jrektor NT&RCd.o.o. Jože Cerovsek ŠT. 17- LET05«f - CEUE, 28.4.'95 - CENA 170 SIT Odgovorni urednik NT Branko Stomejčič peč, gospod Agatič! L Agatii, delavec Ema, gladovno stavka od 13. aprila. Vroča tema esnilk za Yse čase Ivan Minatti o konjiških oblakih, samozavesti in pesniškem ustvarjanju. Reportaža nastrani 20. ' Reportažanastraai21. Nagradna igra ob 100 letnici filma na strani 15. stoti nka, ki ioči zmagovaice od poražencev Zaskrbljeni delavci TVO Škofja vas v vroči temi na strani 5. ČESTITAMO K DNEVU UPORA IN PRAZNIKU DELA! , DOGODKI Ji Delavski Prvi maj Tradicionalni shoai na aelavskl praznik ob 11. url Celjska območna oi^aniza- cija Zveze svobodnih sindika- tov Slovenije tudi letos pri- pravlja prvomajska srečanja in shode na tradicionalnih toč- kah sirom območja. Vsa sreča- nja se bodo začela ob 11. uri, organizatorji pa bodo poskr- beli za kulturni program, športne ter rekreativne prire- ditve in slavnostne nagovore. Prvomajskih shodov na Celjskem se je pretekla leta udeleževalo okoli 25 tisoč lju- di, v sindikatih pa pričakujejo takšno udeležbo tudi letos. V sodelovanju z območno or- ganizacijo svobodnih sindika- tov Podravja bo delavsko sre- čanje na Boču, zbranim pa bo spregovoril predsednik ZSSS Dušan Semolič. Na Gričku v celjski občini bodo igrali godbeniki celjskega Ema, poz- dravni nagovor pa pripravlja sekretar območne organizacije sindikatov Celje Ladislav Ka- luža. Delavci in občani Šent- jiu-ja se bodo zbrali na Eesevni (govornik bo predsednik sin- dikata delavcev v vzgojni, izo- braževalni in raziskovalni de- javnosti Slovenije Franc Kle- pej), Laščani na Smohorju (go- vornik bo predsednik območ- ne organizacije sindikatov Ce- lje Valter Jordan), Savinjčani pri Šmiglovi zidanici (govor- Špica, priljubljeno poletno zbirališče Celjanov ob Savinji, bo konec tega tedna znova za- živela. Začetek sezone bodo celjski kajakaši zaznamovali z že tradicionalnim prvomaj- skim žurom in s kresom, ki bo na Špici v nedeljo. Za prvo- majski golaž, pijačo in glasbo bo poskrbljeno, sicer pa bo Špica »poskusno« odprta tudi že v soboto. nik bo sekretar območnih od- borov sindikatov dejavnosti Forto Turk), v konjiški občini pa pripravljajo srečanje pri Starem gradu, kjer bo zbranim spregovorila sekretarka ob- močnih odborov dejavnosti Milica Dabanovič. V Zrečah pripravljajo Ter- me vrsto prvomajskih priredi-. tev. V torek so že odprli raz- stavo likovnih del Francija Skerbineka iz Slovenskih Ko- njic, odprtje pa je popestrila glasbenica Bojana Matavž. V soboto bo v restavraciji ho- tela Dobrava praznični ples, v nedeljo bo na ploščadi Term kresovanje z rajanjem, v pone- deljek, 1. maja pa bodo Zreča- ne ob 8. uri prebudili z budni- co in koncertom godbe na pi- hala Ljubečna, nastopile pa bodo tudi mažoretke. Ob 10. uri bo pred hotelom start za prvomajski pohod na Gračič in Brinjevo goro ali v Radano vas. Območna organizacija Zve- ze svobodnih sindikatov Slo- venije Velenje je pripravila program prvomajskega praz- novanja v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini. V petek, 28. aprila, in v soboto, 29. aprila, bo na igrišču Vrbovec v Na- zarjah 24-umi maraton male- ga nogometa. V ponedeljek, na praznični dan, bodo že od še- ste ure dalje krajani Velenja, Šoštanja, Šmartnega ob Paki, Mozirja, Nazarij, Ljubnega, Luč in Gornjega Grada lahko prisluhnili budnicam pihalnih godb; nastopile bodo Rudar- ska godba Velenje, Pihalna godba Šoštanj in Delavska godba Nazarje. Osrednje prvo- majsko srečanje pa bo na Gra- ški Gori. Začelo se bo s kultur- nim programom ob 11. uri, ko bo zbrane občane pozdravila slavnostna govornica Jožica Hercog, predsednica pododbo- ra za elektro industrijo in elektroniko SKEI Slovenije. Nadaljevali bodo s športnimi igrami, in sicer družinskim štafetnim tekom, četrtim gor- skim tekom na Graški Gori ter trim pohodom z Graške Gore na Jesenjakov hrib. Od 11.30 do 17. ure pa bo ples. Organi- zatorji prireditve so poskrbeli tudi za avtobusne prevoze, ta- V Celju so na Glavnem trgu že v sredo zvečer pripravili pro- menadni koncert pihalnega orkestra Štorskih železarjev, v prejšnjih letih uveljavljene prvomajske budnice godbeni- kov pa letos ne bo. ^• ko bodo avtobusi vozili od 9r ure dalje vsakih trideset minut z velenjskih postaj Pesje, Fo- itova. Gorica, Bevče, Nama, tržnica in rudarski dom, iz Šo- štanja pa ob 9.30 in 10.30 z av- tobusne postaje. Če bi ponaga- jalo vreme, prireditve na Gra- ški gori ne bo. Sindlicalna pialceta Na slavnostnem sprejemu, ki ga je za prvi maj priredil predsednik ZSSS Dušan Semolič, je podelil letošnja naj- višja odličja sindikalne organizacije - Plakete SSS. Med dvanajstimi nagrajenci je tudi Valter Jordan, predsednik Območne organizacije ZSSS Celje, sicer pa vodja obrata i družbene prehrane v Steklarni Boris Kidrič v Rogaški! Slatini. | Prvo branje statuta V Celju občinski svetniki jezni na državo Med torkovim zasedanjem občinskega sveta Mestne obči- ne Celje so se svetniki lotili prvega branja občinskega sta- tuta in ga z nekaj pripombami V razpravi tudi sprejeli. Ponovno so poudarili, da je statut lahko le krovni občinski akt, saj bo posamezna delovna področja in način dela krajev- nih skupnosti potrebno opre- deliti s posameznimi odloki, ker so spremembe in dopolni- tve zakona o lokalni samou- pravi v teh določilih še nedo- rečene. Predsednik komisije za pri- pravo statuta mag. Franc Knafelc je poudaril, da je Dr- žavni zbor dolžan do jvmija sprejeti zakonska določila o razmejitvi pristojnosti med državo in občinami, jasno po- dobo nalog in pristojnosti mestnih občin ter posledično tudi naloge in vire financira- nja, ki bodo znotraj občin na- menjeni krajevnim skupno- stim, mestnim četrtem ali va- škim skupnostim. Dokler to ne bo povsem jasno, menijo celj- ski svetniki, so občine prepuš- čene sebi in sprejemanju odlo- čitev, ki niso podprte s preciz- nimi zakonskimi določili. Zato je to področje v statutu rešeno zgolj z načelnimi določbami, položaj krajevnih skupnosti se v tem času ne bo v ničemer spremenil, po sprejemu ustrezne zakonodaje pa se bo- do stvari v občini urejale s sprejemanjem odlokov. Komisija je z besedilom sta- tuta določila le temeljna nače- la za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristoj- nosti občinskih organov, orga- nizacijo občinske uprave in javnih služb, način sodelova- nja občanov pri sprejemanju odločitev v občini ter nekatera druga vprašanja skupnega po- mena. Svetniki so statut v pr- vem branju sprejeli, komisija za pripravo statuta pa bo pri pripravi dokončnega besedila upoštevala pripombe iz torko- ve razprave. IVANA STAMEJČIČ S 1. malem profesionalno Občinski svetniki iz Štor so na petkovem zasedanju med drugim sprejeli siste- mizfkcijo delovnih mest v občinski upravi. Sklenili so, da bodo s 1. majem postali profesional- no zaposleni župan Franc Jazbec, tajnica občinske uprave in občinskega sveta Tončka Križnik ter sveto- valec za gospodarstvo in administrator. Za gospo- darskega svetovalca bodo v Štorah objavili razpis, prav tako pa še ni znano, kdo bo v občini opravljal administrativna dela. Štorski svetniki so so- glašali tudi z imenovanjem Damjana Vrečka za načel- nika Upravne enote Celje, v sosvet načelnika pa so iz svojih vrst imenovali pred- sednika občinskega sveta Albina Valanda. Ob tem so štorski svetniki opravili še prvo branje statuta in skle- nili, da ga skupaj s pripom- bami iz razprave v drugem branju spet obravnavajo v prvi polovici maja. Ta- krat bodo razpravljali tudi o zastavi in grbu občine Štore, že v petek pa so za sklepanje zakonskih zvez v Štorah poleg župana poo- blastili še Mojco Vrečer in Antona Franuliča. IS V-d. direktorla lekarn?_ CelJsM svetniki sprejeli Odioli o ustanovitvi JZ Celjske lekarne - ¥ poneHelJek registracija Javnega zavoHa Žalske lekarne Celjski svetniki so v dru- gem branju sprejeli Odlok o ustanovitvi Javnega zavo- da Celjske lekarne in na predlog svoje statutarne ko- misije soglašali z besedilom statuta javnega zavoda. Ob tem pa so na svet zavoda na- slovili pobudo, da začne po- stopek za imenovanje v.d. direktorja Celjskih lekarn. O zapletih pri usklajeva- nju organiziranosti javnega zavoda Celjske lekarne z no- vo zakonodajo o lekarniški dejavnosti in zavodih smo v prejšnjih številkah Novega tednika že pisali, kaže pa, da zadeve še ne bodo tako kma- lu dobile epiloga. V času od prvega branja odloka o usta- novitvi se namreč ni kaj do- sti spremenilo. Po besedah tajnika Mestne občine Celje Aleša Vrečka še vedno ni so- glasja vseh občin soustano- viteljic, da o odlok o ustano- vitvi sprejemajo samo sedež- ne občine-soustanoviteljice Celjskih lekarn izpred refor- me lokalne samouprave, no- ve občine pa dajo predhodno soglasje. Kaže, da se stvari zapleta- jo tudi v občini Slovenske Konjice, kjer so trenutno za en mesec zamrznili vse odlo- čitve v zvezi z JZ Celjske le- karne. Slišati pa je, da Ko- njičani razmišljajo o izloči- tvi svojih lekarniških enot iz enotnega javnega zavoda, za pot torej, ki so jo že predlani ubrali v žalski občini. Če bi do tega prišlo, bo ponovno Žalčani so v ponedeljek le do- bili sklep sodišča o registraciji Javnega zavoda Žalske lekar- ne, kar pomeni, da zdaj lahko dokončno organizirajo samo- stojno lekarniško službo na območju svoje občine. potrebno pripravljati novo besedilo odloka, občine Ce- lje, Šentjvu:, Laško in Šmarje pri Jelšah (našteli smo le se- dežne občine soustanovite- ljice) pa bi morale sklepati tudi o tem, ali soglašajo z izločitvijo ali ne. Celjski svetniki so tako v torek sprejeli odlok v dru- gem branju in pri tem upo- števali amandmaje, ki so jih že na prejšnjem zasedanju predstavili svetniki SKD. Soglašali so tudi z besedUom statuta, s tem, da se v do- končnem besedilu uskladi z določbami odloka o usta- novitvi. Glede na priporoči- la, ki so jih dobili z državne ravni, pa so podprli tudi po- budo, da svet zavoda (ki je pogojno legitimen) sproži postopek za imenovanje v.d. direktorja Celjskih lekarn. I. STAMEJČIČ Svetinčani iiočejo v Celje Krajani Svetine, Id po reformi lokalne samouprave sodi v novo občino Štore, so konec prejšnjega meseca Državnemu zboru poslali peticijo, v kateri zahtevajo, naj njihov kraj priključijo Mestni občini Celje. Minuli petek so o tej peticiji razpravljali svetniki štorskega občinskega sveta. Očitke iz peticije so zavr- nili kot neupravičene, saj v Štorah menijo, da je celotno območje nove občine v vseh pogledih enako- pravno zastopano, dogovorili pa so se tudi, da o razme- rah v občini in krajevni skupnosti Svetina obvestijo Državni zbor. IS Laško brez občinskega praznika Občinski svet Laško je v torek sprejel statut občine, v katerem pa ne bo zapisano, kdaj bo občina praznovala svoj praznik. Svetniki so se odločili, da raje kot da statut ne bi bil sprejet, datum praz- nika določijo s posebnim od- lokom. V predlogu statuta je bilo na veliko presenečenje veči- ne svetnikov zapisano, da naj bi laška občina poslej imela svoj praznik 10. junija, to je na dan, ko je umrl pes- nik Anton Aškerc. Takšen datum so predlagali svetniki iz