Okrajni plenum Ljudske mladine Slovenije v Ptuju V nedeljo, dne 21. avg. 1949 &e je vrš.i", v Titovem domu akrajni plenum Ijudske mladin« Slovenije, na katerem so pregledali dosedanje uspehe in po-m^njkljivnsti dela mladinske organiza-cije. Plenurau so med druguni prisosivoval: tucii iekretar OK KPS tov. Leskovec Frazic. lnštruktor CK LMS-a tov. Krajnc Stane. zastopnik OO OF tov. PungarLnik Ciril, nekateh Sftkretarji partijskih ce-tic ter predsedn k okrajnega OLPS-a tov. Dežman Poide. Po otvontvj in pozdravmh besedah se-kietarja OK LMS-a je sekretar OK KPS tov. Leskovec govoril o gospodarskih in političnih nalogah, ki so pred ndmi, o polit, čni situaciii pri nas in v svetu, tcr je v svojih besedah posebno poudaril nujno*t sodelovanja tnladine v vseh tjospodarskih 111 političnih nalogah tz relerata o delu miadjnske yrci«Lni-zacije, ki ga je podal sekretar OK LMS-a tov. Segula Jože, je biio razv.podar&kih nalog in udarni-skegs dela tudi dovolj tazvediila in zabave ( zleti, kulturne prireditve, fiz-kultura, ljudska tehn ka, tekme koscev itt grabljic ter druge primeme oblike de!a v aktivu, je mJadina posečala se-s^anke. ter je tudi študirala, kot )e to primur v Humu pri Ormožu, v Osojniku, Tmičah in drugih aktivih Skrajno malomarnost do izvrševanj« dolino&tl v miadineki organizaciji so pokazata ne-kalera vodstva, kot je to primer v Stojn-cih, kjet se sestaaki vršijo zelo redko, na v«akeni drugern sestariku se pa voli nov sekretarat mladine. Nobeden od uvoljenih funkcionarjev pa se ne po-giobi v delo, čeprav so za to sposobni lx tega se lahko sklepa le dvoje: 1. ali ti ljudje namerno sabotirajo razvoj or-ganizacije, 2 ali pa kljub 4-letni obnovj in grad tvi socializma in kljufo ogrora-ntna moznosHm, ki so je imeli za lastno izgraditev, ni6o dorasli častni nalogi, ki jo mora odigral naša tnladinska orga-niracija v izgradnji socialiama. Drugi priuier malomarnega odnosa »odstva tnladinske organizacije do izvrševanja nalog bj l*hko navedli Juršince, kjer mladina prireja kulturne prireditve, a to ne po xaslugi vodslva, marveč na lastoo bnidativo. Take in podobne primere slabega vodenja organizacije ]e treba frmprej likvidirati. Po krajih, kjer je v poletnem ča&u mJadinska or-cjanizacija zararla, se mora nenuidoma pristopiti k obnavljanju aktivov. To naj bi se odražalo predvsem v tekmovanju za trideseto obletnico uslanovitve SKOJ-a, kj bo v oktobru. Današnj; plenum, je poudaril tov. 5e-gula, mora b.-ti prelomnica v doseda-njem delu mladinskih aktivov. Nraloga sekretariatov osnovnih organizacij je, da pristopijo takoj k izvrševanju nalog, ki nara jih je nakaza} IV. kongres LMS in sklep XIII. plenuma LMJ. Med drugim je b lo v sekrctarjGvo.rn referatu nakazano, kako naj se pristopi k postavljanju krajevnih kornitetov LMS na terenu ter organizacljski učvr-stitvi aktivov. V referatu o !j«dski tehniki nam je tov. Skok Jože, sekretar OO LT ier član b-roja OK LMS, ki je odgovoren za ljudsko tehniko, nakazal pomen ln vlo-go ljudske tehnike v naši 6ociahstični graditvi. Nakazal nam je naloge in vlo-go, ki jih mora mladina prevzet p; dvi-gi»nju jn šir;enju Ijudske tehnike V tekmovanje za 30-letnico SKOJ-a bo vključeno tudi ustanavljanje klubov in krožkov ljudske tehnike. K diskusiji se je oglasil predsedn k OLPS-a fov. Dežinan, kateri je v kral-kih bes&dah poudaril važnost udejstvo-vsnja mladine na kulturno-prosvetjiem polju, posebno v predkongresnein tek-movanju za II. kongres ljudske prosve»e, k'j se bo vršil v me-secu novembru. 2e sedaj je treba začeti z zbiran;em prijav za izobraževalne tečaje, kater h bo letos 35 t našem okraju. Začelek bo s 1. no-vembrom t 1. V nadaljnji di&kusiji so se obravna-ˇela razna aktualna vprašanja v delu % mladinsko organizacijo po sklepih XIII. plenuma. Po razrešnici, ki jo je predlagal ?e-kretar tov Šegula za nekatere člane komiteta, ki so odsl. na razna druga sluibena mesta, je bil z dopoinilnimi vclitvami izvoljen novi OK LN4S, ob-enem pa delegati za oblastno konferenco LMS za Mariborsko oblast, kalera se bo vršila 3. in 4. septembra 194J. V zaključni besedi nam je inS-truktor CK LMS tov. Krajnc Stane jasnc r.a-kazal pot, kako naj dela mladinska or-ganizacija, da bo v svojem delu lahko riosegala tudi uspehe. Ob koncu je bi.l na predlog sekreJarja Agit-propa OK LMS-a tov. Ck)lob Ma-rije sprejef odlok o izvajanju enoinega programa ideolo&ko-političnega dela meo objavljen v pri-hodnji številkL PleniiTn je spreje: a.....m> w .-.ddaljnjeTn delu mladinske organizacije ter je s :em tud, potrdil, da bo bodoče delo mlad:ne najbolj plodono«no pri izgradnji socia-lizma.