V torfk. vftrlfk |aa*M uuaja in I Ml •"<" ' » MTt* lit* *fl I _ h) Irt« . . 4 , - ,a ^clrl I. ti . •_• ,, l'll |ll>š|i /.i «i» lu H1- p.,1 IHa U .. ,V1rt Ivin II ,. VrnlnUtv.i iu .iir.iv ,. u vi..In.im tri!« i'1"1 fliln »Um M, 114. Oznanil« : /. navadno ifffltHM »rilo it plačaj* ll Vi i' v M n^tiin« Ural. ■ kr h M tuka »krat, 4 kr. i- N Mm Škrat vrt'a |. .uir-iik v 4a pltca jrjo pn proitorg. Za «ak tliek j« ati kolek(itampoljl za 30 k. laatMfaal .v n« vratajo, dopUi naj ie klaguiol juj friokujtjo. r m. i3. V Maiiboiu 30. upiila IH<>H. TeoaJ I. Plaši po vetru! V t i li o t i kl i jejo talenti, v življenja hrupu rastejo značaji! Nimamo vzrokov niti predrznosti podirati dobro premišljenega in na bogato .skušnjo oprtega izreka dušnega orjaka Go-tlie-ja. Odkar se je pričela Avstrija prenarejati po ustavnih načelih, ni se izmanjkalo hrupa, počemši ođ najvećega veselja in navdušenja, ki se vklopa v tijakarske ojniee itd., do onega, kte-rega vzrok uje izrek: Ako Nemci zgubimo nadvlado, /. veseljem bomo pozdravljali Avstrije razpad. Ue vendar vsemu hrupu vkljub v merodojnill političnih krogih, kteri so ;se najbolj pogosto imenovali pri tem ustavnem hrupu, do zdaj ie pogrešamo one značajnosti, klere si brez stroge doslednosti misliti ne moremo, gotovo nam ne more nihče zameriti suma, da dosednjni lirup ni bil po tem, da bi odgojeval in spopolneval značajnost, kakoršna je bila na umu Goethe-ju pišočemu navedena , vendar le resnična stavka. Za tega del pa nam ne upade Bl'CO; dunajsko žiteljstvo — čc smemo verjeti časnikarskim poročilom — ni So vbralo vseh strun. Gospod ministorstva predsednik knjez Auersperg vsaj je vedel odsvetovaje cesarskim princem vdoložovanje pri posvetovanji In glasovanji o zakonski postavi pripovedovati še 0 drugem hrupu , kteremu bi bil Dunaj kos. Kdor ga dočaka, sodil bo, ali bo izrejal mišljenji hrup značajev v Goetheje vem smislu ali ne. Nihče nam ne bo podtikal niti krivega mišljenja niti napačnega namena, kdor je z nami te misli, da se značajnost ne more ločiti od doslednosti, — da molčimo o vsem druzcm. Doslednosti, t. j. pravilnega in rednega postopanja, pri ktercm so posamezni čini v vodni iu nepretrgani skladi z načeli pravednim spoznanimi, te doslednosti pogosto pogrešamo pri obeh državnih zbornicah. Nimamo niti volje, niti poklica vso nedoslednost, kar smo je že doživeli, obširno spisovati: To delo prepuščamo zgodovini, Če zgodovina ne bo o njej na dnevni red prestopila t kakor se dandanes na dnevni red prestopa pri tirjatvah federalizma in narodnosti. Poglavje 0 nedoslednosti politični bi bilo obdelovanja vredno in delo hvaležno. Le na primer in mimogrede' nekoliko. Ko je bil mnogo obrekovaui in morebiti mnogo prehvaljeni Belcredi ob moč del februarsko ustavo, do dna peklenskega so obsojali ta čin možje, ki sojo nedavno — da ne rečemo, kar bi smeli, vničili — vendar tako oskubili, da seje dandanes tudi po imenu več ne I Čuje imenovati. Gospod Anton Auersperg (pars pro toto) je obupno na pomoč klical §. 19*) deželnega reda, ki se blizo glasi*: Deželni zbor ima pravico posvetovati se in staviti nasvetov o razglašenih splošnih postavah in naredbab gledd njihovega upliva (riicku irkuug) do deželnega blaga itd. Potne srage so se cedile g. Khiserfcldll in njegovim poslušalcem po obrazu, ko je goap. Kai-serfeld do trudne, pozne ure razlagal v deželnem zboru staj. navedeni in Belcredijev čin z obligatnimi mahljeji na federalizem sploh in Slovence posebej. — Med tem je napravil dunajski parlament nove temeljne zakone, kterih upliv do osode vseAvstrije in posameznih dežel je po teh gospodov lastnih beBedah neizmeren; a gospoda zmirno vsak svoj „zvonec" nosita, jeden v delegaciji, drugi v zbornici poslancev ne brine se za „ruckwirkung" teh zakonov in za pravice deželnih zborov posvetovati se i u staviti nasvetov o njih. Deželni zbori so že za Časa storili svojo zamorsko dolžnost; zdaj naj, kedar ravno dopušča Čas, hitro oskrbe svoje siroinašniee, bolnišnice in beraski deželni pro- račun.