vrst krščanskih demokra- tov in to potem, ko so na seji konec marca svetniki pri obravnavi osnutka statuta skoraj v večini odločili, naj praznik občine še naprej ostane 2. julij. Komisija za pripravo statuta je z glaso- vanjem predlog krščanskih demokratov sprejela in ga tudi zapisala v statut, ven- dar se večina svetnikov z no- vim datumom ni strinjala. Mnogi so menili, da bi mora- la občina še naprej prazno- vati po starem, vendar so se zaradi bojazni, da zaradi ne- soglasij okoli občinskega praznika ne bi bil sprejet ce- lotni statut, odločili, da v statut ne bodo zapisali ni- česar o datumu. Praznik bo- do določili s posebnim ob- činskim odlokom, to pa po- meni, da bo do takrat, ko bo svet sprejel tovrstni odlok, občina brez svojega praz- nika. Svetniki so se tudi odloči- li, naj se o novem datumu praznika odločijo kar občani sami. Pri tem so jih vodile slabe izkušnje v občini pri preimenovanju nekaterih ulic v Laškem, saj so zaradi premajhnega upoštevanja volje stanovalcev morali spreminjati že sprejeti od- lok. Občinski svet se v torek še ni odločil, ali bodo občane o novem datumu praznika povprašali z anketo ali pa se bodo o tem odločali kar na referendumu. Za sedaj jim je^ bilo najvažnejše to, da pri določitvi datuma praznika obvelja volja ljudstva, ne pa ozki strankarski interesi. J. JNTIHAR Solidarnostna vožnia LJUBLJANA, 25. aptiij (Večer) - Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenija pri ZSSS je organiziral protestno vožnjo avtobu. sov v središču Ljubljane s tem podprl voznike to, vom Jakov in prebivalce Lendave, ki zahtevajo ta- kojšnjo razrešitev proble. mov na mejnem prehodu Dolga vas. Odrinleni od odločanla LJUBLJANA, 25. aprilj (Večer) - Zdravniška zbor- nica je sklenila, da noče več biti partner splošnega do- govora o izvajanju zdrav^ stvenih storitev v okvirj obveznega zdravstveneg zavarovanja. Za tak skle so glasovali, ker naj bi t zakonu sooblikovali zdn stveno poUtiko, dejanj pa jih nihče ne vpraša mnenje. Drugi razlog je, ne sodelujejo pri sprejem nju obsega pravic zdra stvenih zavarovancev v o viru obveznega zdravstv nega zavarovanja, čepn so prav zdravniki in dru( osebje vsakodnevni krivd za čakalne dobe in druge neprijetnosti. Bo Šel Janša pred sodnika? MARffiOB, 25. apiik (Delo) - Mariborski driai ni tožilec Karel Raj niš J Okrožnemu državnemiM žilstvu v Ljubljani pam predlog za kazenski preg« zoper Janeza Janšo, pred^ sednika SDSS, zaradi kaz- nivega dejanja žaljive ob- dolži tve. Janša naj bi s svo- jimi trditvami o inaribor- skem orožarskem procesi žalil tožUstvo in predsedni- ka Drnovška. Nova stranka KSUi LJUBLJANA, 25. aprili (Delo) - Na politično prizo- rišče stopa nova stranka - Krščansko-socialna uni- ja, ki se namerava na voli- tvah prihodnje leto poteg* vati za parlamentarne sCj deže. Predsednik stranke j* Franc Miklavčič, ki je po- vedal, da je stranka nastal) iz jedra nekdanjih članj in somišljenikov socialneg krila SKD. ■NOVI TEDNIK- Odgovorni urednik: Bral Stamejčič. Pomočnica odgov'>mega <» nika: MUena Brečko-PokUi! Uredništvo: Marjela Ai Irena Baša, Tatjana Cviro. nja Intihar, Brane Jera« Ksenija Lekič, Edi Masnec,' ška Selišnik, Ivana Stain«!' Željko Zule. Tehnično "** nje: Franjo Bogadi, Kojterer, Igor Šarlah. ObB vanje: Minja Bajagič. t*^ uredništva: Mojca Marot. Naslov uredništva: Prešer* 19, Celje. Telefon: (063) • 500, fax 441-032. il. 17. - 28. april 1995 Eksplozija v OklahomI v Oklahoma Cityju v ZDA je odjeknila eksplo- zija, ki je terjala najmanj 90 žrtev, več ljudi pa še po- grešajo. Atentatorji so oko- li 550 kilogramov razstreli- va podtaknili v vozilo, ki so ga postavili pred palačo zveznih uradov Alfred Murray. Ob eksploziji je dobesedno preklalo devet- nadstropno vladno stavbo, v kateri je bilo okoli 500 uslužbencev, v njej pa so bile tudi jasli in otroški vr- tec, tako da je mnogo žrtev tudi med otroci. Policija je za najhujši atentat v ZDA v zadnjih 75 letih najprej krivila teroristične skupine z Bližnjega vzhoda, kasnej- še sledi pa so pokazale, da so storilci verjetno ameri- ški državljani. Oblasti so tako prijele nekdanjega vo- jaka Timothyja McVeigha, ki je že izjavil, da ga je v zadnjih dveh letih pred atentatom preganjala smrt 86 članov verske sekte Da- vida Koresha, ki jih je FBI ubUa v raciji v teksaškem mestu Waco točno pred dvema letoma. Napad je tako verjetno izvedel iz maščevanja zvezni vladi. Policiji pa se je sam predal še Terry Nichols, ki naj bi bil McVeighov sodelavec. Ameriška državna tožilka Janet Reno je že napoveda- la, da bo vlada za atenta- torje zahtevala smrtno kazen. Napad v Jokohaml Mesec dni po napadu s strupenim plinom sari- nom v tokijski podzemni železnici, ko je življenje iz- gubilo 12 ljudi, več kot 5500 pa jih je bilo ranjenih, so neznanci z doslej še nez- nanim strupom napadli na glavni jokohamski železni- ški postaji. Več kot 300 lju- di so morali prepeljati v bolnišnico, od tega jih je bilo 20 huje ranjenih. Poli- cija je dobila sporočilo, da so neznanci napadli tudi v neki veleblagovnici v Jo- kohami. Tamkajšnje obla- sti menijo, da sta tudi zad- nja dva napada delo verske sekte Aum Šinrikio, zato so od tokijskega guvernerja zahtevalevotrebno tolarsko gotovi- no za menjalniško poslovanje mora menjalec zagotavljati preko tolarskega računa (z na- kazili z žiro računa in s proda- jo tuje gotovine). V Uradnem listu je prav tako določeno, da je menjalec dolžan vsakih šti- rinajst dni s tolarskega računa nakazovati na svoj žiro račun zaslužek, ustvarjen z menjal- niškim poslovanjem. Poleg te- ga mora imeti menjalnica pri banki ločeno vodenje račima za tolarsko in tujo gotovino. Programsko opremo, ki jo menjalnica uporablja, bo ban- ka pregledala in odobrila naj- kasneje do 1. jimija. Do tega datuma pa morajo tudi banke zagotoviti usposabljanje de- lavcev, ki opravljajo menjalni- ške posle po programih, ki jih preverja Banka Slovenije. Do- kazilo o usposobljenosti mora- jo delavci pridobiti do konca leta. Takšna in drugačna pra- vila so seveda zapisana, kako bo v praksi, bo pokazal čas. In kaj o vsem tem menijo vodje nekaterih menjalnic? Srečko Šrot, lastnik menjal- nice Atka pravi, da kakšnih večjih težav ne bodo imeli, saj so v glavnem že doslej poslo- vali tako, kot centralna banka zdaj zahteva. Tako se njihovo poslovanje bistveno ne bo spremenilo, upa pa, da bo z banko mogoče urediti, da bo- do transakcije med njihovimi menjalnicami potekale čim hi- treje, saj bo p>otrebno vsote de- narja ustrezno razporejati. Prav tako ne bo usodnih te- žav za menjalnice Publikum. Namestnik vodje Tomaž Pe- trovič meni, da je bilo njihovo poslovanje dosledno usklajeno že sedaj, novost pa je seveda tolarski račun menjalnice v banki. Po Petrovičevih bese- dah bo bolj problem za tiste menjalnice, ki niso delovale, kot bi bilo potrebno. Tudi menjalnice Atka Prima se ne bojijo poostrenega nad- zora, na nova pravila so po- vsem pripravljeni, saj so v več- ji meri skladno z njimi poslo- vali že prej. DAMJANA SEME PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE Ponudba: - Podjetje Intercom Dramlje nudi enoredne kroglične ležaje tipa od 620Izz do 6206zz (možnost dobave tudi drugih "tipov). Informacije: tel. in fax 798-300 (Marija Volavšek). - PodjetjeElvez d.0.0. Višnja CJora nudi kabelsko konfekci- jo za vse vrste električnih apa- ratov, avtomobilsko industri- jo, gospodinjske in druge elek- trične naprave. Nudijo tudi različne izdelke iz plastičnih mas in so zainteresirani za so- delovanje v obliki kooperacije ali skupnih vlaganj. Informa- cije: tel. 061/50-968 in fax 061/52-985 (Borut Dovžan, Marjan Petrič). - Češko podjetje Lareso nudi trgovskim in gradbenim po- djetjem pobarvane steklake s 3D efektom in steklene mo- zaike. Katalog in podrobnejše informacije so na razpolago v Infolinku. Informacije: tel. 0042/5-452-136-76 in fax 0042/5-452-112-50 (Petr La- vi cky). - Slovaško podjetje D-Mar- keting nudi storitve na po- dročju marketinga in svetova- nja, posredništva, skladišče- nja, vzpostavitve podatkovnih baz, delničarstva in vzpostavi- tve poslovnih stikov. Informa- cije: tel. in fax 0042/841-3087 (Marian Miklošik). - Poljsko podjetje Euro-Bi- uro-Center nudi usluge po- djetjem, ki bi se želela uveljav- ljati na poljskem tržišču. In- formacije: tel. 0048/3-153-83- 78 (Elizbieta Mika). - ŠpanskopodjetjeJ.L. Vila- plana nudi farmacevtske iz- delke in ortopedske pripomoč- ke. Hkrati želijo sodelovati s podobnimi podjetji iz Slove- nije in nudijo široko mrežo svojih poslovnih stikov v Špa- niji za distribucijo slovenskih farmacevtskih in kozmetičnih izdelkov. Informacije: tel. 0034/3-405-02-95 in fax 0034/ 3-439-53-06. Povpraševanje: - EvropskaDatabankaizČe- ške bi želela vzpostaviti stike s podjetji, ki jih zanimajo je- kleni zabojniki, pontonski mo- stovi in žerjavi, hidravlični stroji in možnosti za koopera- cijo. Gre za izdelke tovarne Slovacke Strojimy iz Uhersky Brod^Informacije: tel. 0042/ 632-185 in fax 0042/632-611- 36 (Ladislav Jelen). - Irsko podjetje Leafshild Trading LTD iz Dublina preko svojega pooblaščenca — podjet- ja Globe d.0.0. Nova Gorica išče v Sloveniji podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo čistil- nih naprav za zrak in vodo. Možnost dogovora o proizvod- nem sodelovanju, participira- nju v osnovni kapital in ko- mercialnem sodelovanju. Za- interesirani naj se pismeno obrnejo na naslov: Globe d.0.0., Kidričeva 9a, 65000 No- va Gorica. Informacije: tel. 065/23-311 in fax 065/23-360 (Nevenka Volk-Rožič). Center za informacijski sistem Gospodarsl(e ztx)mice Slovence Vse podrobnejše informacije dobite pri Centru za Informa- cijski sistem Gospodarske Zbornice Slovenije, telefon (061) 150-122 interno 290, 292, 293 ah direktno 215-631. it. 17. - M. april 1995 f5 GOSPODARSTVO Stotinka, ki ioči |smagovalce od poražencev fflavcl TVO Školla vas se spnšujejo, kakšna le itflhova usoUa, no¥l Hlnktor pa Je optimisl____ J/lorda so tudi delavci To-' i^e volnenih odej v Ško^i po sredinem delavskem ^gtu bolj optimistično raz- joženi. Doslej pač niso ^eli razlogov za veselje, saj j(bila večina na čakanju že ^ lanskega božiča V Tovarni volnenih odej (Škofji vasi je na seznamu j7 zaposlenih. Kot so pove- jjli delavci, so brez dela jjtali praktično že konec lanskega leta. Občasno po- kličejo na delo po nekaj de- lavcev, v zadnjih dneh je pregrinjala za postelje za do- mače tržišče delalo približno 10 zaposlenih, nekaj ljudi je delalo še v upravi. Januarsko plačo so delavci dobili 3. marca, predvsem pa, trdijo delavci, zelo malo ali skoraj nič ne vedo o svoji nadaljnji usodi. Po besedah delavcev so se razmere še zlasti zaostrile po odhodu nekdanjega direktorja Jane- za Kmecla v pokoj, to je bilo sredi lanskega poletja. Po- djetje sta potem nekaj časa vodila vršilec dolžnosti Mar- jan Žerovnik, pa nekaj časa še Jožica Oset, a vse skupaj, tudi na račun slabih medse- bojnih odnosov v firmi, ni obrodilo sadov. Leta životarjenja Tovarna v Škof j i vasi de- luje že od leta 1926, takrat jo je na sedanji lokaciji ustano- vil Peter Majdič. Razmere v tem podjetju