Do Jordana in Nila
(Nadal/evanje.)
Id Haife ob morskem zalivu pa tja mimo genezareškega jezera noter v Sirijo drži tudi železnica. Toda mi se je nismo poslužili, ker ne pelje blizu mimo svetih krajev, ki smo jih hoteli obiskati. Sicer pa tudi ne vem, kako bi se bili vozili, ker skoro cel teden, kar smo se tnudili tam okrog, nismo videli in ne slišali puhati nobenega hla-pona. To je že tako red na Turškem!
Na štirih potniških vozovih smo jo drdrali s Karmela dol proti Haifi in skozi mesto po slabih, semtertja tako ozkih ulicah, da sem menil, biti mora vse drobno, kadar sta srečala dva voznika s svojima vpregama — pa sta jo vendar vselej dobro izvozila, četudi je manjkalo vselej le za en sam las, morda tudi samo za pol lasu, da se nista zadela. Počasi smo se prerili skozi precejšno turško mesto in prišli na plan, na cesto, ki drži v Nazaret. Pred mestom je mnogo palm in starega oljičnega in dru-gega drevja.
Kolikor dalje smo imeli mesto za seboj, foliko bolj je ponehavalo drdranje koles. Po široki, obdelani, toda zdaj skoro prazni dolini je namreč cesta kar nasuta s prahom, da so se našemu vozniku skoro kar na lepem usfavili konji, ker so se zanfa kolesa v cesfni prah. Čez (ri ure smo pri-vozili do nizkega z hraščevino in drugim grmičjem porastlega pogorja. Tam je privoščil Turek nekoliko oddiha svojim ,,arabcemu.
Željno sem napenjal svoje oči, da bi zagledal kje oddaleč mesto Na-zaret; toda videl sem le nekoliko valovito pokrajino, nekoliko bolj porastlo kol je Judeja. Sevcda v primeri z našo lepo domovino se mora tudi Ga-lileja imenovati prava puščava, vsaj v tem času. V ondotnem poletju, ki je meseca marca in aprila, pa pravijo, da se ziblje po ravninah in dolinah vse polno bogatega zlatega klasja. In res smo videli tudi mi na več krajih kar na t)eh nakopičenega vse polno žiia. Jutrovec namreč nima skednja. Svoje žito omane z živino kar na goli zemlji.
Ko smo prišli z višine v ravnino, so krenili vozniki drug za drugimi s ceste v stran. Kaj neki bode — sem si mislil. Voda je stala v bičevju sredi travnika. Vozniki so se skobacali drug za drugim s svojih vozov, poiskali pod sedeži posode iz platna, jih napeli in napojili počasi svoje konje.
Na daljnem svojem potovanju smo se vozili skozi par dolgočasnih vasi. V prvi vasi smo se ustavili pred gostilno. No, da bi vi videli to ju-trovsko gostilno!  Tudi jaz sem vstopil v ta prostor,  ki je bil pa tako ne-
CS3   158   S^O
snažen, da sem imel takoj dovolj in sem šel rajši nazaj na svoj voz. To-variši so se pa pomudili nekoliko notri in si ohladili žejo z mlačnim pivom, ki so ga hladili z umetnim ledom. Donesel jc ta led naš dragoman iz Haife, menda kar za srajco. Tudi to je prav po turško!

Mahnili smo jo dalje. Še lep čas smo se vozili po ravnini. Naposled smo jo pa krenili v gorovje. Kmalu se razprostre na naši desni, globoko pod nami, velika ezdrelonska planjava, ki je popila že od starodavnih do novejših časov kri neštetih junakov. Pravijo, da je spomladi vsa v krvavo-rdečem cvetju, kar spominja Izraelca na bojevite čase.
Proti jugovzhodu smo zapazili pod znanim pogorjem mestece Najim, kjcr je vzbudil Gospod iz smrtnega spanja mladeniča, edinega sina matere,
CSs>   159  S5>                                              ^^^H
ki  je  bila vdova.  Na vzhodu pa se nam je pokazala kot ogromna klobu-kova ,,štula" gora Tabor.
Seveda so se nam vsiljevali svetopisemski spomini na te kraje. Vendar močnejše kot ti spomini, je bilo koprnenje našega srca po ljubkem Naza-retu, ki smo ga imeli zagledati zdajzdaj.
