Januš Golec: Trojno $porj<e. slovenskih (Dalje.) je bila pov spodnjih so se tola- Ljudska povest o Lrojnem gorju in hrvatsluh pradedov. 21 Nič boljša nego po drugod smrtna usoda na kugi pomrlih krajih. Grajska oblast in ljudje žili v mesecih grozne kužne košnje, da bodo že pozneje prenesli kosti nesrečnih žrtcv v blagoslovljeno zemljo. Mar3ikaj se v nevarnosti ter stiski obljubi, na kar pozneje človek tako rad pozabi. Za kosti kužnih mrličev se ni nikdo zmenil. Veliko je bilo, če se je oraŁ na njivi ognil groba s plugom, navadno pa so orali kar po stari navadi. Izorane kosti so zložili kje ob robu njive, da so strašilc po dnevi in posebno še v nočeh. Ema je komaj pregovorila škofove oskrbnike, da so razpisali nagrade v denarju in vinu vsem onim, ki bodo po poljih zbrane človeške kosti lepo prepeljali na pokopališča, kjer bodo blagoslovIjene in pokopane v skupne grobove, Dcnar in vi- no sta vlekla in le na ta način so prišli na kugi pomrli tudi do počitka v blagoslovljeni zemlji. Mnogokje ob Sotli nalctimo na skupino njiv, ki se imenujejo »grobišče« ali »groblje«. Na grobljah pravijo polju od vasi Dolnja Buča do gozdička pred župno cerkvijo Sv. Petra na Bučah. Tukaj sta izkopala kosti okužencev z drugimi pomagači doljnobučka kmela Kostajnšek in stari Gnus. Gnus se je bil naluckal ob tej priliki grajskega vina. Vsled starosti in preobilne pijačc ga je zadela pri pogrebncm opravilu kap, ,da Je padel mrtev po mrliških okostjib. Ljudje so zavpili prestrašeni na ves glas in odbežali v trdni veri, da je oplazila kuga starca. Ob robu njive je bila kravja vprega, s katero so odvažali kosti na Bui.e na pokopališče. Nikdo se ni več zmenil za mrtvoga Gnusa, no za od gladu mukajoCi kravi v Jarmu. Živali sta odvlekli zavrti voz v gozdič, zadeli ob' drevo in poginili od gladu. Bolj ko sta mukali kravi od gladu bolj je bilo cclo okolico strah, da drvi v kraj kuga, na katero so bili Ijudje jedva nekoliko pozabili in si opomogli od neizprosne morije. Šelc po celih tednih za opisanim dogodkom, ko je priromala zadeva s starim Gnusom in kravami do ušes podsreškega oskrbnika, so opravili njegovi hlapci delo pogrebcev in zatrli med Bučairi trepet pred — kugo! X. POGLAVJE, Iz dosedanjega poteka povesti smo lahko uvideli, kako tesno je združevala Slovence in Hrvate nevarnost. Skupno so se lotili zadnjega boja za staro pravdo. Kosila in morila je istočasno med obema bratomU črna smrt — kuga. Najbolj pa so bili navezani na medsebojno pomoč v dobi turške nevarnosti. Malokdo v Evropi je toliko trpel od polumeseca kakor ravno Slovenci ter Hrvati. Ramo ob rami so se borili proti neprestanim turškim navalom, jib odbijali, zaustavljali in so se tolikokrat skupno maščevali nad turško roparsko druhaljo z vpadi v njeno ozemlje. Za boljše umevanje naslednjega poglavja treba omeniti, da so zasedli 1.1354. Turki polotok Galipoli in so postali s to zasedbo odločujoče gorje za celo Evropo. Leta 1371. so premagali Srbe na Marici in jim je prinesla zmaga južno Srbijo do Kosova. Bitka na Kosovem polju leta 1389. je napravila Turke za gospodarje severne Srbije. V drugi polovici 15. stoletja so si podjarmili vse še na videz samostojne srbske državice z Bosno, Hercegovino in Črno goro vred. Sava in Donava sta postali severna meja mogočne turške države. Po osvojitvi južnih balkanskih držav so prodirali Turki z neugnano silo na Ogrsko, Hrvatsko in ropali, morili, požigali po slovenskih deželah in 6dvajali žensko in moško mladino v sužnost. Ako bi bili odrekli v časih splošnega turškega zmagoslavja že Hrvati in Slovenci, bi se bil moral podati sultanu Dunaj in za njim bi bili okusili Nemci, kak sosed da je verolomni Turčin. Turki se niso držali navade, da bi bili napovedovali velike vojne, manjše napade ob meji pa so organizirali bosansld paše po svoji tolovajski volji in so pridivjali na plenitve povsem nepričakovano. Da bi bili naši slovenski in hrvatski prednild vsaj nekoliko varni vred turškimi presenečenji, so si uredili sami poročevalsko službo. Skraja so opazovali olJ brvatsko-turški meji priprave ter gibanje turških .ct posebni ogledni- ki. Ako so bili