nikoli niso bi- le rožnate, a tako slabo, kot je bilo zadnje čase, ni bilo še nikoli, pravijo delavci. Lani je bilo malo dela, skladišča polna, od časa do časa so za- vrteli stroje za tuja dodelav- na naročila, ki pa tudi niso dajala pravih finančnih re- zultatov. Sredi lanskega ju- lija jih je zadela še finančna blokada, čemur je botrovala izguba tržišč, zaostrene raz- mere v tekstilni industriji in ob vsem tem po upokojitvi nekdanjega direktorja očit- no tudi kriza vodenja. Iz to- varne so odšli številni kadri, razpadla je komerciala, za- stavljeni načrti so očitno padli v vodo. Začasno vod- stvo je sicer zatrjevalo, da si bodo poskušali utrditi svoj položaj na nemškem, norve- škem in avstrijskem tržišču, načrti so se izjalovili tudi na domačem tržišču, saj domači trgovci jemljejo vse manj iz- delkov na zalogo. Čeprav so lani načrtovali, da bodo iz- delali 120 tisoč odej, so v pol leta delali s polno močjo le dva meseca in naredili le pe- tino načrtovanih izdelkov. To so na svoji koži že lani občutili v tem sicer mladem kolektivu, saj so bile njihove povprečne plače le 36 tisoč tolarjev neto. Vsem tem nakopičenim problemom so sledile še nove težave. V podjetju niso izde- lali lastninskega programa, prav tako ni bilo rešeno de- nacionalizacij sko vprašanje. Upravičenci so namreč pred sodiščem oporekali darilni pogodbi lastnika Petra Maj- diča, ki je tovarno leta 1946 podaril OLG Celje, v zameno pa je podjetje do poznejše nacionalizacije štipendiralo Majdičeve otroke. Se končno premika? Novi direktor Brane Ter- novšek, ki je v Tovarno vol- nenih odej v Škofjo vas pri- šel s prvim aprilom, je v za- četku tega tedna povedal, da naj bi se dan pred prazniki sestal delavski svet podjetja, kjer bo podrobno pojasnil trenutne razmere in načrte. Kakšna bo dokončna usoda podjetja je po enomesečnem delu sicer težko napovedati, a Temovšek je prepričan, da se premika in da so v aprilu, ki ima sicer malo delovnih dni, veliko postorili. »Osebno lahko zagotovim, da se trudim 25 ur na dan,« je povedal Temovšek. »De- lam predvsem na zajezitvi novih stroškov, ustvarjanju novih prilivov in sklepanju novih dogovorov. Predvsem je treba najti sogovornike in v minulih dneh smo se kon- kretno pogovarjali z dobavi- telji, tkemo vezi v Ljubljani, da bi organizirali večjo pro- mocijsko akcijo, pogovarja- mo se s predstavniki bank. Nadalje smo se pogovarjali s kupci v tujini, potem z mednarodno asociacijo proizvajalcev volnenih iz- delkov, dogovarjamo se z vi- sokim komisariatom za be- gunce v Ženevi, trudimo se, da bi oživelo podjetje na Hr- vaškem, saj je to tržišče za nas izjemno pomembno, po- leg tega smo pridobili nove dobavitelje v Angliji. Odkar sem prišel v Škofjo vas, je bilo podpisanih 10 do 15 no- vih pogodb in moj edini cilj je, da tovarna ponovno oživi. Konec koncev smo eno red- kih, če ne kar edino podjetje v Sloveniji, ki zna narediti 100-odstotne volne odeje in to je naša prednost, ki jo mo- ramo izkoristiti.« Koliko delavcev bo v po- djetju zaposlil - na to vpraša- nje Brane Temovšek v tem trenutku ne ve natančnega odgovora. »Kot ekonomist vem to, da moramo pri takš- nem številu zaposlenih dose- či letno 2,2 milijona mark re- alizacije. V tem trenutku po- trebujemo približno 200 ti- soč mark kapitala, to je tista stotinka, ki nas loči od zma- govalca do poraženca in ta stotinka je silno težko doseg- ljiva.« Delavci v Škof j i vasi vedo povedati tudi to, da je njihov novi direktor Velenjčan, kjer naj bi imel tudi svoje zaseb- no podjetje. Brane Temov- šek je v zvezi s tem pojasnil: »Sem Celjan, Gaberčan, tre- nutno sicer živim v Velenju, a se selim v Celje. V Velenju nimam nobenega podjetja, imam pa samostojno podjet- je v Celju na Mariborski, kjer sem se ukvarjal pred- vsem z intelektualnimi stori- tvami, med drugim smo pri- pravili tudi Vockiik po Celju. Podjetje še ni prenehalo z delom, ker nekateri posli še niso zaključeni. Sicer pa so vrata moje pisarne na Mari- borski ljudem odprta, v no- benem primeru pa se ljudem ni treba bati, da bi prišlo do kakšnega prelivanja dejav- nosti ali kapitala. Konec koncev me obvezuje tudi konkurenčna klavzula, ki sem jo podpisal ob prihodu v Tovarno volnenih odej,« je še zatrdil Brane Temovšek. IRENA BAŠA NOVO NA BORZI Delniške družbe napovedulelo elitev dobička Seveda, če so dobiček iploh ustvarile in če so se jelničarji na skupščini del- ličarjev odločili za delitev lobička. Mnogo delniških Iružb oz. skupščin se je od- iičilo, da dobička ne bodo zplačevab in da bodo ves iobiček porabili za reinve- tiranje ali pa za oblikovanje Ezerv. Šele prihodnost bo okazala ali je delno izplači- ) dobička v obliki dividend iobro ali ne. Mnenja so ra- lična, glede na to, za kakšno rsto delniške družbe gre lede na panogo, strukturo elničarjev in podobno. Mo- ! osebno nmenje je, da je iplačilo dividend ZELO IBČUTLJrVO področje in m na splošno nmenja, da je točen odstotek od ustvar- lega dobička vsekakor pa- etno in potrebno nameniti »delničarje. Z borze pa tu- ns strani delniških družb krihaja preko sredstev jav- lega obveščanja vsak dan do tbjave kakšnega dobička pa i izgube so delniške druž- e ustvarile v preteklem le- u. Investitorjem svetujem, lata obvestila skrbno pro- sijo. Na ta način se bodo izje odločili za naložbe, oz. »do lahko videli ali so na- pravili dobro naložbo vrednostne papirje še pred 't>iavo podatkov. Zadnjo ob- 'stilo za javnost smo prejeli strani borze dne 25. 4. 1995. Obvestilo sporoča, da »LEK d. d. imela skupščino lelničarjev dne 24. 5. 1995. ^ drugim bo obravnavala '"di precOog delitve dobička. 'družba je v letu 1994 realizi- Jla za 37,8 mio CHF bmto "»bička in 24,5 odstotno rast Prodaje. Del dobička naj bi [?Po predlogu uprave razde- li med delničarje na nasled- ili način: na redno delnico Jzreda A 800,00 SIT divi- ^'ide, na redno delnico ra- J^da B 1.283,00 SIT divi- ^iide, na redno delnico ra- JJda C 800,00 SIT. Zaradi ^■inike borznega poslovanja J ^ skladu z obvestilom, ki 15 ie LEK d. d. dne 24. 4. v časopisu Delo posre- javnosti, bo delnica C od 11. 5. 1995 ko- brez kuponov 3 in 4. se, da bo tečaj del- Lek d. d. razred C zaradi podatkov na enaki ravni. (?2no pa je tudi, da se bo povišal. Na primeru Jjjjjce Zdravilišča Rogaška L,,* lahko vidimo kam in za \^^^^ je padel tečaj RGSP, bil objavljen znesek iz- Ji^^' Po objavi izgube v vi- 289 mio SIT je tečaj del- nice padel bolj kot so napo- vedovali največji pesimisti. Se pravi, da so tudi na naši borzi možni večji padci teča- jev. Šele ko je vodstvo Ljub- ljanske borze odpravilo 10% dnevno omejitev gibanja te- čaja, je tečaj de&ice padel na realen nivo. Prednostna delnica, ki je nominirana po 50 DEM in naj bi delničar- jem prinašala 14% fiksno letno dividendo je padla ne tečaj 487,00 SIT. 14% divi- dende za pretekla tri leta ni bila izplačana. Kriza kapitalskega trga se nadaijuje Kako pogobljena je kriza kapitalskega trga, se vidi že iz dveh reprezentativnih in- deksov. Tu mislim predvsem na Slovenski borzni indeks (SBI) in borzni indeks LB 13. Indeksi so vsak dan objavlje- ni v časopisu in si jih lahko investitorji v vrednostne pa- pirje preberejo. Kot ilustra- cijo krize delniškega trga pa nekaj podatkov o padcih te- čajev delnic v letošnjem letu. PROFICIA-DADAS m CBH sporočata, da vrednost enote vzajemnega sklada HERMAN CELJSKI na dan 26-Apr-96 znaša 1.136,6104 SIT. Tečaj RGS prednostne je re- alno padel v tem obdobju za 87%, Primofin-a za 47%, Ni- ke za 43% in UBK prednost- ne za 42%. Realna izguba je za 2,5% višja, zaradi revalo- riziranega nakupa delnic z rastjo cen na drobno. Pred lastninlenjem brez obveznosti ¥ ZHravUlšču Dobrna odplačan krenite, priaoblll sloves dobrega plačnika, za plačila obveznic denar v banki v Zdravilišču Dobrna so lani ustvarili dobrih 800 mi- lijonov tolarjev skupnega prihodka, poslovno leto so že drugič zapored zaključili z dobičkom, iz rednega po- slovanja odplačali vse kredi- te, uspel jim je odpis hipote- ke na Švicariji, obnovili so hotel Dobrna, v banki pa imajo vezan denar za izpla- čilo obveznic, ki so jih leta 1990 v vrednosti 500 tisoč mark razpisali za prenovo vile Hig^a. Dobri poslovni rezultati, rešitev denacionalizacijskih zahtev in jasni načrti so po oceni vodstva dovolj velika spodbuda vsem tistim, ki se bodo vključili v njihovo jav- no prodajo delnic. Agencija je namreč Zdravilišču. Dobr- na že odobrila program last- ninskega preoblikovanja dmžbenega kapitala v vred- nosti 485 milijonov tolarjev. Občini Celje oziroma njeni pravni naslednici pripada 30 odstotkov delnic, interni razdelitvi bodo namenili 20 odstotkov premoženja, no- tranjemu odkupu 16 ter jav- ni prodaji 24 odstotkov del- nic, pri čemer bo prodajna vrednost delnice 1394 tolar- jev. Po končanem lastnin- skem preoblikovanju bodo na Dobrni končno dobili tu- di novo ime, namesto Zdra- vilišče naj bi se po novem imenovali Toplice Dobrna d.d. Direktor Zdravilišča Dare Urbancl je na tiskovni kon- ferenci v minulem tednu še povedal, da so lani zabeležili preko 123 tisoč nočitev, od tega tretjino tujcev, med nji- mi pa največ Avstrijcev, Nemcev, Italijanov in prvič tudi ruskih gostov. V prvih treh mesecih letošnjega leta so imeli 725 nočitev več kot v enakem lanskem obdobju in preko 4 tisoč nočitev več kot leta 1992. Letos računajo na približno 140 tisoč noči- tev. Še pomembnejše je po direktorjevi oceni dejstvo, da so uredili notranje razme- re, finančno povsem očistili podjetje, zapadlih terjatev ne poznajo, s tem pa so si pridobili sloves dobrega plačnika. Po podatkih vodje sploš- no-kadrovske službe Vanje Strniša pa je Zdravilišče Do- bma danes eno redkih slo- venskih podjetij, ki povečuje število zaposlenih. Danes je na Dobrni 250 delavcev, nji- hove plače so za petino višje v primerjavi s poprečjem pa- nožne kolektivne pogodbe za gostinstvo in turizem ter zdravstvo, do konca leta naj bi se zaposlenost povečala za 6 odstotkov. V prihodnje nameravajo v Zdravilišču več pozornosti nameniti urejanju okolja, obnovi dotrajanih objektov, predvsem Zdraviliškega do- ma. Projekt nameravajo uresničiti do leta 2000, zanj pa bodo potrebovali približ- no 15 milijonov mark. m Drnovšek v Madridu LJUBLJANA, 19. aprila (Delo) - Predsednik sloven- ske vlade dr. Janez Drnov- šek je odšel na večdnevni obisk v Španijo, kjer se bo srečal z najvišjimi državni- mi predstavniki, sprejel pa naj bi ga tudi kralj Juan Carlos. Tliaier nI govoril o moli BRDO PRI KRANJU, 19. aprila (Delo) - Zunanji mi- nister Zoran Thaler je na novinarski konferenci ob koncu posveta slovenskih veleposlanikov v tujini ko- mentiral italijanske odme- ve na njegovo izjavo na portoroški javni tribuni. Po njegovih besedah gre za iz- mišljeno polemiko o spod- bijanju slovensko-italijan- ske meje, o čemer na ome- njenem posvetu ni bilo go- vora. Govorili naj bi o do- ločanju meja v okviru slo- vensko-hrvaškega dialoga. Omejeno vračanje v naravi? LJUBLJANA, 19. aprila (Delo) - Poslanci državnega zbora so nadaljevali obrav- navo sprememb in dopolni- tev denacionalizacijskega zakona, ki jih je v postopek vložil Jože