic powdery materials for desulphurisa-tion and modification of non-metallic inclusions. For the most strict quality demands the steel can be treated by the both methods (VD + CaSi) which is important in structural steel and some other steel grades for hardening and tempering with special demands. With the new materials offered by the market, like melted synthetic slag based on Ca0/Al,0., (Wacker S 3002 or Flomac 147) which do not contain silicon, also Iow sulphur contants can be achieved with the steel being killed with aluminium, with deep-drawing steel, and with mass cold-forming steel. The new knowledge on slag properties is applied to achieve the compositions of slags with high sulphide capaci-ties. Simple slag mixtures are used particularly in desulphuri-sation of some open-hearth steel grades in ladle during the tapping, thus the purity of steel is considerably improved. In the field of steelmaking tehnology a great progress in the recent years was achieved in the Jesenice Ironworks. Steel of constantly higher quality can thus be offered on the market. 3AKJ1KDMEHHE fipmbeaehhbih flOKjiaa aaeT o63op h pe3yjibTaTbi o6meB o6pa6oTKH ctajim BHe nenu b MeTajijiyprHHecKovi 3aBoae >Ke-jie3apHa EceHHue. 3tot 3aboa, c yctahobkoh ycrpohctba ajia btophhhoh o6paooTKH cTajiH b KOBiue 1982 roaa h HananoM pa6oTW VOD ycTpoRcTBa 1984 roaa noJiyHHJi B03MO)KHOCTb H3r0T0BJiaTb CTajiH H3 CBoero o6uiHpHoro nporpaMMa ca\io-ro BbicoKoro KanecTBa. KpoMe cymecTBeHHoro yjiyHiueHHH KaiecTBa, ybe.ihheho np0h3b0actb0 Tex coptob ctaj7h, koto-pbix, BCJieaCTBHH CJIHUIKOM CKpOMHOrO OOOpvaOBaHHfl, Mbl He 6bIJIH b COCTOflHHH H3rOTOBJlHTb. ClOfla othochtch TJiaBHblM 06pa30M HepjKaBeiomHe CTajiH, jiHCTOBaa 3jieKTpocTajib, jie-rHpoBaHHaa c Si h Al h jih »e HejiernpoBaHHbie ctajih juia 0C06bIX Haa06H0CTeH, KOHCTpyKTHBHbie CTajiH, MejTK03epHH-CTbie h MajiojrerHpoBaHHbie CTajiH c rapaHTnpoBaHHbiM cboh-ctbom nojipy6aHHfl n H30T0nnefi mexahhneckhx cbohctb. Bo3mo»hocth, KOTOpbie Ha.M naeT coBpeMeHHaa TexHouo-ths CTajiH Taxne o6mnpHbie n BcecTopoHHbie, TaK hto Harn pbiHOK hx eme BnojiHe He ncnojib3yeT. 3to rjiaBHbiM 06pa30M KacaeTca btophhhoh o6pa6oTKH CTajiH b KOBiue. h3 Ta6jiHu 5 h 6 bhuho, hto CTajib H3r0T0BjreHHa5i b 3JieKTponeMax, ecjiH ee KanecTBO b OTHOiueHHH HHCTOTbi ot cepbi uajKe b cpeuHevt co-nep)KaHHH oieHb HH3Ka$i; caMbie HH3KHe 3HaieHHa Haxofl$iTca 0K0J10 0,001 %. CoBpe\ieHHoe o6opyaoBaHHe, KOTopoe mm HMeeM b Ha-uieM CTajieJiHTeHHOM uexe, 3HanHT HaM naeT B03Mo>KHocTb H3r0T0BJiHTb CTajin cnoco6aMH BaKyyMHOH MeTaiijiyprHH, VOD h ji h toubko VD h c btophhhoh 06pa60tk0h c CaSi h jih npOHHMH CHHTeTHHHCKHMH nOpOUJKOBbIMH MaTepHHJiaMH flJl« ožeccepHBaHHH CTajiH h MojjHcjjHKauHH hemetajuihheckhx BKJiK>hehhh. Ilpu caMbix bwcokhx Tpe6oBaHHHX Ha Kane-ctbo Mbi Mo>kem h3r0t0bjthtb CTajib o6ohmh cnoco6aMH (VD + CaSi), hto yhhtbibaetch npn KOHCTpyKTHBHbix CTaJiax h HeK0T0pbix y.iywi.ueHHbix cjannx c cneuHajjbHbiMH Tpe6oBa- hhh. C HOBbiM MaTepnajioM, KOToporo npejuiaraeT pbiHor, KaK Hnp. CHHTeTHHecKHH uiJiaK Ha 6a3e Ca0/Ali03 (Wacker S 30024 h jih Flomac 147) K0T0pbiii He coaepjKHT KpeMHHH eCTb B03M0*H0CTb nojiyHHTb CTajiH C HH3KHM COflepjKaHHeM cepbi, KOTOpbie ycnoKoeHbi TOJibKo c ajiioMHHHeM, Kan Hnp. CTajiH /ura rjiy6oKofi BbiTH»cKH h CTajiH ajia nepe<}>opMopKH b XOJ!OflHOM COCTOHHHH. Hosbie no3HaHHs h cBoficTBax iujiaKOB H3nojib3yeM, hto-6bi noJiyHHTb iujraKH cocTaBa, KOTopbiii HMeeT 6oJTbuiyio Cyjlb(J)HflHyK) eMKOCTb. C npOCTbIMH CMeCbMH UIJiaKOB Mbl HMeeM B03M0)KH0CTb BeCTH 06eCCepHBaHHe HeKOTOpbIX BHaOB MapTeHOBCKOH CTajiH b KOBUie BO BpeMH BbinyCKaHHH, npH ne\t cymecTBeHHO yjiyHiuaeM HHCTOTy cTajiefi. MeTajrjiyprH-necKHH 3aBOj ^Cejie3apHa EceHHue aocTHrjia b nocjieflHHX ro-aax b o6jracTH TexH0Ji0rHH CTajiH 6ojibmoH ycnex. Mbi mo-«eM npenJio»CHTb Ha kmhok 6ojiee KanecTBeHHbie CTajiH.