„Projekt zakona o uredjenju i nadležiiosti sudova." 279
^Projekt zakona o uredjenju i nadležnosti sudova."
Predsednik višjega deželnega sodišča I. Kavčnik.
V 4. in 5. številki beogradskega »Arhiva« je pod gorenjim naslovom priobčen načrt organizacijskega zakona sodišč v kraljevini, ki so ga izdelali vseučil prof. Živojin Peric, dr. A, Arandjelovič ter predsednik prvostep. suda Mih. Tadič po naročilu posebne komisije, ki jo je bil sestavil minister pravde Trifkovič. Ta načrt je sedaj minister izročil drugim članom ko^ misije, da ga proučijo. r
280 ..Projekt zakona o uredjenju i nadležnosti sudova."
Hvaležni smo urednikoma »Arhiva<, da sta ta načrt že sedaj priobčila, ker na ta način dobi pravniška javnost še pravočasno priliko, da se otvori o njem debata. Te prilike se bodemo morali prav izdatno nosluževati pravniki iz Slovenije in Dalmacije, ker nam preti velika nevarnost, da izgubimo naš sedanji postopek.
V uvodu načrta se naglasa, da je komisija smatrala v prvi vrsti za potrebno, urediti organizacijo sodišč, k čemur se ima pristopiti precej po donošenju ustava in na ta način doseči enostavno organizacijo sodišč v kraljevini.
Meni se "vidi to stališče napačno. Najpopre- je treba ugotoviti, kakšen postopek bodemo imeli, ali bo u^ten ali pismen, ali s polnim ali omejenim prizi/om i. t. d.; šele potem se bode moglo presoditi, kakšna bodi organizacija sodišč. Sodišča; so leorgan v izvrševanju prava, torej odvisna od n a č i ti a izvrševanja, t. j. od sodnega postopka, in ne naopak.
Skoro pa moram misliti, da stoji na tem stališču tudi komisija, ker o postopku samem trdovratno molči in poraja se ml simi, da se namerava za vso kraljevino uvesti srbski »grad-janski postupak«.
Ta sum mi učvršča okolnost. da je v,sa vsebina »projekta«, razen instituta srezkih sudova s sodnikom poedincem, prikrojena za sedanji srb. postupak. Obdrži namreč v veljav« »opštinške sudove«. dasi jim pristriže kompetenco, — ostane sedanji »apelacioni sud« brez ustnega in neposrednega postopanja in »kasacioni sud« bode i nadalje samo k a s a t o r n a, nc pa tudi ju di k atoma instanca in končno ostane tudi ustroj pisarnice isti, tako da bi naša sodna pisarnica izginila in hi zopet dobili nazaj naš stari vložni zapisnik. Vse to je za nas nesprejemljivo in naša naloga bode, da to dokažemo s tehtnimi argumenti, kar seveda ne bode težko.
Srbski »gradj. postupak« je iz leta 1865. Odkod je prišel, se ne ve. o tem ne povedo nič »nobene kukvc-. Bil pa je za takratni čas res najnapredniji izmed vseh drugih postopkov, kajti ima na prvi stopnji ustno in neposredno postopanje, dočim se je v tistih časih začelo v Nemčiji in Avstriji šele gibanje za neposredno in ustno postopanje. Ali od takrat so se razmere bistveno izpremenile. V sedemdesetih letih je nastal nemški, v
..Projekt zakona o uredjenju i nadležnosti sudova." 281
19
osemdesetih bosanski, koncem preteklega stoletja avstrijski in začetkom tega stoleja ogrski civilni pravni red. Srbski »postupak« je pač zadostoval za malo Srbijo, a za državo SHS je mnogo pretesen.
Morali bodemo napraviti novo kodifikacijo. Ce ne drugo, prisilil nas bode v to .socialni in narodnogospodarski razvoj naše države. Bolje pa je, da se te kodifikacije lotimo takoj sedaj ob ujedinjenju prava, nego da bi morali pozneje, ako se uvede sedaj srb. postupak, vso stvar zopet znova začeti.
Stališče, ki ga moramo zavzeti napram načrtu, je po mojih mislih nastopno:
Zahtevamo, da se dotična komisija pomnoži za pet članov in sicer po en odvetnik in po en sodnik stola sedmorice iz Slovenije in Dalmacije ter en profesor ljubljanske' pravne fakultete. To naj izposlujejo naši narodni poslanci. Naše delegate v komisiji pa bodemo morali vsi ostali pravniki podpirati z javnimi diskusijami in znanstvenimi članki v časopisju, bodisi v dnevnikih, bodisi v našem strokovnem listu.
Dokler se to delo vsled tiskovnih razmer ne more zapo-četi, naj posredujejo naši poslanci, da se v komisiji ali drugod ne bode nič definitivnega sklenilo.
Da pa se da znanstevnemu delovanju realno podlago, bode »Slov. Pravnik« v prihodnjem zborniku priobčil ob kratkem zistematično obdelan srb. »gradjanski postupak« in pa za dodatek gorenji »projekt«.