Šketa. Bistvena in najbolj sporna predlaga- na sprememba je, da naj bi zaradi ohranjanja tehnolo- ških in ekonomskih kom- pleksov in zmanjševanja gospodarske škode omejili vračanje premoženja v na- ravi. V spornih primerih naj bi ga nadomestili z od- škodninskimi obveznicami, za katere bi jamčila drža- va, prejemniki pa bi jih lahko uporabili za katere koli gospodarske naložbe. Omejen vpis na fakultete LJUBLJANA, 20. aprila (Republika) - Podatki o fe- bruarskem vpisu na obe slovenski imiverzi in na vi- soko šolo za hotelirstvo in turizem kažejo, da se za razpisanih 12 tisoč mest rednega študija poteguje več kot 17 tisoč srednješol- cev. Ministrstvo za šolstvo jih bo zato te dni obvestilo, katere fakultete bodo vpis omejile. Hitrele do zemljišč za avtoceste LJUBLJANA, 20. aprila (Delo) - Vlada je med dru- gim sprejela predlog zako- na o ureditvi določenih vprjišanj v zvezi z graditvi- jo avtocest, v parlament pa ga je poslala s priporočilom za sprejetje po hitrem po- stopku. Zakon naj bi po- spešil postopek za pridobi- vanje zemljišč in s tem tudi graditve avtocest. Vlada je soglaša tudi z odgovorom pravosodne ministrice Me- te Zupančič na interpelaci- jo, vloženo proti njej, in dr- žavnemu zboru predlagala, da da jo zavrne. Nadškof Šuštar napoveduje umik LJUBLJANA, 20. aprila (Večer) - Ljubljanski nad- škof in slovenski metropo- Ut dr. Alojzij Šuštar naj bi 14. novembra ponudil svoj odstop. Takrat bo namreč dopolnil 75 let in zakonik cerkvenega prava predvi- deva takšen postopek. Št. 17. - 28. april 1995 POOOPKI ~«1 Pet predlogov za nov grb in zastavo y Zrečah so meti prvimi sprejeli občinski statut _ v torek popoldne so se na peti redni seji sestali svetni- ki občinskega sveta občine Zreče. V prvi točki dnevnega reda so svetniki najprej po- dali pozitivno predhodno mnenje o Sonji Punčuh, ki je bila predlagana za mesto na- čelnice Upravne enote Slo- venske Konjice. Svetniki so nato po hitrem postopku potrdili tudi sklep o ukinitvi vseh žiro računov bivše občine Slovenske ko- njiče, ki ga sprva ni bilo na dnevnem redu. Potrdili so tudi odloka o podelitvi kon- cesije za urejevanje in vzdr- ževanje zunanjih površin ob- čine Zreče ter odlok o zak- ljučnem računu proračima za leto 1994 občine Sloven- ske Konjice. Nekoliko se je zapletlo le pri sprjemanju odločitve v zvezi z novim občinskim grbom in zastavo. Občinski svet bo dal tako vseh pet predlogov heraldikom in zgodovinarjem, ki bodo sku- paj preučili in ugotovili, ka- teri simboli oziroma katere značilnosti so za Zreče naj- pomembnejši. Svetniki so nato potrdili tudi spisek de- setih kandidatov za sodnike - porotnike, ki jih je predla- gala komisija za mandatna vprašanja, volitve in imeno- vanja. Porotniki so postali Ivan Umnik st., Maks Padež- nik, Ivan Olup, Bogomil Vo- gelsang in Bertl Kapun ml., vsi iz Zreč ter Mirko Beškov- nik iz Skomarja, Jože Jelen- ko iz Dobrovelj, Ludvik Smogavc z Gorenja, Rudi Vidmar z Resnika ter Miran Cvelfar s Stranic. Najpomembnejši trenutek na torkovi peti redni seji ob- činskega sveta občine Zreče pa je bilo zagotovo sprejetje in potrditev občinskega sta- tuta, ki so ga ob koncu seje tudi skromno proslavili. Na krajšo slovesnost so povabili tudi predstavnike večjih po- djetij, političnih strank, šol in vrtcev, cerkve, krajevnih skupnosti ter vseh ostalih zavodov in institucij, ki jim bo odslej občinski statut predstavljal enega izmed os- novnh pravnih aktov. Obči- na Zreče je tako prva izmed treh novonastalih občin (Zreče, Vitanje in Slovenske Konjice), ki je sprejela svojo, tako imenovano občinsko ustavo. Ta pa predvideva, da je občina Zreče tudi tiuristič- na občina, kar bo pomenilo vrsto dodatnih ugodnosti, privilegijev in bonitet. ALEŠ LEDNIK Poilvoz v Laškem kmalu oilprt Predvidoma prve dni maja bo železniški podvoz na cesti nij. Laškim in Rimskimi Toplicami zopet odprt. Delavci celjske! Ingrada so dela skoraj v celoti že končali, asfaltirati morajo le! del magistralke pod podvozom in do konca urediti odvod^u vanje. Podvoz v Laškem so začeli obnavljati že lani spomladi, vej dar so delo zaradi zapletov pri pridobivanju potrebne doku mentacije prekinili do jeseni. Do novega leta so v celoti obnovi) obvoz, v prvih letošnjih spomladanskih mesecih pa so začeli j z rekonstrukcijo ceste. Postopek, ki so ga In^adovi delavj uporabili pri obnavljanju laškega podvoza, je v Slovenij novost, saj so vsako polovico mostu zgradili {Josebej in ju potq združili po temeljih. Foto: EDI MASNB Draga in neučinkovita država Predstavniki območne gospodarske zbornice in UpraviMi odbora regijskega združenja podjetnikov so na ponedeljkovi s( v Celju govorili o letošnjem državnem proračunu. Po besedah predsednika upravnega odbora zbornice Frani Bana so za celjsko območje v državnem proračunu ključi predvsem postavke za ustanavljanje zavoda za pospeševanje! promocijo turizma, center za malo gospodarstvo, subvencion ranje obrestnih mer za ohranjanje delovnih mest ter obrestni mer v malem gospodarstvu. Pt-edsednik upravnega odboi Združenja podjetnikov Zvonko Perlič pa pri sestavi proračm pogreša projektni pristop, država pa je po oceni udeleženci tokratnega srečanja bistveno predraga in za to ceno prema učinkovita. Celle ne bo regijsko smetišče '»Komunalno očiagališče na Teharllh nal bo regijsko, ali na ga sploh ne sme biti,'' menijo ¥ SKD Celje »v svetu so uveljavljena merila in natančno določeni pogoji za urejanje komunal- nih odlagališč, Id ob dosled- nem spoštovanju okoljevar- stvenih predpisov ne pome- nijo nevarnosti za okolje. In ureditvi takšnega odlagališ- ča na območju naše občine v stranki ne nasprotujemo,« je na ponedeljekovi novinar- ski konferenci dejal pred- sednik občinskega odbora SKD Celje Marko Zidanšek. Na novinarski konferenci je vodstvo občinskega odbo- ra SKD Celje med drugim predstavilo tudi strankino stališče do urejanja komu- nalnega odlagališča na Te- harjah. Ocenili so, da gredo zdajšnji pogovori celjske in žalske občine za skupno ure- janje komunalnega odlaga- lišča na Teharjah v napačno smer, saj pomenijo iskanje bližnjic oziroma pavšalnOi rešitev. »Stvari bi se morali lotiti celovito in takoj na za- četku upoštevati, da so sve- tovne norme za ureditev ekološko neproblematičnih odlagališč vezane na večje število prebivalcev. Odlaga- lišče bi morali urejati za kakšnih 300 tisoč ljudi, to pa pomeni, da bi bilo treba po- vezati vso regijo, ne pa iskati rešitev v parcialnem povezo- vanju posameznih občin,« je bil odločen Zidanšek, ki po- udarja, da je ob ureditvi takšnega odlagališča treba poskrbeti za enotna zbirna mesta, ločevanje ter recikla- žo in transport odpadkov. »V stranki ne nasprotuje- mo ureditvi komunalnega odlagališča, vendar le v pri- meru, da bodo dana zagoto- vila za spoštovanje vseh oko- Ijevarstvemh predpisov ter izgradnjo potrebne infra- strukture. Drugače se nam lahko zgodi, da bo Celje po- stalo regijsko smetišče, ob- čani in krajani Teharja pa se bomo zadovoljili z ekološko rento,« je stališče stranke, da je potrebno vprašanje uredi- tve komvmalnega odlagališ- ča reševati v vseh občinah celjskega območja hkrati, utemeljeval Zidanšek. I. STAMEJČIČ Upokojenci nočejo hiti žrtve v Celju so upokojenci našli skupni JezJk preiJ lokalnimi volitvami v ponedeljek so se na letni delovni skupščini zbrali predstavniki Zveze društev upokojencev občine Celje, ki so ocenili svoje delo v prete- klih dveh letih in sprejeli program dela do konca leta. Ob tem so razpravljali še o problematiki zniževanja pokojnin, krčenja pravic iz zdravstvenega varstva in ak- tualnem položaju upokojen- cev, ki je po enotni oceni vseh razpravljavcev vse prej kot dober. Predsednik Zveze društev upokojencev celjske občine Emil Pepelnjak je ocenil, da so v zvezi pretekli dve leti dobro delali, še posebej pa je izpostavil društveno delo na športnem in kultiunem po- dročju ter pripravo vrste za- nimivih prirteditev in izle- tov. S takšnimi usmeritvami so začrtali tudi delo do kon- ca leta, kritično pa so celjski upokojenci razpravljali predvsem o odnosu države do upokojenih državljzmov. Menili so, da je socialen pri- stop do oblikovanja pokoj- nin kot ga predlagajo neka- teri in pomeni v resničnem življenju zgolj zniževanje mesečnih izplačil, napaka, ki je v Sloveniji ne smemo sto- riti. Pokojnine in njihova re- alna vrednost so pravica upokojencev, ki izhaja iz nji- hovega minulega dela, zato upokojenci ne morejo prista- ti na vlogo žrtev, ki jim je najlažje kaj odvzeti. Prav tako so celjski upo- kojenci ostro protestirali zo- per krčenje pravic iz zdrav- stvenega varstva ter opozar- jali, da je prav upokojenska popvilacija tista, ki bi bila najbolj prizadeta. Na realno sliko življenja v državi Slo- veniji pa je opozoril Benja- min Krivec, ki je upokojence pozval, naj skrbno spremlja- jo razprave v Državnem zbo- ru, hkrati pa napovedal, da se starejšim državljanom v letu pred državnozborski- mi volitvami kaj posebno hudega in posebej ostrih ukrepov ni bati. »Stranke računajo na naše volilne gla- sove,« je opozoril in s tem soglašal s stališčem Jožeta Bevca, ki je za še kako pra- vilno ocenil odločitev celj- skih upokojencev, da na lo- kalnih volitvah podprejo svoje kandidate z Uste De- Vlado Kuštrin je opozoril, da morajo celjski upokojenci ak- tivno sodelovati v občinski po- litiki in 4 svetnike iz upoko- jenskih vrst pozval, naj pred- lagajo dopolnila k statutu mestne občine v tistem delu, ki govori o občinskem premože- nju. Tako se je zavzel, da bi bila društva upokojencev še naprej gospodar svojega pre- moženja oziroma prostorov, ki jih imajo ponekod v lasti, dru- god pa le v upravljanju. Menil je, da bi v nasprotnem primeru lahko občina s temi prostori ravnala negospodarno oziro- ma jih odvzemala društvom, s tem pa krnila društveno živ- ljenje^_ SUS. Tako so zdaj močno (s 4 svetniki) zastopani v celj- skem občinskem svetu, nji- hov glas pa je velikokrat je- ziček na tehinici razuma, ko se ostali svetniki zgubljajo v medstrankarskih razprti- jah, je še bilo slišati. I. STAMEJČIČ Podvoz po fazah šentjurskim svetnikom, ki jih po stari navadi obveščajo o dogajanju v občini, so na ponedeljkovi seji največ povedali o reševanju Eleganta, o hruševskem podvozu ter o vodovodu iz Hrast j a. Glede Eleganta so iz županovega urada sporočili o uskla- jevalnem sestanku med upniki in predstavnikom občine, ko so se dogovorili o programu sanacije. Program bi pridobili najpozneje v tem tednu, v prvi polovici maja pa bi spet sedli skupaj. Svetnike je posebej zanimal problem podvoza za mestni predel Hruševec ter županova informacija o sestanku v Ljubljani, na sedežu Slovenskih železnic. Sestanka so se udeležili tudi predstavniki mariborske grad- beniške fakultete, šentjurske občine ter gradbenega odbora, odločili pa so se za fazno gradnjo. S tem bi bil, kot pravijo v SŽ, med gradnjo železniški promet manj oviran, saj name- ravajo prihodnje leto začeti tudi z remontom železniške proge Celje-Grobelno. Zato bi se v Šentjurju letos posvetili predvsem pridobivanju projektne dokumentacije ter sred- stev za začetek gradnje v