**) Deželni zbori so zdaj še — dokle ne vemo — oddelek avstrijske ustave; kje ostaja doslednost gospodov, ki tako pogosto trde, da se ima ustava, kar je je, do slednje pičice izvrSiti in oživotvoriti ? Mi si zopet nazaj želimo svoje deželne zbore, posebno se veselimo Kranjskega, odkar smo čuli, da bi znal doma pridržati državne poslance. Vsaj bo imel pod varstvom — imunitete — priliko povedati jim, da si želimo Slovenci t cenejše avtonomije, nego je ono, da se v naslovu vsake nove postave imenujejo vse kronovine po imenu!! — „Glas ljudstva in tirjatve Časa se ne dade* več vduSiti"! Ta ali enak izrek se je ponosno dal deklamovati v zbornici, a tudi z vspehom! Sklicovaje se na tirjatve VSeh Ca SO V — na nedotakljivost premoženja — se je jednoglasno oglasil narod Češki proti nameravanemu davku na premoženje in se oglašajo sem ter tje tudi drugi. V vladinih listih pa beremo le o „massregeln" (ostrih naredeb) ministerstva proti ljudskemu glasu deškemu. Saj je ministerstvo odgovorno; gospodje poslanci imajo tudi pod varstvom imunitete pravico v zbornici interpelovati in tuđi međusobno ka-eega ministra poprašati: zakaj ostaja v srčnih gubali zdaj lepi stavek v ljudskem glasu in tirjatvah Časa?! Zakaj ne *) No zameni ti §. 10 toniolj zakonov. Hoa čuden pri proquo. **) Goipođ vredni k, ali bode to za leto 1808 ren 5e proračuni? Henrik, stavec. Govorništvo na .lun lijakom. V I. o u il o n u. 1 8, aprila. V državah z javnim političnim življenjem si ni mogoče misliti prave omiko za kakoršnn si bodi državno poslovanje brc/ odgoje V govorniški zvo-denosti. To so stari (irki in Rimljani vrlo vedeli in zalo je bilo govorništvo glavni del njihove odgoje: brc/, zgovornosti si ni mogel nihče pridobiti ali opravljati kacegft veljavnega državnega poslovanja. Dolgo časa in po državah, kjer so vladarji gospodarili le po svoji ali, kakor so satni zagotov-ljali — „p<> božji milosti, pravici in volji", ne pa po ljudski, ko se jo delala in vršila vsa politika le v vladarjevih kabinetih: ni trebalo govorništva, —ni trebalo nikogar k nobenemu predlogu pregovarjati /. dobrimi vzroki in lepimi besedami; laže je bilo samo zapovedovati, strniti vse brez vgovorov. Hvala dobri osodi ta doba celo zamira; ljudstvom se pripozuavajo pravice, državnik mora svoje mnenje javljati in zagovarjati, drugemu vgovarjati: stari „Ibrunr se jo ponovil v naših parlamentih in zborih. —■ Ako narod sine govoriti, najprvo mu jo tudi treba voditi kako govoriti; nastala je neobhodna potreba vsaceinu biti govorniku, kdor hoče v javnem državnem Življenji poslovati, kjer ni v izpeljavo kacega predloga ali namena več gole zapovedi, tcinuč le pre-govorjenje po dobrih v/rokih iu lepih besedah. Zato zainorejo le oni poslanci ali zastopniki narodovi veljavno reševati svoj posel in svojo nalogo, ki so zvedeni v govorništvu; brc/ tega so prazne mašine, ktere njihovi nasprotniki ali prijatelji navijajo po svoji volji. Narod si ima toraj izbirati /a svoje parlamentne zbore govornike — saj druzega vendar niso poslanci, kakor govorniki za stranko, kteru jih je izvolila —, a govornik še ni vsaki, ki se domorodca kaže ali pripoznava, govorništvo tudi še ni v učenosti iu obširni vednosti, - - da si brez teh govorništvo ne more biti popolno —- tcinuč je posebna zvedenost. To moi'6 vsakdo spreviiliti in na sehi poskusiti, mnogo- krat ima kdo o kteri stvari jasno in dobre pojmo v svojih mislil, vendar jih V besedah no more tako izraziti, da bi bili tudi komu clruzemu nego njemu jasni. - l'a tukaj mi ni inesta potreb in posehnosti govorništva na široka razpravljati, ko hočem samo anglijskega omeniti. Znano je