.    -    » j -.                             <  j                     i -   i; i
. ,   '        .,..,             Znamenje miru.         .
Popotnik utrujen se trudim po sveti,         Tja rado pa moje oko so ozira,
Nikjer pa mi srce.ne najde miru;             Kjer grob se za grobom prijazno vrsti;
Saj vender i meni je dano živeti,               V znamenje presveto poglede upira,
Zakaj pa kot dmgi ne vživam sladii?        Ko zor ga iz daljne dežele zlati.
Osoda človeku je tek odločila,              '      V deželo to daljno nioj duh se dviguje,
Ta v bedi se, oni v bogastvu topl;           Krepilnega tam se navžil bo sadii;
Oj, meni je vedno ostala nemila,                Telo pa po kraji le tihem vzdihuje,
V trpljenje še vedno uxe dalje drvi.           Kjer križ se dviguje — znam^nje mirii.
Savo Zordn-