prihodnjem letu. Pri tem je župan Malovrh znova opozoril na bistveno razliko med podvozom za Hruševec, kjer je lokalna cesta ter regionalno cesto, ki bi jo speljali čez nadvoz proti Novi vasi. Pri Sikošku bi občina le naročila projektno dokumentacijo ter odkupila zemljišča, sicer pa bi dobili denar izven občine. Kot je dejal, bi se letos posvetili tudi dokončanju obvoznice, reševanju prometnega zamaška. Pri tem je sporočil zadnje podatke o štetju prometa, ki ga je v mestu kar dvakrat več kot pred petimi leti. V Šentjurju tako naštejejo po 13 tisoč vozil na dan, pri tem pa, po novih podatkih, več voznikov vozi v smeri proti Novi vasi, kot proti Grobelnem. Med zanimivejšimi informacijami so tudi načrti o gradnji vodovoda iz Hrastja, pri čemer račxinajo na potrebe mesta Šentjur. Na nedavnem sestanku predstavnikov občine, komunale, KS Slivnica, ter lastnika vrtine, so se načelno dogovorili o pogojih odkupa ter o pridobivanjih soglasij lastnikov parcel, kjer bo vodovodna trasa. Pri tem naj ne bi ponovili napak pri gradnji vodovoda Kozarica, kjer je znano, da v času ko je v Šentjurju večja poraba, v Jakobu ostajajo brez vode. Zato bi speljali za potrebe mesta ter za Slivnico posebni, ločeni trasi, kar bo jasneje po javni razgr- nitvi. BJ Priznanje Eikroju Sekcija menedžerk je letos prvič podelila priznanji Ženskam prijazno podjetje. Na srečanju v Portorožu so ga pred dnevi podelili podjetjema Krka in Elkroj. Pri izbiri nagrajencev so upoštevali predvsem uspešnost, videz in urejenost podjetij ter počutje delavcev na delovnih mestih. IB- Raiiečani vztrajajo Občinski svet Radeče je ni seji minulo soboto le sprejel zaključni račun občine ško za leto 1994, vendai s pripombo, da račun nika- kor ne sme vplivati na deli- tveno bilanco med obemi občinama. Radeški svetniki menijo, da številke v zaključnem ra- čunu proračima bivše skup- ne občine niso sporne, meni- jo pa, da se za njimi najver- jetneje marsikaj skriva. Pre- pričani so, da jih je laška ob- čina takoj potem, ko so a lani odločili za samostojnost za marsikaj prikrajšala. Ž« januarja so zahtevali pregled nad vsemi materialnimi in nančnimi odločitvami bivš( občinske vlade, vendar so pred kratkim dobili le kopij' zapisnikov vseh sej. s tem niso zadovoljni zahte- vajo, da jim laška občinsk' uprava napravi natanč^ spisek prav vsega, kar soa v premoženje bivše občine Tako med drugim hočejo ve- deti, koliko lokalov in hiš} občinskih, pa tudi koliko av- tomobilov je v lasti občine- Radeški svetniki so na sef ponovno razpravljali tu^ o statutu. Ker se niso nio# zediniti drugače, so ta najp*'' membnejši dokument občin' sprejeli tako, da so o vsake" od 150 členov glasovali V°f bej in jih sprejeli z navaoii večino. Za uskladitev števUj nih pripomb in predlog" vseh strank, zastopaPj^ v svetu, in za glasovanje *J porabili kar nekaj ur, Veniši,ji četrtek so šoštanjski svetniki na seji občinskega sveta potrdili osnutek statuta v prvi i^^^^navi, do naslednje seje pa bo komisija za pripravo statuta zbrala pisne pripombe svetnikov ^^Jtehtnejše upoštevala v pripravljanju nove razUčice. Pi^'i obravnavi so potrdili tudi predlog o zaključnem račvmu občine Velenje, pri tem pa da bi bil pripravljalec predloga dolžan prikazati premoženjsko bilanco; po njihovem ij^^ipanju in tolmačenju zakona bi morala biti le-ta sestavni del zaključnega račima. O tem še razpravljali. Med pomembnejšimi odločitvami, ki so jih sprejeli, je bil še program »s^^^ve prostorskih aktov v letu 1995. Omenjeni program bo občanom Šoštanja koristil pred- k"J,.^3to, ker bodo na občini lahko poskrbeli za nemoteno izdajanje lokacijskih in gradbenih °Oenj. KL Klub upokojencev v SKD Celje Prejšnji teden so v okviru občinskega odbora SKD Celje ustanovili Klub upokojencev, ki je ob strankinih članih odprt tudi za vse dmge upokojene Celjane in Celjanke, prostore pa ima na sedežu stranke v Prešernovi 20. Klub upokojencev SKD vodi Rado Bužan, ob spremljanju proble- matike starejših občanov in prizadevanju za reševanje težav, ki nastajajo v tem obdobju, pa bodo osrednjo pozor- nost namenili organizaciji dmžabnega življenja. IS Delovni odbori v Vitanju prvič zasedali v minulih dneh so bili v Vitanju ustanovni sestanki odbo- rov, ki bodo delovali v okvim vitanjske občine. Poleg pre- gleda nalog, pristojnosti odborov in konkretnih pogovorov iz delovnega področja, so iz vrst članov izvolili predsednike. Ti so v odboru za premoženje, finance in gospodarska vpra- šanja Armela Fidler, v odboru za urbanizem in infrastruk- turo Gorazd Fric, v odbom za družbene zadeve Tilka Jakop, v odboru za kmetijstvo Anton Kuzman, v odboru za razvoj podjetništva in malega gospodarstva Angela Cinperman ter v odboru za razvoj turizma in kmečkega turizma Slavko Krajnc. B.Z. Konjice z mestno kavarno v hotelu Dravinja v Slovenskih Konjicah so v sredo odprli mestno kavarno. To je prvi korak na poti, po kateri stopa podjetje Jelen z direktorjem Borisom Klančnikom. Odločeni so, da bodo ponudbo v hotelu Dravinja dvignili na tako raven, da bodo lahko tudi zabavo prodajalo kot turistično atrakcijo. Mestna kavama, v kateri ponujajo vse, kar se za kavame spodobi (od sladic po dunajskih receptih do kakovostnih vin ter časopisov in revij), je našla mesto v nekdanji pivnici, v sedanji večnamenski dvorani pa nameravajo še letos zgra- diti najsodobnejši zabaviščni center. Načrtujejo še preure- ditev hotelske terase v zimsko-letni vrt, v kletnih prostorih pa bi naj našli prostor savna, solarij in manjši bazen. MBP il. 17. - 28. april 1998 NAil KRAJI IN LJUDJE Takrat je govorilo srce Na LeMčevI domačUI skovani načrt. Je rešil mnogo življenj »v tej hiši je bil v noči s 14. na 15. december 1944 sesta- nek celjskih aktivistov, ki so pripravili načrt za osvobodi- tev političnih zapornikov iz Starega piskra v Celju in ak- cijo še tisto noč uspešno iz- vedli.« To so besede, ki so vklesa- ne na spominsko tablo, pri- trjeno na pročelje hiše Do- minika Lebiča v Slatini v Rožni dolini, nedaleč stran od celjskega mestnega vrve- ža. Prav na kratko je zapisa- no tisto, kar se je dogajalo v noči, ki je bila za mnoge ljudi usodna in odločilna. Mnogo ljudi je bilo takrat re- šenih pred gotovo smrtjo, in veliko zaslug za to ima tudi Dominik Lebič, ki smo ga obiskali in na kratko pobr- skali po spominih iz časov, v katerih so se rojevali pravi heroji. Danes je to njihovo herojstvo skorajda že pozab- ljeno, in nekateri se prav trudijo, da bi spomin na tisti čas čimprej zbledel. Na srečo so tu še živi ljudje s svojimi pričevanji, pa številni zapisi v knjigah in drugo dokazno gradivo. V kar nekaj literar- nih delih je zapisana tudi zgodba, v kateri nastopa Do- minik Lebič s svojimi tovari- ši in ki se je dogajala neke decembrske noči in nasled- njega dne v daljnem letu 1944. Lebičeva domačija je bila Dominik Lebič. v času narodnoosvobodilne vojne kraj, kjer so se zbirali aktivisti na terenu in tam se- stavljali in pisali ter potem razpečevali propagandno gradivo, letake in podobno. Dominik Lebič je kot vojni referent pri okrajnem odbo- ru za Celje mesto in okolico zbiral orožje za mobilizacijo. To je bilo potem, ko je kot nemški mobiliziranec prišel domov z ruske fronte. Dobil je dan dopusta, da obišče hu- do bolno mater, a se je takrat odločil, da se v Rusijo in na fronto nikoli več ne vrne. Če že moram v tej vojni kje umreti, naj umrem vsaj na domačih tleh, si je govoril. »Veste, takrat nisi kaj do- sti razmišljal, ravnal si se po občutkih in po vesti. Sploh pa nismo razmišljali o kakš- ni politiki, še manj o komu- nizmu in komunistih. Obču- tek imam, da nam danes ho- čejo nekateri že kar očitati ta naša dejanja v času vojne in nam lepiti nekakšne komu- nistične etikete,« nam je pri- povedoval Dominik Lebič, ki se je po prihodu iz Rusije od- ločil za aktivizem oziroma za partizane. Dominik je kot aktivist hodil po terenu, do- ma pa je ostala bratova žena s svojimi štirimi majhnimi otroki. Ker je bila Lebičeva domačija preveč naklonjena partizanom in njihovim so- mišljenikom, so jo Nemci uvrstili na črno listo, Domi- nikovo svakinjo pa so kasne- je zaprli. Za kazen, ker je prevečkrat nahranila parti- zane in ker jim je hiša pre- večkrat ponudila zatočišče. Zadrževati se v njej je posta- jalo vse bolj nevarno, zlasti še po uspešno izpeljani akciji v celjskem Starem piskru. Akcija Akcija reševanja političnih zapornikov iz Starega piskra je zapisana na mnogih mestih v najrazličnejših knjigah, ki opisujejo narodnoosvobodilni boj na območju Celja in okoli- ce, zato je na tem mestu ne bomo zapisali, opozorili pa bomo le na dejstvo, da je bil Dominik Lebič eden izmed še- sterice aktivistov, ki je v Lebi- čevi hiši pripravila načrt uka- ne in rešitve političnih zapor- nikov. Idejo za ta nevarni in humani podvig je dal Riko Presinger-Žarko, Dominik Le- bič je je bil tisti, ki se je pove- zal s paznikom v Starem pis- kru, Ivanom Gradom, ki ima največ zaslug za to, da je bil vstop v notranjost jetnišnice sploh mogoč. Izredno dobro pripravljena in z majhnimi spremembami izvedena akcija je v celoti uspela. »Po prvot- nem načrtu bi akcijo morali izvesti dan pozneje, a smo na srečo izvedeli, da Nemci na- meravajo prav 15. decembra odpeljati 30 političnih zapor- nikov na streljanje v Maribor. Da smo lahko to preprečili, je bilo treba nemudoma ukrepa- ti. Še vedno mi je živo v spomi- nu, kako so iz odklenjenih ce- lic počasi in negotovo stopali jetniki, ki sprva sploh niso mogli verjeti, da jih rešujemo. Mnogi so se bali, da gre za kakšno prevaro, zato so nam povzročali nekaj težav. No, končno so nam le verjeli jjj J zapustili zaporniške zi^ ' žal pa so bili premalo prevj^ na poti, kamor so se namen saj so Nemci nmoge izmed u prav kmalu pblovili. Iskali tudi nas šest, ki smo pripraJ akcijo, a nas niso našli,« je ^ povedoval Dominik Lebic, J| njem pa je bila njegova Ivanka, partizanska kurir^ ki je večji del vojne vihre p J živela v mariborskih zapotji in v Begunjah na Gorenjske^ Ko je bilo vojne konec, sta^ na revni in oropani Lebice! domačiji začela spletati konsko gnezdeče. V njem j zraslo četvero otrok, danes iS razveseljuje še pet vnuM Pravita, da ničesar ne potJ bujeta, želita si le zdravja, j MARJELA AGRjj Zeleni Jurij v Laškem In Rečici Pranovanje pomladi, spre- vod Zelenega Jurja je v La- škem obnovljena tradicija, saj o tem piše v župnijski kroniki' zgodovinar Ignacij Orožen, šega je v začetku stoletja od- mrla, po prvi svetovni vojni pa jo je v Laškem obnovil šolski ravnatewlj Juro Kislinger, pred leti pa ponovno laška os- novna šola. Orožen poroča o šegi odraščujočih fantov - pastirjev, ki so koledovalitj jajca, »špeh« in vino, no poj, neje je vse prešlo na šol^ mladino. Cisto mogoče je, (j, so jvujevali tudi po vaseh okoli Laškega. No, letos so se pola laških šolarjev veselili pomli di tudi rečiški šolarji, ki ^ oblekli v zelenca tistega fanti ča, ki je pritekel prvi na hrib, Foto: EDI MASNE( V spomin v smrt je omahnil za teni- ško mizo z loparjem v roki. Na memorialu seniorjev, ki ga je sam ustanovil. Iskriv, v ognju športne vneme, kiji je bil od