svetu, da so Au-glijča naj izvrstniši govorniki; govori so, da je Angličan rojen govornik. Ako kdo res misli, da se govornik le narodi ti more, a ne izvežbati, ne ugovarjam mu, in kdor je imel priliko poslušati anglijske govorniku v parlamentu, v ljudskih zborili, na občnih trgih, pri različnih demonstracijah in pogovorih /a reforme, v cerkvah počenši v katedrali sv. Pavla v Londonu, do naj zadnjih kapelic mormonskih, kdor se jo vdeleževal velikih gosposkih obedov, pa tudi gostij v pohlevni hiši prostega artizana: res da lahko reče, če dalje ne premišljuje vzrokov, Angliean je rojen govornik. Ako bi vzroke take govorniške izurjenosti našteval, moral bi — seveda — v prvi vrsti imenovati dolgo javno Življenje politično, kteremu v nobeni monarhiji ni bilo para: govorništvo je bilo pri taoem narodu celo naravna potreba — a kjer je potreba, skrbi se tudi za njo ; kako se je ti potrebi vstrezalo iu zanjo skrbelo, tega bočeni po mnogom iu različnem opazovanji bivajo med narodom anglijskiin nekoliko omeniti. Znano je, koliko so se stari grški in rimski govorniki trudili naučiti se govorništva pri slovečih mojstrih, kako je n. pr. Ciceron potoval iz tega namena v Athene in Ethodos. Angličanom ni treba iskati govorniških mojstrov, ki hi si s podučevanjem kruha služili; njihovi mojstri so njihovo matere in njihovi očetje, prva šola hiša domača, naj viša iu zvršna parlament. Dobre matere zainorejo naj bolje odgojiti svoje otroke za karkoli, in ined ženami anglijskiin i se nahajajo matere, ki se morejo primerjati slavnim Kiiu-Ijankam Korneliji, A vreliji Attiji, materam (irakov, Julija Cesara in Avgusta. Takošne matere same odgoja jo svoje otroke, dokler jim je mogoče;' ta posel jim je svet, zato pa tudi njih trud z obilim veseljem nadarjen. Prva je potreba govorniku, da mu je govor gladek, čist in pravilen, 'i: ije misli urno iu jasno izrazuje. Za vse to se skrbi aiiglijskerau mla- 23 tudi pri drugih državnih službah tako skrbno pa/i na /nanjo deželnega jezika'.' Bojimo >e. da ne! — Njih veličanstvo so naročili zavoljo veselega iu »Tečnega dogodka v ees. družini ministru pitttosodja, naj jim v pomiloščenje imenuje one hudodelce, ki so veri del svoje ka/ni te prestali, pri kterih je videli znamenji- resničnega kosanju in pravega poboljšanja, iu so tudi po svojem prejšnjem življenji milosti vredni. — Obširno pomiloščenje je razglasil tudi italijanski kralj pri priliki kraljičevc poroke. — Meščanski volilni odbor v LJubljani nasvetuje Bledeče g. Kandidate: v III. volilnem razredu: dr. Jan. Ahačič. dr. Jan. Bleiweis, Mih. Pakič. lila/ Verhouo; v II. volilnem razredu: korar Jož. Supan, dr. Jem. Zupanec, Gust. Tbnnies; v II. volilnem razredu: P. Auer, Jož. Blaznik, Kr. Kessinan. Fr. X. Sotivan. Po/iv objavimo prihodnjič. — Od c k. ministerstva pravosodja je došlo vprašanje v Ljubljano, ali ni tamo poslopja, ktero bi bib> pripravno za jetnišnico in sicer za 400 hudodelcev. Čuje se, da bi se vtegnol nasvetovati nekdanji samostan v Zatični. _V Poddragi na ipavskem se je na belo nedeljo 10. aprila z veliko svečanostjo odprla nova čitalnica s petjem, deklama«-ijami in govori. Med slednjimi je bil posebno zanimiv govor čitalničnega očeta dr. Lav riča o svobodi. _ Iznašli so na Francoskem novo kanono, ktera hode v vojni strašno razsajala. Nekdo o tej tO-le piše: Postavili so 200 metrov daleč 80 konj; s kanono začno vojaki streljati, in v malo minutah so bili vsi konji ne le ubiti, temuč popolnoma na drobne koščke razmesarjeni. S takim napredkom se Francija hvali. Javno n. I. iz tir. Stvarnikovo posestvo urb. štev. 201 okraja ur. Laškem III. i/, dr. Vrlie-evo posestvo gor št. 71 pri okr. v Št. Lenartu, cena 8IJ8 gl. iiO nov. ua Koroškem: 1. iz. dr. Murkovo posestvo urb. štev. 047; 2948 gl. :i8 nov. cen. v St. Lorenci v Dohrlcvcškem okraji, s hišnim orožjem 2!)