sigurni, da se odpravlja Turek na rop, so prijezdili z vso naglico preko Hrvatske med Slovence. Z gradov po Sloveniji je bil opozorjen naš kmet s streli iz topičev, da bo pridrvel nad njega Turek. Ker se je pa izkazal opisani način opozorilne službe večkrat kot prepočasen, so uvedli kresove. Na visokih gorah so pripravili velike grmade. Te so začele goreti ena za drugo od hrvatsko-turške meje in oznanile tudi Sloveniji, da se jej bliža turško opustošenje. Slednje opozorilo s sežiganjem kresov je bilo za tedanje čase še najhitrejše in je ostalo v navadi, dokler je teptalo zemljo naše domovine kopito turškega konja. Ako je napovedal svit gorskih kresov: Turek je vpadel, se je zaprl gospod za varni grajski zid; kmet je ostal na prosti ravni, oborožen le s kakim nerodnim orodjem. Prepričal se je, da se v slučaju resne nevarnosti ni zanesti na grajsko gospodo, pozidal si je svoje lastne utrdbe. Kot obrambne točke si je izbral cerkve ali pripravne postojanke blizu svetišč in te je utrdil. Kme.ke utrdbe krog hramov božjih in blizu njih so imenovali tabore. Ko so telefonirali kresovi drvenje turških jezdecev, so spravile kmečke roke z vso naglico: deco, žene, starce in blago v cerkev; m.žje in fantje pa so se branili izza utrdbe proti Turkom. Turški vpadniki niso skoraj nikoli dolgo oblegali taborov, gradov po višinah se niti lotili niso. V slovenskih pokrajinah je nekaj pomenila proti Turkom edino le samopomoč kresov in taborov. Za turške vpade na hrvatsko in slovensko ozemlje se skraja avstrijska vlada sploh ni zmenila. Šele neprestano prodiranje turške moči je narekovalo vladi uvedbo posebnega turškega davka, čigar dohodki so se uporabljali za vzdrževanje obrambne vojske proti turški sili. Ti vojaki so bili le plačani najemniki, ki so vršili še tedaj slabo svojo dolžnost, če so prejeraali redno plačo, a so .isto odrekli, ako so slučajno izostali denarni prejemld. Mnogokrat se je zgodilo, da je plenila najemniška vojska bolj med Hrvati ter. Slovenci nego čete bosanskih paš. Početkom 16. stoletja je organizirala vlada obrambo napram Turkom na ta na.in, da je utrdila ozemlje ob hrvatsko-turški raeji in ga zasedla z vojaštvom. Obmejne gradove in mesta so obdaH z jarki teV močnim obzidjem in nastanili po trdnjavah večje ter manjšo vojaške oddelkc. Na ta način jc bila s časom oi-ganizirana vedno pripravljena Vrojna krajina. Vojaško silo v Vojni krajini jc oja.ila vlada z naselitvijo uskokov ali prebegov. Bili so to iz turšktjga jarma pobegli Bosanci, ki so sc naseljevali po Dalmaciji in Hrvatski. Uskokom jo dala avstrljska vlada zcmljo in jih oprostila desetine in tlake. Morali so biti stalno pripravljeni, da odbijajo turške napade. Imcli so lastne kneze, lo njihovi najvišji povcljniki so bili tujci. I.eta 1579. so zgradili močno protiturško trti.njavo Kaiiovec. Tedaj so določili, da naj prebiva eden od v Vojni krajini poveljujočih generalof v Karlovcu z oblastjo od morja do Save, drugi geheral se naj zadržuje v ttdnjavi V"araždin in naj bo poveljnik od Save do Drave. Prva Vojna krajina se je imenovala »hrvatska«, dnjga pa »slavonska«. Uskoke so nazivali grani.arje. Vrbovno poveljstvo za ceio Vojno krajino ali granico Je tvo- rilo notranjeavstrijsko dvorsko vojno svetovalstvo v Gradcu. Rane, katere je bila usekala kuga krajem ob Sotli in Bistrici na življenju ter imetju, je zacelil čas primeroma hitro. Kužnemu letu so sledile obilne letine. Kmet si je opomogel glede ureditve posesti in razmnožitve žive^a blaga. Pričelo je zopet živahno trgovanje z živino med Štajerci in Hrvati. Na velikih sejtnih so znali Zagorci toliko povedati, kaj da mora prestati prebivalstvo hiže Zagreba in posebno še po Slavoniji od tur.kih vojsk. Mnogo so Ijudje govorili o strašnih posetih Turkov po raznih krajih ob Muri v Slov. goricah. Spodnji slovenski kraji so imeli dolgo časa mir pred Turki. Splošno je bilo utrjeno med narodom mnenje, da je oplašila Turčina kuga in ga ne bo tako hitro v goste. Mirna Jeta so pomogla obsotelskim revežem na noge, da so imeli vsakdanjega kruha, polič vina in ob svetkih še tudi kaj mesenega za pribolj.ek". (Dalje sledi.)