mladosti zvest. Naključje, ki izziva mi- sel o simboliki. In prav on, ki ni nikdar maral za spektakulamost, katera zapelje in zasvoji toliko časnikarjev. Resnob- ni Milan je v tem ihtavem poklicu vselej dajal pred- nost premisleku. Milan je živel v zname- nju treh vrednot. Družina, delo, šport. Ker je bil pre- govorno zanesljiv v vsem, česar se je lotil, je bil zaže- MIlan Božič len, dejaven in uspešen tu- di na drugih področjih jav- nega delovanja, kar vse mu je puščalo le malo časa za sožitje z naravo, ki ga je navduševala in si ji je mo- gel bolj posvečati šele v zadnjih letih svojega živ- ljenja. Mi smo ga poznali pred- vsem po delu, kot časnikar- ja in urednika. Njegova de- lavnost in doslednost nam je marsikdaj zbujala slabo vest. V obojem nas je, svoje sodelavce, vselej prekašal. Morda je prav ta obilica nalog, ki jih je prevzemal in izpolnjeval ter tisto malo časa, ki mu je preostajal za družino in konjička, ustvarjala vtis, da se odda- ljuje družabnosti. A se ni. Prav razživel seje v družbi, če za njim ni ostalo nedo- končanega dela. Takšnih delavcev, kot je bil on, žal, ni ravno na pretek. Milan Božič je pobudnik prenekatere zahtevne nalo- ge. Lani smo praznovali 40 letnico celjskega radia, med katerega ustanovitelji je bil, njegov prvi, dolgo časa neprofesionalni ured- nik ob zahtevni nalogi do- pisnika osrednjega sloven- skega časnika za ves bivši celjski okraj. V časnikar- skem poklicu, bil je izredno pišoč, če je bil na vodilnem mestu ali ne, je začel in zaključil svojo delovno do- bo. To pa je polnih 40 let, od tega polovica vsaj v izredno težkih pogojih, ko se je še, kot smo rekli, pisalo peš, ko ni bilo sluha o današnjih tehničnih pri- pomočkih, ko je svoje belo Celje dnevno nekajkrat prekrižaril podolž in počez, nekajkrat na teden odhitel do najoddaljenejših krajev, kot smo rekli - od Rinke do Sotle, ure in ure presedel na sejah in sestankih, na pogovorih, osebno poznal na tisoče ljudi, ustvaril go- tovo najpopolnejši novi- narski fotoarhiv med svoji- mi celjskimi kolegi. Ob tem je bilo bolj malo tistega, kar bi mu posebej ležalo na duši, zato so prav tisti ča- sopisni prispevki požlaht- njeni dragulji v ogromni gori poročil, novic, komen- tarjev in reportažnih zapi- sov o dogajanjih v štirih polnih desetletjih. Kdor bo kdaj želel narediti prerez te dobe, bo moral slediti prav sledi njegovega pisanja. Skoraj bi lahko rekli, da stvari, ki jih kot novinar ali uredziik ni spremljal, tudi bilo ni. Z enako vnemo in odgo- vornostjo je speljal odgo- vorne zadolžitve pri mno- gih javnih akcijah, kot je bil Skokov atletski memo- rial, kot je bilo vodenje gradnje športnega drsališ- ča v celjskem parku, kot je bil mladinski pevski festi- val, kot so bili zahtevni projekti celjske turistične zveze, predvsem pa njegov priljubljeni namizni tenis. Milan je bil zaprisežen Celjan. Ne le po rojstvu. Razen v arhivih, ni bilo v nobeni drugi glavi več ve- denja o mestu in dogodkih, ki jih je pomnil od otro- ških, gimnazijskih let in zbral v štirih desetletjih časnikarstva. Ob 40 letnici radia je kar iz glave natro- sil kup podatkov, datumov, številk in imen, ki se jih nihče več ne bi spomnil. In prav grozljivo in ne- dumljivo. Konec, kot bi odrezal. In je tolažba. To so sreč- na leta, ki so jo z njim za- užili njegovi najbližji, to je korist nas, ki smo z njim delali in to je bogastvo nje- gove zapisane zapuščine. JURE KRAŠOVEC it. 17. - 28. april 199S VROČA TEMA ta peč, gospod Agatič! .,00 Agatič, delavec Ema, gladovno stavka od 13. aprila — Invalidska komIsUa le zavrnila prošnio za upokolltev zelo Jfiemu človeku jjpa na želodcu, hude teža- '^jvci, motnje v delovanju Ljce, ledvični kamni, počen kronično vnetje sli- - pa kaj bi naštevali, saj t gtipetu Agatiču, delavcu 'jgjia Kemije, odkar ga je i\eti izdalo zdravje, nabral zdravstvenih težav. Pri ^štiridesetih se je želel in- Msko upokojiti. Kljub temu ijO njegovi zdravniki menili, je prošnja upravičena, so Lalidski komisiji zahtevo upokojitvi gladko zavrnili. Uo bolan človek je zavoljo ^ pričel še gladovno stav- il, pri petinpetdesetih kilo- telesne teže, fizično in iJiično popolnoma oslabel. ,prav nikogar ne ogrožam, 01 sebe. Nikogar ne izsilju- je samo svoje pravice ho- opravičuje pred svetom ,je početje Stipe Agatič iz jja. »Nobenega drugega loda nisem več videl. Poma- le niso ne prošnje ne zdrav- ja izvidi. Stavkal bom do jca, saj me že itak počasi jjajo. Če bo z menoj slabše me bodo odpeljaU v bolniš- 0, bom tudi tam odklonil IDO.« ililec Spomin na tisti dan, ko je ed enaindvajsetimi leti pri- el iz rojstne Banja Luke Celje, je v njegovih očeh že lo oddaljen. Vse kaj drugega upal in pričakoval kot to, da obležal na postelji, čakajoč klavrno odrešitev, ki mu jo KO omogoči korektna pre- ■leke invalidske komisije. Klužka željnemu delavcu fciodu v naše mesto ni bi- |žko najti dela. »Najprej ise zaposlil v Cinkarni kot Uavec v talilnici, kjer sem itrajal pet let,« pripoveduje jatič, »nato sem delal nekaj sa kot šofer v bolnišnici, po- m tri leta kot hišnik na sta- ifanjski zadrugi in še nekaj Becev na pošti kot pismono- «Po teh raznolikih službah je zaposlil v Emu. »Oprav- il bi rad tisto delo, ki je do- li plačano,« je dejal ob pri- du v podjetje in pristal v to- plici, današnji Kemiji. Po- li je talilec II, ki je lahko Je Stipe Agatič primeren za invalidsko upokojitev? O tem bo vnovič presojala komisija zavoda za invalidsko ia pokojninsko zavarovanje. Predstavitev invalidski komisiji so priporočili njegov osebni zdravnik, specialist in psihiater. zaradi strupenih kemikalij kos svojemu delu le pod masko. »Vsak taUlec dela sočasno na dveh pečeh. Ko pridem na delovno mesto, si moram ma- terial za taljenje pripraviti z ročnim viUčarjem,« opisuje delo v topilnici. »Lonec, težak petsto kilogramov, vlečeš za- denjsko, nakar gre emajl za dve uri ali manj v postopek taljenja. Potem lonec dvignem z dvigalom in ga odpeljem v siišilnico. Ko se emajl posuši, ga pakiram v vreče in zlagam na paleto, dokler ni na njej ti- soč kilogramov. Ko je polna, jo spet odvlečem z viličarjem. Skratka, eno stvar dam štiri- krat -čez svoje roke, preden pridcna pravo mesto. Najlažje breme, ki ga moram prestaviti, tehta 12 Idlogramov.« Tako je bilo iz dneva v dan, dokler mu ni ponagajalo zdravje. Do takrat pa, zatrjuje Agatič, je svoje delo z veseljem in vestno opravljal. »Pred še- stimi leti pa so se zdravstvene težave pričele kar vrstiti. Za- čelo se je z rano na želodcu in napadi živcev, nazadnje me je presenetilo še vnetje slinav- ke,« nadaljuje. Živo se spomni, da je bil februarja lani na robu smrti, saj mu je počil žolčnik. Po petih dneh kome se je ven- darle prebudil. Aprila, ko je bU že nekoliko močnejši, so ga operirali, zatem pa je sledila dolgotrajna bolniška. Treba je vedeti, da Stipe na- pornega dela v topilnici ni mo- gel opravljati že šest let in zato so ga premeščali z ene na dru- go nalogo, z lažjih opravil na bolniško, pa nazaj na delo... To se je cikUčno ponavljalo. Kakšne koristi sploh prinaša za delo nesposoben delavec svojemu podjetju? Pred dvema letoma je vložil prvo prošnjo za invalidsko upokojitev, ven- dar mu niso ugodih. Nič zato, si je takrat misUl, morda bo bolezen mimla. Prošnja Od začetka lanskega leta do aprila letos je shujšal za pri- bližno petindvajset kilogra- mov. To potrjujejo tudi njego- vi zdravniški izvidi, pri tem pa ob popisu vseh diagnoz in bo- lezni vključujejo tudi priporo- čila za predstavitev invalidski komisiji. Stipe Agatič se med drugim že več let zdravi pri psihiatru. Izdali so ga tudi živ- ci: »Če me zgrabijo živci, me zgrabi obenem tudi slinavka. Ko dobim napad, enostavno ne vem več, kaj delam. Ko mine, se ničesar ne spominjam.« Že- na Ankica mu stoji ob strani in ga skuša v najhujših trenut- kih, zelo obremenjujočih za njvme tri otroke, krotiti. Dr. Boris Kramžar, zdravnik Stipeta Agatiča: »Odločitve invalidske komisije uradno ne morem presojati. Svojemu pa- cientu sem izstavil obrazec za predstavitev invaUdski komi- siji, vključno s predlogom za invalidsko upokojitev. To sem storil na podlagi izvidov in dolgotrajnega staleža. Po skle- pu komisije, ki je prošnjo go- spoda Agatiča zavrnila, bi bil prisiljen njegov stalež zaklju- čiti. Podjetje Emo je namreč prejelo uradno informacijo, da je Stipe Agatič sposoben za delo talilca D. Vendar pa je njegovo zdravstveno stanje ta- ko, da sem na podlagi speciali- stičnih izvidov svetoval nada- ljevanje staleža, o čemer smo se dogovorili na sestanku z njegovimi delodajalci prejš- njo sredo. Njegovo zdravstve- no stanje je slabo. Pacient je seznanjen z vsemi nevarnost- mi, ki jih lahko pri njem pov- zroči gladovna stavka; le-to smo mu odsvetovali, preprečiti pa je ne moremo. Nudimo mu stalno ambulantno kontrolo.« Agatičevi živijo v dvosob- nem stanovanju, z očetovo bolniško, ki znese trideset ti- sočakov, in ob tistih oblikah socialne pomoči, ki so jih po zakonu lahko deležni. Glede gmotnega položaja se ne prito- žujejo. Sedemletni Dejan obi- skuje malo šolo, najstarejši DaUbor ima pri dvajsetih že svoj pokUc; sedemnajstletni Sašo še obiskuje srednjo šolo in je od lanskega leta, ko je zbolel za diabetesom prve stopnje, na insulinu. Sinovi skupaj z materjo, že tri leta brezposelno natakarico, gle- dajo, kako jim pred očmi hira oče in mož. Seveda je razum- ljivo, da mu pozitivna odločba invalidske komisije ne more odvzeti vsakodnevnih bolečin in odpraviti bolezni, lahko pa ga razreši vsaj tistih skrbi, po- vezanih s službo, ki je po svo- jem prepričanju ni več zmožen opravljati. Pred novim letom je vložil drugo prošnjo za invaUdsko upokojitev. Komisija InvaUdska komisija Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje pri območni enoti Celje je sklicala sestanek 15. marca in podala »izvedensko mnenje«, s katerim ugotavlja, da je zavarovanec Stipe Agatič svoje delo talilca n zmožen opravljati s polnim delovnim časom. Po mnenju komisije pri omenjenem zavarovancu ni moč ugotoviti niti izgube niti zmanjšanja zmožnosti za delo na delovnem mestu, na katere- ga je trajno razporejen. Sestanka se je udeležil tudi Stipe Agatič. V posebni sobi ga je pregledal zdravnik in mu med drugim pojasnil, da ima- mo pač vsi ljudje slinavko... Po končanem pregledu je Sti- pe sedel in dočakal besede, ki so mu spodnesle tla: »Gospod Agatič, na peč...« Ne ve, kako je prispel do do- ma. »Ravno tisti večer je dobil hud napad,« se spominja žena Ankica, »hotel si je vzeti živ- ljenje, iti pod vlak. Nekako sem ga uspela pomiriti. Bil je namreč prepričan, da mu bodo vlogo odobrih. Vložila sva pri- tožbo in čakala. Mesec dni sem mu odganjala misel na gladov- no stavko, potem ni šlo več.« Stipe od 13. aprila uživa čaj, pomirjevala in zdravila proti vnetju slinavke ter bolečinam. Lakote že po tretjem dnevu stradanja ne čuti. Leži na po- stelji v kuhinji in čaka na svo- jo pravico v prepričanju, da je pes več vreden kot človek. Da bolj spoštujemo živali kot drug drugega. KSENIJA LEKIČ Eapleti pasjega življenja 11. Mlemu pasjega zatočišča v Bukofžlaku - Krajani TehariJ opozarjajo, DPMZ Celje Išče rešitev ^0 so člani Društva proti ["^enju živali novembra la- sklicali tiskovno konfe- na kateri so predstav- ^onj medijev povedali, da 'psi, ki so bili prej na Viso- pri Kranju, in lastnica '^»škega zavetišča Milena pivnik začasno prišli ?