!> gl. 50 nov. vrednosti in drugim premakljivim blagom 781 gl. vr. II. iz dr. Dvornikovo posestvo v Danjelu okraja Pliberskega cena 1200 gl, I, maja: na K r a j u s k c ni: I. iz. dr. Oražmovo posestvo v Mali Loki št. 11 pri okr. ur. Ribniškem; cena 7;>2 gl. III. sop. iz. tir. PerjateljeVO posestvo konskr. št. 3ii po sporazumi jenji Obeh delov okr. ur. Ribniškem; cena Hi.'il) gl. I. i/, tir. Posestvo Marije Koncilijo url), št. 68 pri okr. ur. v Iti du cena 1021 gl. nov. I / l»r,» / n leno «lir>.lie. Službe nadinženirja t.r.s ISOOgl. in300gl.priklade za itanišče iiadiužeiiiija II. r. s 1300 gl. in 300 gl. priklade, eventiielno inženirja I in II r. po 1100 o/ 1000 g), in služba stavb ndjunkta I in II po 800 gl. iu 700 gl. s priklatil> za Btanišče po 200 gl. iu l~.il gl,; prošnja do konta maja pri Tržaški namestniji, Službe akt ua rja pri tikr. ur. v Lomi. Matenji i slov. (iradci plača 120 gl.; pri zadnji treba znanje slov. jezika; prošnja pri osebni dež, komisiji. S 1 u ž h a profesorja nemškega jezika in propedevtike v Gorici z letno plačo 940 gl. oz. 1050 gl. prošnja do 15, maja pri primorski namestniji; kdor zna slovenski ali laški, ima prednost. Služba za okrajnega zdravnika v Št. Vidu pri Zatiču; okr. Litijskem, z letno rcinuncracijo (lit gl. Ti/ua < delo se prevzame iu oskrldja kakor naj hitroj in naj boljši kup h S poštovanjem ^^^^^^ M aslonjaje se na zaupanje, ktero si je pridobil s M jjg tridesetletnim delovanjem, pri|)oročuje se podpisani s pozlnčc- ^ i njem, olikanjem in mnrraorirnnjera vseh crkvenih'reči te verste. (2) Tomaž Kotnik. pozlatar, Allerheiligcu-Gasse, št. Gl v Mariboru. DimaJaka bor/.a '■£.». aprila. 1HC.0 dr/., posojilo 81 II. 30 kr. .ri°/o narod, posojilo 09 ti, Bo kr. 5% meliiliku BO II. 00 kr. Kreditne srofike 180 11. 70 kr. Akcije narod.banke GB II. ,r>0 kr. Cekiniu II. 60.7, kr. Brebro 114 II. OB kr. i.--i-ii--ii in odgovorni vrednlk Anton Tomšič. Tiskar lalunrtl Juii/ir. 38 3O6 obračajo časi gospodje svojega plašča po vetru pišečcm iz ljudstva, po latinski: niisera contribucns plebs! V naglici, s ktero se ima rešiti državni proračun že na pol preteklega leta in potem gredoč proračuni posaincznili dežel itd. našli bi še dokaj nedosledne dlake, ko bi se pralni ne izogibali 18G6 prezirale ljudske želje glede* zedinjenja Slovencev v jedno celoto, ni čudno; čudno tudi ni, da se prezirajo zdaj. Vendar je nekoliko razločka med zdaj in tedaj. Leta 1866 nam ni bila še zagotovljena ravnopravnost slovenskega jezika v uradu, šoli in javnem življenji; armada državnih uradnikov pričenši z ministri ni bila Vendar je mogoče, da se zasučejo Še slednja vprašanja drugače,! še I,r'8('S,a svete P''i8e&e na §• 1!» temeljnih zakonov. Ako se kakor je zdaj čuti, toraj se vrnemo k dnevni kroniki. I ustava res zvršuje, moramo tirjati, da se dosledno zvrsujc llldl Že v 11. broji smo naznanili svojim bralcem, da se misli ukazoma vvesti nova politična organizacija Stnjarskc, in sicer da se bo napravilo 16 okrajnih glavarstev mesto 111 dosedajnili okrajnih uradnij. (1 lasu nismo prav verjeli, ker nam ni šlo v glavo, da bi se pri deželni politični organizaciji celo prezirala dežela in deželni zbor. Teh mnenje bi bilo po našem priprostom prepričanji imelo parlamentarno-ljudsko minisferstvo čuti, če tudi le — zavoljo lepšega! Ali nič ni tako neverjetno, da bi ne moglo Se bolj neverjetno biti. Kakor smo se med tem prepričali, zaslišalo se je že deželnega zbora in dežele mnenje, a - prezrlo! Steiiogrntični zapisnik 28. seje štaj. dež. zbora od 16. febr. 186C nam jo ohranil „ad perpetuam consequentiae memoriam" poročilo g. dr. Keehbaiierja o tedaj v sedajnem smislu namerovani organizaciji. Poročilo se deloma glasi:. „Okraji, v ktero je zdaj (18GG) že celih 12 let dežela (Staj.) razdeljena, spoznani so povsem kot