Solncc se je bližalo zatonu, ko smo jo zavili proti severu, in kmalu — bilo je še pred mrakom — se nam prikaže Nazaret, razstavljen po po-brežju prijaznega gorskega kotliča. Naša pot nas je privedla prav k veli-kanskemu in lepemu katoliškemu gostišču, kjer smo odložili svoje stvari in se nekoiiko osnažili obilnega prahu. Nato pa je bila naša prva pot v ka-toliško cerkev oznanjenja Marijinega. Bilo je že mračno v cerkvi. Pa saj nam ni bilo za ccrkev satno — naši koraki so hiteli naravnost v kapelico na kraj, kjer je pozdravil angcl Gospodov Marijo. Po sedemnajstih stop-nicah smo dospeli dol na kraj, kjcr je »Beseda meso postala". Spustili smo se na kolena, gori v zvoniku pa je zazvonil srebrni glas zvona nAve Marijo". Ginjenosti nam je zastajal glas, ko smo kot odposlanci slovenskega naroda v svojem jeziku pozdravljali nebeško Devico na onem mestu, kjer jo je naprej pozdravil nebeški poslanec.
Na mestu tega svetega dogodka stoji kamenit oltar. Pod oltarno mizo je pa vrezan jeruzalemski križ -h— okrog  njega pa lalinski napis:   Verbum caro  hic  {actutn, t. j. Beseda je  tu meso postala.   Pred to kapelico  sta še dva oltarja, na levi sv. nadangela Oabriela, na desni pa sv. Joahima in Ane,   • staršev Marije device.
Cerkev Marijinega oznanjenja je dokaj velika in prav čedna stavba. Zidali so jo 1. 1730., in sicer šest mesecev, kerjim je Turek dal samo toliko časa odloga. Zidali so jo kar na razvalinah prejšnje cerkve, — razvalin ni bilo časa odstraniti — zato je tudi kraj Marijinega oznanjenja tako globoko pod zemljo. V letih 1877—1880 je biia cerkev močno olepšana po darež-Ijivosti našega presvetlega cesarja, in še zdaj sem videl več mašnih plaščev, ki imajo všit grb avstrijskega dvoglavega orla.
Cerkev itna lepo pročelje in visok, vitek zvonik. Nad kapelico Mari-jinega oznanjenja je včliki oltar Marije device; k njemu vodi ob vsaki strani po dvanajst stopnic.                                                                                           ,
Drug za nas znamenit kraj v Nazaretu je kraj delavnice sv. Jožefa. Ondi je že v starih časih stala cerkev, ki so jo pa sovražniki že zdavnaj razdejali in na njenem mestu so postavili svoje hiše. Ustno izročilo je pa še vedno živelo, da je ondi kraj delavnice sv. Jožefa. Zadnji čas so one hiše pokupili in podrli. Začeli so kopati temelj novi cerkvi, in glejte: pri tem delu so zadeli na temelje starodavne cerkve. Videli smo temeljno zidovje in še dobro ohranjen krsfni kamen z mozaikom (iz kamenčkov sesfavljene podobe) na dnu. Ne samo tu, temveč po več krajih v Sv. deželi so ravno izkopine starodavnih cerkv^, ki so jih Turki razsuli iz sovraštva do krščan-stva, zanesljive priče, da so to res oni kraji, kjer so se vršile svelopisemske zgodbe.   Poleg stavbišča nove cerkve, ki jo hočejo postavid prav v onem
Nazaret.
 161  
slogu, kot je bila prvotna, stoji zdaj kapelica sv. Družine s prelepo podobo, ki je bila odlikovana s prvim darilom na pariški razstavi I. 1896.
Zanimiva je tudi kapelica, v kateri je velikanska, zgoraj oglajena skala, ki se imenuje Mensa Christi — miza Gospodova glasom izročila, da je jedel Kristus na tej skali z apostoli, preden je šel v nebesa. Na oltarju, kjer sem opazil cvetice, sestavljene \z samih polževih hišic, se daruje sveta maša vsak četrtek, menda1 v spomin, da je šel na ta dan Gospod v nebesa.
V  mestu je tudi še shodnica,   kjer je Jezus učil in se razodel  najprej kot obljubljeni Odrešenik. Toda rojaki mu niso hoteli verjeti in so ga peljali na rob gore, da bi ga pahnili v globočino.
Shodnica je zdaj grškokafoliška cerkev. Spomin na početje nehva-ležnih rojakov je pa cerkvica, ki stoji na malem gričku, v kotlu nasproti mestu, in se imenuje: Strah Marijin, ker je — po izročilu — Marija ondi trepetaje gledala nevarnost svojega Sina. Na tem gričku je v gaju mnogib visokih cipres pokopališče duhovnikov.