«kovžlak pri Celju, lqer '1W ostaU do konca aprila, jUa ta humana akcija |?>»a vse pohvale. Vendar od novembra do danes, jvN bi psi iz Bukovžlaka J\' Pričelo odkrivati mar- . ^i' kar je iluzije o huma- ji in dobrohotnosti mar- razblinilo v nič. ijj|''^e na to, da se Močiv- H^°y.a napovedanega datu- |3 izselila, so krajani Te- tj^ ] Ha občinskem svetu po- vprašanje, kako bo (M problem zavetišča. i^!^ Ježovnik, nam je po- ifv *>Ta azil je prišel v naš ^ iani. Naše krajevne ilP^^osti ni takrat o tem Ijj!'ličesar vprašal, tako f ga krajani sami opa- zili. Člani sveta smo bih čez zimo strpni, saj živah nekje morajo biti. Sedaj je dovolje- nje za azil poteklo, pa se nih- če ne zgane. Zato smo skle- nili, da bomo počakali do drugega maja letos, potem pa bomo, če se stanje ne bo uredilo, stvari vzeli v svoje roke. Kaj to pomeni? Tu je odprtih veliko vprašanj, za katere mislim, da jih bo po- trebno nekako rešiti. Kdor je te pse pripeljal na Teharje, mora namreč za to tudi od- govarjati. V tem azilu je dvesto ali dvesto petdeset psov, ki se prosto sprehajajo po gozdu. Kot lovska družina Ljubeč- na in kot krajevna skupnost Teharje se trudimo, da bi problem rešili na human na- čin. Vendar: kam in koga od- peljati? Veliko vprašanje je, ali je Močivnikova tukaj za- radi psov ali so psi zaradi nje. Mislim pa, da je ona tu- kaj zaradi njih, saj bi bilo pse že zdavnaj mogoče raz- porediti. Tiste, ki so zdravi. bi morali oddati, bolne pa je tako in tako potrebno od- straniti na human način. Skratka, tisti, Id stoji za to zadevo, se mora najprej po- govoriti z Močivnikovo in ji dopovedati, da bo najbolje, če odide. Potem za pse ne bo težko poskrbeti.« Psi se, odporu krajanom Teharij navkljub, ta teden prav gotovo še ne bodo izse- lili, pravijo v DPMŽ in na občini Celje. Pa vendar se v DPMŽ trudijo, da bi pro- blem čim prej rešili. Po bese- dah predsednika DPMŽ Ce- lje Mira Gradiča, so bili psi v Bukovžlak pripeljani brez vednosti kogar koli v Celju, za nastanitev pa tudi ni bilo nikoli izdanega nobenega dovoljenja. V Bukovžlak naj bi jih z Visokega pripeljali člani DPMŽ Trbovlje, ki so na novembrski tiskovni kon- ferenci v celjskem Narod- nem domu prekinili sodelo- vanje z Močivnikovo. Tako je postal problem psov iz viso- škega zavetišča nenadoma problem Celja. »Psi so v Ce- lje prišli brez soglasja dru- štva in brez soglasja kogar koli v Celju, kar je dokazlji- vo,« je povedal Gradič. »Na- še društvo se je vključilo v reševanje zavetišča zgolj in izključno zaradi humanitar- nih razlogov. Mi se zaveda- mo in poznamo problem v Bukovžlaku, vendar vsega, kar vemo, ne želimo obešati na veliki zvon. Čimprej pa je treba problem rešiti — zave- tišče zapreti, pse pa na hu- man in civiliziran način od- peljati iz Bukovžlaka. Mi se bomo borili tudi proti temu, da se naredi masaker ali da se na kakršen koli način po- novi Visoko, kjer so hoteli vse pse pobiti. Seveda pa je potrebno pse pregledati in se odločiti, saj je za tiste, ki so stari ali bolni, najbolje, da jih veterinarji uspavajo. Za konkretno rešitev smo se že bili dogovorjeni s pred- stavniki veterinarskih služb. Rešitev bi bila v tem, da se v azil v Bukovžlaku postavi upravnik. Takrat smo pred- lagali gospoda Lenka, latni- ka azila v Dramljah, ki bi za te pse primemo poskrbel. Potrebno bi bilo torej zbrati denar, da se Lenku plača storitve in organizirati od- dajo psov. Tisti, ki so bili pristojni za odločitve v zvezi s tem, pa svojega dela niso izpolnili in tako iz vsega skupaj takrat ni bilo nič. Sedaj ne preostane nič drugega, kot da krajani Te- harij pritisnejo na oblasti, to pa bomo počeli tudi mi, saj je v interesu, da se problem re- ši. Z naše strani bomo nare- dili vse, da bodo psi šli iz Celja in če bo akcija usklaje- na, račtmamo, da bodo psi iz Celja odšli najpozneje v roku treh mesecev. To, razen da so psi na na- šem območju in da je treba pomagati iz hvimanitamih razlogov, ni naš problem. Močivnikova pa si je s tem, da je pse pobirala na cesti in jih reševala, naložila preve- liko obveznost, ki ji sama ni kos. Čenče in obrekovanja, ki jih je sedaj mogoče brati v medijih, pa so plod DPMŽ Trbovlje, DPMŽ Brin v Ljubljani in ljubljanskega DPMŽ. Kaj je bilo zadaj, ne razumem, vem pa, da so se na račun zavetišča okoli teh treh društev zbirala velika sredstva in da so se neprofit- no obračala. Predvsem pa vi- sdški psi od tega niso imeli ničesar,« je povedal Gradič. Celjska občina se do pro- blema zavetišča zaenkrat še ni uradno opredelila, krajani Teharij pa pripravljajo do- pis, s katerim nameravajo opozoriti na problem tako občino kot Vlado, v katere pristojnosti je rešitev tega problema. Skratka, nastanitev psov z Visokega v Bukovžlak je bila začasna rešitev, vendar psi sedaj v Bukovžlaku so in pred tem si je nemogoče zati- skati oči. Zato bi morah tisti, ki so novembra, ko so psi z Visokega nenapovedano in začasno prišli v Celje, od vsega dvignili roke, le-tega začeti reševati. Seveda pa so tisti, ki so pri vsem skupaj najmanj krivi, pa vendar v največji nevarnosti ponov- no - psi. In to je glavni razlog, zaradi katerega je potrebno problem zavetišča v Bukov- žlaku rešiti strpno in uskla- jeno. . NINA M. SED.L4R it. 17. - 28. april 1995 KULTURA Med politiko in zgodovino v pozdravnem govoru celj- skega simpozija je avstrijski veleposlanik v Sloveniji Ger- hard Wagner izjavil, da je tudi skupna zgodovina lahko most med Avstrijo in Slovenijo in da skupne evropske prihodno- sti ne gradijo le politiki, am- pak tudi takšna srečanja, kot je bilo pretekli teden v Celju. V prijetnem in simbolike polnem celjskem Narodnem domu so slovenski in avstrijski zgodovinarji 19. in 20. aprila pred številnim občinstvom analizirali obdobje zadnjih dveh desetletij obstoja habs- burške monarhije, ko je poli- tičnemu dogajanju v takratni Avstriji dajalo močan pečat tudi celjsko ginmazijsko vpra- šanje. Kot smo že poročali, je zaradi uvedbe slovensko-nem- ških paralelk padla celo koali- cijska vlada ministrskega predsednika Alfreda Win- dischgraetza. Dogodek izpred stotih let pa s simpozijem ni dobil svojega mesta samo v zgodovini, pač pa tudi med politiki, kar je v svojem uvodnem govoru po- udaril slovenski minister za šolstvo in šport dr. Slavko Ga- ber, ko je med drugim dejal, da tema simpozija ni zgolj zgodo- vinsko, kulturno in strokovno, temveč tudi politično vpra- šanje. O pomenu tovrstnega stro- kovnega srečanja priča tudi udeležba velikega števila emi- nentnih gostov; med njimi smo imeli v Celju prvič čast poz- draviti že v uvodu omenjenega avstrijskega veleposlanika v Sloveniji (ierharda Wagner- ja (napovedani gost dr. Heinz Fischer, predsednik parla- menta Republike Avstrije je bil zaradi službenih obvezno- sti zadržan). Od slovenskih politikov so se otvoritvene slo- venosti poleg dr. Slavka Ga- bra udeležili še predsednik slovenskega parlamenta Jožef Školč ter republiška poslanca dr. France Bučar in Vitodrag Pukl. Simpozij je po kratkem kul- turnem programu pevskega zbora Gimnazije Celje pričel župan Mestne občine Celje Jo- že Zimšek, ki je spregovoril o pomenu tovrstnih srečanj za mesto ob Savinji, ki se lahko ponaša z izjemno bogato pre- teklostjo. Tudi besede ravna- telja celjske gimnazije Jožeta Zupančiča so bile usmerjene v preteklost gimnazije, kritič- no pa se je dotaknil tudi da- našnjega gimnazijskega vpra- šanja in s tem simbolno nave- zal naslov simpozija »Celjsko gimnazijsko vprašanje 1895- 1995« tudi na današnji čas. Med strokovnjaki je prvi imel besedo prof. dr. Vasilij Melik. V svojem referatu je oz- načil politične razmere v Av- striji pred sto leti, torej v čcisu, ko je celjsko gimnazijsko vprašanje razburjalo takratno politično javnost. V popoldan- skem delu sta celjska zgodovi- narja dr. Janez Cvim in Bran- ko Goropevšek predstavila kronologijo boja za slovensko gimnazijo, dr. Marija Wako- unig z Dunaja politično oseb- nost ministrskega predsednika Alfreda Windischgraetza, prvi dan strokovnega dela pa je zaključil dr. Avguštin Malle iz Celovca, ki je prikazal delo na utrakvističnih šolah in pouk slovenščine ob koncu 19. sto- letja na primeru Koroške. Drugi dan so referenti pred- stavljali odmeve na gimnazij- sko vprašanje. Dr. Riidiger Malli iz Gradca je analiziral odmeve v nemških nacional- nih krogih v Gradcu, dr. Franc Rozman odmeve v slovenski javnosti in Viktor Vrbnjak od- meve v nemškem nacionalnem časopisju. Strokovni del raz- prav je zaključil Celjan dr. Andrej Studen z zanimivim referatom o posledicah gimna- zijskega vprcišanja na zaostri- tev slovensko-nemških odno- sov v Celju na prelomu sto- letja. Strokovni del simpozija je spremljala še vrsta prireditev. Med opoldanskim odmorom prvega dne so si gostje ogledali stari del mesta Celja, zvečer pa so na Oddelku za razsikovalno delo v celjski knjižnici odprli avtorsko razstavo Branka Les- jaka z naslovom Celjska gim- nazija skozi čas, ki bo odprta vse do jeseni. Ob izteku dneva pa je goste sprejel še celjski župan Jože Zimšek. Strokovno srečanje so udeleženci zadnji dan zaključili z obiskom Spodnje Savinjske doline, kjer jih je sprejel žalski župan ter zgodovinar Milan Dobnik, ob koncu pa so si ogledali še mu- zejske zbirke na velenjskem gradu. Dvodnevni mednarodni simpozij o celjskem gimnazij- skem vprašanju lahko označi- mo kot uspešen, saj je ned- vomno veliko prispeval k od- krivanju in analiziranju skup- ne slovensko-avstrijske prete- klosti in s tem pokazal, da so zgodovinarji z obeh strani me- je usmerjeni v evropsko pri- hodnost. Na simbolen način so namreč dokazali, da lahko tu- di z nekoč spornimi in obre- menjujočimi temami gradimo most prijateljstva in sodelova- nja, preko katerega poteka in bo potekalo naše medsebojno povezovanje tudi v bodoče. BRANKO GOROPEVŠEK ZAPISOVANJA Exodus Slovenska plesno-gledali- ška produkcija je, kar zade- va izvozno plat slovenske umetnosti nedvomno na pr- vem mestu. V preteklih ne- kaj letih je namreč dosegla zavidljivo kakovostno raven in se vpisala takorekoč v sam evropski in svetovni vrh so- dobnega plesnega gledališča. Jasno; kadar hočemo pre- ko slovenskih meja lansirati denimo literaturo, takrat se zaplete pri jeziku in preva- jalcih, kadar skušamo na primer predstaviti Evropi in svetu slovensko likovno umetnost, se zaplete pri slo- venski majhnosti, kadar skušamo recimo lansirati film, pa, hja takrat je pa pro- blem že kar na kakovostnem nivoju. Tujcem pač sloven- skega filma ne gre prodajati. B-produkcije imajo že tako in tako sami dovolj. Z gleda- liščem, zlasti, če je to plesno pogojeno, je lažje: jezik je univerzalen. Pa čeprav je po- leg giba podajan tudi skozi besedo. Edini in hkrati temeljni problem slovenskega plesne- ga gledališča je v »tekmah«; plesno-gledališče na Sloven- skem se s svetovnimi sodob- nimi tokovi v plesnem gleda- lišču lahko primerja