primerni, ljudstvo se jim je privadilo in jih čisla; poprejšnjo razdelitev po okrajnih glavarstvih od leta 1860 — 18.04 , ktera se ima po novem vladinom predlogu oživiti, vzbujala je povsodi n e z a d o v o 1 j n o s t in n e p r i 1 i fino S: t i". „To dokažem (Rechb.) z mnogobrojnim! peticijami (prošnjami) — 64 jih je, ktero so se iz vseh deželnih krajev poslale visečemu deželnemu zboru iu ktero se skoraj brez izjcniek izrekajo proti nameravani novi razdelitvi in za to, da se pridrži dosedajna". Kaj pa, da je veter leta 186(1 pihal okoli drtizega vogla: takrat je bil deželni zbor štaj. sulica proti Belcredijevi „prosti poti", zdaj je —— recimo, da si ne nakopljemo kake priglavicc ---dualističen biser. Kar se je pa med tem tudi spremenilo, djanske razmere in mišljenje ljudsko — vse to je, kakor je bilo, nespremenjeno, in djanskih razmer in ljudskega glasa naj bi ne preziral nihče , naj si bo že vodja levičinega sho-dišča, ali predsednik državnega zbora ali pa še kaj višega! Iicćli-bauerja in njegovih prijateljev — če ne gledamo na ustavne pravice in sredstva — osebni vpliv je znan! Toraj mu ne bomo pisali širjega komentara: reč se sama sodi. Kanjkim „avtonomistoiu" bi le svetovali, (in star prigovor pravi: dober svet je dober, ko bi ga pes na repu prinesel) naj pazijo, da ne bodo morebiti koihij še široko svojih plaščev nastavljali glasovom, ktero zdaj tako možato prezirajo. Leto in dan je dolg in čudna so pota ljudskih sklepov! Proti postopanji pri deželni politični organiziciji pa moramo tudi iz narodnega stališča proteslovati. Da so se v osnovi od Ida InIII, Kjer je nam lia korist, če ne, bomo malo vprašali, če se dene danas ali jutri cela ustava ad aeta, naj si kdo tudi zarad tega izreka grlo razčehne kričaje: reakcija! Med 18(!t; in 18G8 je pa še jeden razloček: Leta 18GG smo imeli v štaj. zboru samo 2 slovenska poslanca, zdaj jih imamo S čvrstih in rodoljubnih. Smemo se toraj nad jati, da se po njihovem potezan j i vsaj košček narodove pravice dožene. Cehi pa tudi nestrpna zborova veČina Slovencem (enkrat dosledno) ničesar ne pripoznaln, govorilo bi se vsaj o Slovencih še v javnem parlamentu, in to bi nas vsaj nekoliko tolažilo, da se ne izgubi popolnem .slovensko ime iz avstrijskih državnih besednjakov in zborov! Narodno gospodarstvo. Smhiji ntun. 'Slovenska poslovica se glasi: „\a mladih svet stoji1', in naši pisatelji mladino imenujejo „nado naše bodočnosti". Istina! vse prikazni, kterih vidimo v prirodi, vzhajajo v nas čustvo nade, dokler se razvijajo, dokler lepega cvetja in dobrega sadii obetajo, In mladina, ni-li ravno ona najlepši cvet človeštva ? Zato se naj nikdo ne čudi, kedar k mladini govorimo, ne kakor di-plomovani Učitelji, nego kakor publicisti. Nam je vzgoja in vzpitanjo slovenskega naroda vsega, torej tudi naše mladine pri srcu, in vedi ga Bože, ravno jej imamo skoro vse zaupati, kar si koli lepega, ponosnega in koristnega v bodočih časih pričakujemo. Jej smo tudi le dobroželjne besedice namerili, da si jih v blagi svoj spomin utisne. Kes je, da Slovenci potrebujemo dobro izurjenih učiteljev, stoječih na višini sedajnega znanstva. Brez dobrih učiteljev naš zarod ne bode hitreje napredoval, nego so koračili naši spredniki. Res je, da potrebujemo vedno marljivih, človekoljubnih in znanstveno izobraženih svečenikov, teh tolažiteljev in prijateljev naših, kteri se narodu slovenskemu nikdar niso izneverili, nego so bili v vseh proteklih časih, ko še narodna zavest med Slovenci ni bila poznana, zvesti pomočniki iu hrabri zavezniki prostega ljudstva, braneči ga vsakostranskega nasilstva in tlačenja. Da hode tudi za naprej, kakor do zdaj, trebalo dobrih domačih z d r a v n i k o v iu u r a d u i k o v . to je jasno in čisto prirodno. Da! trdili se sme, da hrez dobro izučenih iu obširno izobraženih