V  Nazaretu je mnogo katoliških   redovnikov  in redovnic.   Sveti kraji so v varstvu očetov frančiškanov;   svoje  zavode  imajo  pa  tudi   usmiljeni bralje, salezijanci, karmeličanke, usmiljene sestre.
Pozabiti ne smemo tudi Marijinega studenca. Nazaret ima en sam studenec. Torej je gotovo, da je hodila Marija z Jezuščkom semkaj po vodo. Zato se imenuje še zdaj ta studenec Marijin studenec. Pripoveduje se ljubka zgodbica, da se je nekoč Mariji ubil vrč in tedaj je Jezusček dvignil svoje oblačilce in vanje natočil vode in jo nesel domov. Marijin studenec je zdaj obzidan in ima več izlivkov. Po teh pritaka voda. Pokusili smo jo tudi mi, prijetno se spominjaje otroških Iet Gospodovih.
Nazaret je precejšno mesto. Šteje nad enajst tisoč prebivalcev, med njimi do tritisoč katoličanov, Turkov bo pa tudi toliko. Drugi so pa nezedi-njeni Grki in protestantje.
Ko je odzvonilo poldne, smo šli iz Nazareta proti Kani galilejski. Strma cesta je vodila proti severovzhodu iz nazareškega kotliča. Ko smo prišli na višavo, se je jel svet nižati, vozovi so pa drčali po trdi cesti. Ob poludveh smo zavozili v veliko živinsko gnječo pri močnem studencu y Kani.
Polagoma smo se motali dalje in dospeli pred dvostolpno katoliško cerkev s kupolo. Latinski napis na pročelju: BBila je ženitnina v Kani gali-lejski in Mati Jezusova je bila tam," nam je povedal, kam smo prišli.
Stopili smo v lepo, 1.1881. zidano cerkev in šli po dvanajsterih stopnicah dol na kraj, kjer je storil Gospod prvi čudež: »izpremenil vodo v vino." Nad vratmi v duplino je napisana lepa pesem iz brevirja: ,Novum genus poten-tiae, aquaerubescunthydriae, vinumqueiussafundere, mutavitunda originem."
V duplini je polno napisov iz evangelijskega odlomka o prvetn čudežu Gospodovem. Na kraju čudeža stoji oltarček, na kamenitem postavku pred njim je pa zapisano; »Tu je stalo šest vrčev," Eden stoji  še zdaj. Narejen je po pravem vrču,  ki se hrani v Kolinu in bi utegnil  držati  kakih  osem litrov. Oltarček stoji med dvojimi vratmi. Nad desnimi sloji zapisano: BNa-
polnite vrče z vodo," nad levimi pa: BNesite starejšinu pokusit!"
i
CL3  162  LS>
Nad duplino je velik oltar, vzvišen za sedem stopnic, in nosi podobo svete zgodbe. Nad oltarjem jc velik napis: BKar je Bog zvezal, naj človek nikar ne ločf." Tudi slika Adama in Eve spominja na ženitnino na tem mestu. V ccrkvi se kaže marmornat tlak stare cerkve z napisom v znamenje, da je tu res mesto prvega čudeža Gospodovega.
Spomin na ženitnino smo obhajali tudi mi v obednici prijaznih fran-čiškanov. Postregli so nam z dobrim vinom, s črno kavo, in vse nam je teknilo prav dobro. Seveda tolikobolj radi spomina na ono pojedino, ki jo je proslavil Zveličar s prvim Čudežem. Kar sem občutil sam v Kani pri tej mali gostiji, sem privoščil tudi svojim prijateljem v domovini.   Zato sem si

Kripta katoliške župne cerkve v Kani.
izprosil steklenico kananejskega vina, da sem ga prinesel domov in pri prvem sestanku dal pokusit svojim sobratom.
Razen katoliške cerkve ima Kana še tnalo katoliško kapelo, posvečeno sv. Jerneju-Natanaelu, ki je bil lukaj doma.
V Kani, ki šteje samo kakih Šeststo prebivalcev, smo se mudilf le dobro uro. Že pred četrto uro smo bili pa spet v puščavi, kjer je pomnožil ZveliČar kruhe onemogli množici. Nad obširno, nekoliko nagnjeno planjavo kipi proti nebu gora osmerih blagrov in se ogleduje v temnomodrem zrkalu lepega genezareškega jezera. To smo ugledali ob štirih popoldne globoko doli pod seboj. Tri četrt ure smo se še vozili po semtertja zviti cesti, preden smo odložili svojo robo in položili obenem k pokoju tudi kosti svojega rojstva v frančiškanskem gostišču pri sv. Pelru v Tiberiji.