voditeljev, kteri se novačijo ali dopolniljejo iz učenega stanii, nijeden narod no more onega mesta med drugimi narodi in državami zasedati, ktero bi mu bilo v čast iu v poroštvo jegove varnosti in jegovega blagostanja. Kar se te skrbi tiče, mislim, da smo Slovenci pred drugimi nekte-rimi narodi, celo za izobražene razglašenimi, dalni korak storili. Nam se krivo očita , kakor da svojih uradnikov, svojih duhovnih, svojih učiteljev nimamo dovolj. Hvala Bogu! s temi smo precej preskrbljeni, in ko bi danes ali jutri poslala ravnopravnost meso in kri, ona ravnopravnost, ktero nam paragrafi zagotavljajo, gotovo bi ne bilo težko, dohiti dovolj delavnih in spretnih diČU! brž ko jame govoriti, ostro in na tanko se pazi, da ne čuje odgojenček nobenega krivega govora in se tako nauči svoj jezik, kar je mogoče čisto iu pravilno govoriti. Zato je tudi vsak le nekoliko odličen Angliean ponosen na dobro in lepo znanje svojega jezika. Brž ko se detetu naznanjajo pojmi o Logu in njegovem češčenji, mu jo k Logu molečemu prilika izrazevati se s svojimi mislimi, a ne naučenimi formulami. Večidel angljiskih protestantov nikdar po formulah ne moli (le Anglikani rabijo v tik v i svojo molitveno knjigo); molitev je tedaj taka, kakor jo napoveduje srce: prošnje, kakoršne želje, besede, kakoršne misli — otrok si' ne uči nobenih formul — menim kakor naših molitev: te ima v srcu zapisane iu here jih i/, te najsvetejšo knjige v vsaki potrehi. Kakor nikjer ne vem lepšega družhinskega življenja, kakor v Angliji, tako tudi še nikjer nisem našel lepšega in zvestejšega molitvenega bogočastja, kakor pri tem narodu. Videti iu slišati otroke tako moliti, je za objektivnega poslušavcil če hi kdo mogel pri taki priliki celo objektiven biti — naj lepši psihologičen prizor. .Majhen, še komaj s ali lolet star mladič vodi lire/, vse bojazljivosti v zbranem iu gladkem govoru molitvo; poslužuje se sicer navadnih lepili fraz, ki jih sliši mnogokrat od svoje matere in očeta; vendar je ves izraz le njegov, kakor mu čuti ravno otročje srce: tc svoje misli, želje in čutila pa javlja vselej v najlepši besedi, Imam vzrokov, da tu posebno no primerjani te molitvene navade/, našo,prepuščam vsakemu svoje misli, a karkoli bi si kdo mislil o tej anglij-ki šegi, ktero sem opazoval v familijab, čijih ime slovi po celem svetu, pa tudi v celo priprostih družinah, to moram zagotoviti, do sem samo po takošnih vajah našel iu lolctnih hišnih govornikov, ki bi bili tnarsikteremu nalili prodiknrjev in poslancev veliki mojstri. Kakor se anglijska mladina najpred v govoru vadi po glasnih, po BVOJe sestavljenih molitvah, in kakor se naj prej svojo biblijo tako spoznavat uči, da more vsakteri disentar na prižnico stopiti in tam ex improviso t j., luc/ yse, poprejšne priprave prodikovati, tako se tudi vrlo trudi dobro -poznavati svojo prebogato literaturo. Izbrane odlomke v versib iu prozi svojih preljubljenih avtorjev ve napamet, da jih more rabiti pri vsaki priliki in tako kazati lepoto je/.ikovo. kakor dajati svojim mislim lepši obraz. Ognjišče politične zavodenosti so nebrojni časniki, kterih menda nobeden narod na svetu toliko ne prebira kakor anglijski (kakor je tudi nn-gljisko časnikarstvo naj boljše na svetu). Vsaeeinu so tedaj znane vso politične zadeve, ktero so mu poleg dotičnoga poslovanja glavni predmet raz-inisljevanja in razgovarjanja: politični razgovori so mu potrebni, kakor vsakdanji kruh. Drž ko mladič toliko dorase, da moro v družbe zahajati, jih obiskuje naj bolj zavoljo občih razgovorov. Tii se shajajo po večerih — naj bolj zimskih — in imajo tako imenovane „conversazione, lccturcs" ali čitanje o kakoisiiem si hodi predmetu, kterega stavki so potem opovračajo in opravičujejo v prav živih debatah, deklamacije v verzih in prozi itd. Vse to dela j mladega človeka v besedi tako izurjenega, da more pri vsaki priliki o ktercin si bodi predmetu, ki mu je koliko znan, brez posebne priprave pred množico v zbrani in gladki besedi urno govoriti. 1'lašljivost ali kakoršna zadrega v govoru ji- stvar Angliča nepoznana. Toliko omenjam v tem listu, kako se narodi anglijski govornik, dru-gokrat o najizvrstnejših govornikih anglijskih. Vendar si ne morem kaj, da nebipridel neke opazke: Avstrija je zdaj konstituorjonalna, politično življenji' je javno, zato nam je i/vednost govorniška neobhodno potrebna; kako so vendar za njo skrbi, menim da mi tukaj ni treba omenjati. Ako pa je v šolski mladini naša bodočnost, naj bode v njej tudi nova govorniška doba: srčno se zato obračani k vam, vrli mladenci naših gimnazij in realk; posnemajte \i govorniške vaje anglijske mladine, saj imajo za to vaše družbe obilib prilik - morem reči več, kakor se takih ponuja anglijskiin mladičem — ako jih le za to porabiti hočete iu potem bo, verujte mi, tudi nam govorniška izurjenost prirojena, in tudi naši parlamentni zbori bodo šteli svoje Demostbene m Cioerone, Brez truda vendar se nič ne doseže, večno so resnične besede: Nil sine niagno vitne lahoru dedit mortalihiisI — peres in osel). Za učene stanove svojega naroda ne skrbimo, nego drugo skrb imamo, 0 kteri bi radi k našim mlajšim rojakom govorili. Pospeiaje »obrazovanje, pospeiaje blagostanje bi veljavnost slovenskega naroda v vprašanjih javnosti in države, smo pred TSem drugim dolini pregledavati in presojevati svojo moči in prvine, i/ kterih se napredovanje rodi, in i/ kterih kakor studenec i/, vrda izvira. Pri tem pa je posebno važno, ne zatajevati si in prekrivati nedostatkov, kteri so napredku protivni. Dve glavni podlagi nosite do zdaj pri nas breme javnega dela in napredovalim , (to je pri nas v sedanjih okoliščinah u a r o d n e) ideje. Prva podlaga je učeni, druga seljanski ali kmečki stan. Nam manjka srednjega stanu, tako imenovanega meščanskega, kteri tako rekoč /o dinja in veže v sebi promišljenost učenosti in izvedjenje ali izdelovanje seljansko. Promišljenost, obrtnija ali industrija, remesel ali rokodelstvo, trgovanje in raz-veselivno delovanje — umetnost, to so glavna znamenja meščanskega stana. Tu, tako sodimo mi po svojih skušnjah, tiči nedostatek našega napredovanja J pomanjkanje meščanstva je naša Ahilejeva peta. Mi smo še mlad narod, kteri se še ne opira na skušenost iu sivopro. teklost. Od prizadevanja povzdtgnoti ljudstvo na višo stopinjo izobraženosti je do zdaj res vže mnogo obresti prirastlo slovenskemu nuni no čast, slo venskemu blagostanju v dobitek. Kes je, da je glavna zadača kakor indivi dua, tako tudi celot človeškega pokolenja skrbeti najpreje za nravstveno ali moralično vzbujenje, za bistrenje in vedrenje uma, za napotevanje k javnemu ali politiškemu življenji, ali ne manje potrebno je pri tem, skrbeti tudi za telesno, za praktiško, tako rekoč za najpotrebnejšo, vsakilansko žizen, ktera mora duševno razvitje sprejemati. Ponosen se sme vsaki Slovenec ozirati na uspehe do zdaj dosežene Marljivega čitatelja „Novic" vidimo predelovati svoja orodja, umneje obdelovati svoja zemljišča, vidimo ga postavljati si krasna, zdrnvojša in ukiisncjša poslopja, vidimo ga ograjati si svoj dom s sadonosnimi vrtovi, napolnjenimi s žlahtnimi drevesi in cvetlicami. Tudi v oziru driižbinskega življenja vidimo čitatelja domačih listov vcselojšoga, zgovoruojšega, blagodušnejšcga in milejšim čuvstvom pristopnejšega. To je storila V kratkem času moč čiste idejo, ljubezen do svojega jezika, do svoje narodnosti, do svoje prekrasne slovensko domovine. Treba je še zdaj , vstvariti in okrepčati srednji stan, stan meščanski, in tega naj nam naša sedanja mladina slovenska pod krilom našega sveta in naše podpore osnuje. Kako, to hodi skrb rodoljubov, .laz trohico svoje pomoči v sledujočih vrsticah ponujam, Čitatelji „Slov. Nar." naj mojo misel dopolnijo ter svojo primetbe ali opombe pristavijo, naša mladina pa naj pazno naše nasvete premišljuje in zvršuje! (1). d.) Nove postave. JI«' i s i. V Londonu, JI. aprila. Prošli dve leti se jc sukalo vse politično gibanje v Angliji okoli Iletorni-Dill-e za volilno pravo. Bilo je zato neskončnih zborov, ljudskih demonstracij, debat in prepirov že do sitnosti konservativni in liberalni stranki; ta stvar sojo bila srečno poravnala in nikdo se ni nadjal zopet tako vrelega kipenja, kakoršno je nastalo zdaj z (lladstono-vimi predlogi o Irski crkvi. Pila mi je prilika vdeleževati se kot poslušavec in glodaveo različnih onih zborov vnekterih provincijalnih mestih, kakor tudi ogromnih deraonatraeij v Londonu, in nobeden inostranec naj bi ne zamudil pri dani um priliki na tanko si ogledati politično gibanje in postopanje v Angliji. Reči moram, da obetajo zbori, ki so se počeli s podporo Gladsto-novih predlogov iu kterih prvi jo bil 10. 1. ni., mnogo več zanimivosti, kakor so jo dajali oni za Francliisc-bill. Liberalna stranka je bila zdaj nekoliko razcepljena, kakor sem že kje enkrat omenil; imela je iS glave, namreč lordaBussel-a, Gladstone-ja inBright-a (izg: rosi, gladston, brajt). Glede* Irskih zadev so pa zdaj vsi zedinjeni iu sta se zdaj earl Itussel iu lirighl v podporo poklonila (iladstonu kot glavarja vseh VVhigs. Imenovanemu prvemu zbora je predsedoval earl Uussel. Velika dvorana, galerije in vsaki kotič kamor se je le kteri posluiaveo vgnječiti mogel, bilo je vse napolnjeno iu nisem se videl tatorinega navdušenja in slišal takoršnih hurra-klicov, kakor ta večer, ko je častljivi starec na tuba' stopil. Tako navdušeno se. je sprejel tudi njegov govor, vkterem je razodel svoje mnenje glede auglijskc crkve, na Irskem in odobril vse Oladstonov o postopanje v tej zadevi, /a njim je nastopilo več drugih govornikov; opravljalo se je vse v naj lepšem redu, kolikor se tako v anglijskih ljudskih zborih opravljati more. Samo par anglikanskih prennpetožev seje semtertje nasprotno oglašalo, pa ludi li so v kratkem vtihnoli. Kakor prieetni je bil zanimiv končni govor lord (earl| l!iissel-o\. Posebno resno je omenil princa Galskega (Princi! of \Vules), naj bi ue hodil ua Irsko kratkočasit se nekoliko dni v Dublin , kakor se to ravno zdaj godi. temveč naj bi tam vsako leto vsaj kake :> mesce bival; našel bi na Irskem dokaj zabav, in podalo bi se za njim gotovo više Anglijcev, ki bi pri tem priliko imeli v tej nesrečni deželi marsikaj /.voditi in spoznati, česar zdaj celo ne vedo. Drugi večer 17. t. m. so ravno na tem mestu konservativci in klerikalci imeli svoj zbor proti <'ladstonovemu postopanji. Ta zbor prejšnjemu celo nič ni bil podoben. Pričel se jc z molitvijo, nadaljeval in končal se je s kričanjem, sikanjem in vrišem. Kakor pripovedujejo dopisi i/, vseh provincijalnih mest. ne ostane skoraj nobeden zbor konservativcev brez nemira in tepeža. Prime — minister (prvi minister) Disraeli po (iladstonu pobit po celi deželi spodbuja takih zborov, bline se naj bolj gorečega anglikana iu branitelja protestantizma, ilnsiravno je bil njegov ded Žid, ki se je preselil iz Beneškega v London. Drugo, o čemur si! zdaj največ govori, je Galskega princa in njegove žene pohod na Irsko. Irci ga sprejemajo z velikim navdušenjeni. Ko 80 nekdaj Magjari za časa kronanja svojega kralja s toliko slovesnostjo sprejemali, imeli so svojih dobrih vzrokov zato. A Irci'.' Zato, da je celi otok v pravem obsadnem stanu, polen ogleduhov, ovadovaveev in vojakov, da ga povsodi straži bojno brodovje, da tiči sto iu sto irskih rodoljubov v hudih jflčnh, mnogo med njimi le grenke smrti pričakovaje, da stoka mnogo udov m sirot po izgtfbljenih svojih, pogubljenih zarad nesrečno svoje domovine,