zgolj na gostovanjih in tistih redkih gostovanjih, ki jih je deležno slovensko občinstvo. Kar utegne pomeniti, da je pro- blem bolj kot pri umetnikih, pri tistih, ki tovrstno umet- niško prakso tako ali druga- če spremljajo. In, da bi za- polnili vrzel, so se posamezni zanesenjaki iz vrst plesno- gledališke publicistike odlo- čili, da bodo organizirali mednarodni festival sodob- nih odrskih umetnosti. Hja, plesno gledališče danes vključuje tudi že arhitektur- no, filmsko, videastično, glasbeno, likovno, računal- niško in hard-core publici- stično prakso. Čiste bodisi plesne, bodisi gledališke umetnosti danes (vsaj na najvišjem kakovostnem ni- voju!) praktično ne poznamo več. Pa saj veste; Dumb Ty- pi, japonska avatgardistična skupina, denimo, ki je te dni gostovala v Ljubljani, zdru- žuje v svojih vrstah vse od gledališčnikov preko radij- skih in televizijskih vodite- ljev do računalniških pro- gramerjev. In je takorekoč Piše: Tadej Cat? hit od Vladivostoka doi Angelesa. Festival, torej] vi slovenski mednarodni \ stival sodobnih odt^i umetnosti, ki bi naj tradicionalen. Ki bi naj] stal obenem tudi prvi to^ ni festival na SlovensQ Ker Borštnikovo sreči v Mariboru, pa Teden j, venske drame v Kranju Dnevi komedije v Celju < ne zadovoljujejo planeti^ ga duha. Eden redkih valov, ki je slovenski dri zares manjkal. V organizi ji kulturnega zavoda Paji tikon in Cankarjevega doi In z vsega tristo tisoč ni škimi markami. Seveda, stival vsaj v svojem pr\, letu še ne premore svoje h ne produkcije. Ta pa, kot mo, bi stala vsaj še enk toliko. Kar pa seveda spj ni pomembno. Zdaleč j membnejši je drug vidik\ vrstnega festivala. Prezen cija slovenske plesno-gl^ liške produkcije pred oč domače javnosti in tujihi lektorjev terprezentaciju dobne evropske in sveta plesno-gledališke prodiA je pred očmi slovenske} nosti. In posredno vpiso nje mesta Ljubljane in i venije na zemljevid j membnejših kulturnih pa ditev starega in novega j ta. Ali, kakor je ob prem svoje predstave Ena p desetmilijonov zaka »konstruktor praznotelei umetnosti« Dragan Živi nov: »Prisilimo Evropo svet, da bodo enkrat za sf membo oni hodili k nam,i mesto, da bi mi korakali} ti njim.« Naj bodo skratka td vse evropske in sveto plesno-gledališke umetiM sodobnih odrskih umeta skratka, usmerjene v Sle nijo. Naj njihov življenj cilj postane nastopiti na ti zelo pomembnem in odio nem festivalu, kakršen utegne rojevati v Ljubljani. Diskretna očarljivost province Zelo tiomiselna In sporočilno bogata razstava Pokralinskega muzeja Provokativni naslov je od- lično vodilo v tako kakovostno razstavo kot je »Meščanstvo v provinci - Iz življenja celj- skega meščanstva v 19. stolet- ju«, ki je hkrati le nadaljeva- nje zelo uspešnih tovrstnih projektov Pokrajinskega mu- zeja v Celju. Je tudi dokaz, da če bi se znali v Sloveniji tako organizirati pri takih projek- tih kot v sosednji Avstriji, ne bi naši strokovnjaki postavlja- li nič manj uspešne in popu- larne razstave kot so zdaj že znamenite avstrijske »deželne razstave«. V mislih imam financiranje takih projektov, ki so jih zunaj že zdavnaj sprejeli kot sestavi- no turistične ponudbe in so za- to taki projekti deležni tudi nekaj cvenka iz turistične bla- gajne. To se jim bogato obre- stuje, saj kultura vrača z obi- skom ta denar na sto načinov. A dokler bodo pri nas glavna turistična atrakcija še vedno število nočitev in kranjska klobasa, bo tudi izkupiček od turizma tako neviden, kot je neviden učinek številnih študij za razvoj turizma na Sloven- skem. Omenjena razstava o meš- čanstvu v celjski provinci je namreč šolski primer, kako lahko muzej iz preteklosti po- seže v sedanjost in če to pro- nicljivo sporočilo tudi razu- memo, imamo lahko od njega tudi velike koristi. Po domače povedano: če bo Celje znalo, bo lahko to razstavo, ki sta jo domiselno in izvrstno postavili Tatjana Badovinac in Rolanda Fugger Germadnik, učinkovi- to tržilo. Razstava, ki je nastala ob sodelovanju strokovnih sode- lavcev Darje Koter iz Pokra- jinskega muzeja Ptuj, Aleša Stoparja in Vladimirja Šlibar- ja iz domačega muzeja in An- dreje Vrišer iz Pokrajinskega muzeja Maribor, odlično pa jo je oblikoval Novi kolektivi- zem, ima več sporočil. Eno bistvenih je, kar je po- udarila Rolanda Fugger Ger- madnik, da se celjska zgodovi- na ni končala s tragičnim pro- padom Celjskih grofov in kne- zov, ki nedvomno zasedajo v celjskem zgodovinskem loku dominantno mesto, vendar pa ne pomenijo zadnje besede. Drugo sporočilo je v sami zgodbi, ki jo razstava kot taka pripoveduje: Celje in njegovo meščanstvo je bilo provinca ravno toliko, kot to tudi ni bi- lo. V primerjavi z Dunajem je bila provinca tudi Ljubljana in Dimaj v primerjavi s Pari- zom. Meščani pa so vendar ne- govaU modo, ki jih je oblačila v Gradcu, Dimaju in Pragi. Tretje sporočilo je v samem gradivu, saj sta avtorici ugoto- vili, da med eksponati pred- njačijo tisti, ki so bili nemška in ne slovenska last. To pome- ni, da Slovenci v Celju tudi po letu 1918 niso prinesli v svoj mestni muzej predmetov, ki so gmotni dokazi o obstoju neke kulture, načina življenja. In še bi lahko naštevaU: kako je me- sto s prestopom mestnega ob- zidja v drugi polovici 18. sto- letja začelo svoj urbanistični razcvet, ki je doživel vrhtmec s prihodom južne železnice in razvojem industrije. Zdi se, da je Celje danes pred ponovnim izzivom, kam usmeriti nov razvojni interes - v višje in vi- soko šolstvo? In kaj bi na taki razstavi brez očarljivih podrobnosti kot so fotografije iz družinskih albumov (v Celju je bilo v de- vetdesetih letih prejšnjega sto- letja več poklicnih fotografov kot v Ljubljani), pohištvo, drobni predmeti za družabne igre, glasbila, celo modeli za kekse in pudinge, ptičje kletke s pravimi pticami in celo stra- niščna instalacija. Posebno zgovorni so načrti starih meš- čanskih vil, ki so na prednji strani odražali vso tovrstno eleganco, na dvoriščni pa ra- zodeli tudi stranišča, kumike in svinjake. Sploh je za ta čas za Celje značilno, da je najbolj pešala komunala. Posebna rariteta razstave je meščanska knjiga s prisego in podpisi, ki je tudi izreden ti- skarski oziroma knjigoveški izdelek (hrani ga kot mnoge načrte Zgodovinski arhiv v Celju, ki se lahko ponaša z enim najbogatejših tovrstnih fundusov v državi), nič manj vznemirljiv pa ni tudi prapor celjske mestne garde. In še bi lahko naštevali. »Živahno« ri- valstvo med Nemci in Sloven- ci, zlasti ob koncu prejšnjega stoletja, je na srečo producira- lo tudi veliko gradiva, ki danes na svojevrsten način pripove- duje o načinu tedanjega živ- ljenja. Razstava je postavljena zelo domiselno, prostorsko je opre- deljena po vsebinskih ali bolje rečeno, pripovednih sklopih, svetlobno projektirana in ima poudarjeno, z vsebino pogoje- no scenografijo. Evropska ra- ven skratka, zaradi katere ni treba na Dimaj, jo imamo kar doma. To velja izkoristiti v vseh pogledih. Nenazadnje tudi zato, da bi spoznali del naše zgodovine, stila in duha življenja, ki je bil zadnjega pol stoletja odrinjen iz naše za- vesti. DRAGO MEDVED Barliara Celjska v Zagrebu Glasbena legenda na oiru dvorane Vatroslav UsInskI Gotovo se še spominjamo veličastnih uprizoritev ročk oper Gubec beg in Čarovnica z Griča, ki sta pred leti po- menili novo zvrst umetnosti in kateri so si trumoma hodi- li ogledovat tudi tovrstne umetnosti željni Slovenci. Na žalost je meja med drža- vama tudi precej zatrla ne- koč zelo razvite kulturne po- ti, ki so zaradi bližine Zagre- ba vodile v hrvaško prestol- nico. Vendar kljub težkim časom, ki jih danes preživlja naša južna soseda kulturni utrip v glavnem mestu ni za- mrl. To potrjuje tudi dejstvo, da so v marcu pripravili v dvorani Lisinski prav go- tovo največji projekt v zad- njih nekaj letih, glasbeno le- gendo o črni kraljici. Barbari Celjski. Kot druga žena ogrskega kralja Sigismunda je bila tu- di vladarica Zagrebčanom in delu Hrvaške. Zaradi njene krutosti pa je ljudstvo ustva- rilo o njej številne, bolj ali manj resnične zgodbe. Na- sprotno pa so ljudje imeli ze- lo radi njenega brata Fride- rika in njegovega sina Ulri- ka, Medvjedgradskega kneza. Kljub temu, da so nekate- ra zgodovinska dejstva v predstavi sporna, moramo priznati, da je glasbena le- genda Črna kraljica pravi glasbeno-scenski spektakel, ki si ga velja ogledati. Reži- ser in libretist Ivica Krajač je ob glasbi Zlatka Tanodija in izvrstnih solistih, plesal- cih in zboru pripravil obi- skovalcem debele tri ure kulturnih užitkov, ki so za- radi favoriziranja mogočnih »Celjskih« še dodatna pri- vlačnost za obiskovalce iz našega območja. Med celj- skimi turističnimi agencija- mi smo lahko zasledili pro- gram organiziranega obiska predstave zaenkrat le pri Po- potniku. Glede na to, da bo predstava na sporedu vsaj do konca leta, pa še ni nič za- mujenega. JANEZ TURNŠEK Bron in srebro v Celje Na letošnji osrednji državni pevski prireditvi Naš^ pesem v Mariboru sta sodelovala tudi dva pevsb zbora iz Celja, in sicer Moški komorni zbor pod vod; stvom Cirila Vertačnika in Akademski mešani pevslo zbor pod vodstvom Dejana Jakšiča. Slednji so v močni konkurenci mešanih pevskih zbo- rov osvojili 86 točk, kar je pomenilo srebrno medalj" Ob letošnjih izredno visokih merilih, ki so jih upošte- vali ocenjevalci, je ocena za izvrstno izvajanje s\<^ uglednega celjskega pevskega zbora še toliko bolj drSj gocena. Komorni moški zbor iz Celja, ki ga vodi Ciril Vertac nik, je tokrat osvojU bronasto medaljo z 79,6 točke, pomeni, da jim je manjkalo le 4 desetine točke o" srebrne medalje. Ob tem ne gre prezreti, da je le*''^ nastopilo v Mariboru pet moških pevskih zborov, je Marko Munih označil kot vračanje tovrstnih zbofO^ na Našo pesem v Mariboru. S to oceno so bili celjs*' »komoraši« najboljši tovrstni pevski zbor na revi)'' dobili pa so tudi priznanje za najboljšo izvedbo slove"' ske novitete, in sicer za skladbo mladega slovenske^ skladatelja (še študenta) Ambroža Čopija z naslovoj^| Totus Tuus (Ves tvoj). D-^ il. 17. - 28. april 1995 KULTURA Skaljeno slavje ^mna udeležba na revlll otroških In mlaiilnsklh pevskih zborov Lgdicionalna revija otro- ^ in mladinskih pevskih ^fov bivše in sedanjih treh ^jliib občin je izzvenela pre- petek v dvorani Narod- .3 doma. Kot vsa leta doslej, 'lil to spet praznik mladega ^Ija in petja ter izkazovanje ^skega znanja pred zvestimi ' tušalci, med katerimi so se- prevladovali starši. Žal pa je bilo to pevsko slav- tudi nekoliko skaljeno. Za L^o od prejšnjih let je na- mreč vsa revija lahko potekala kar v enem koncertu, saj je bi- lo število nastopajočih zborov celjskih šol katastrofalno niz- ko. Morda je bil kakšen izosta- nek šolskega zbora res upravi- čen, a se vendar lahko opazi, da je zborovsko petje v naših šolah v upadanju in naj se ob tem zlasti šolske oblasti zami- slijo o nadaljnji usodi elemen- tarnega kulturnega udejstvo- vanja mladih ljudi. V tako okrnjeni udeležbi moramo ta- ko izpostaviti kar vse zbore, ki so nastopili: OPZ osnovne šole Hudinja (podružnica Ljubeč- na) z zborovodkinjo Anico Mernik, OPZ osnovne šole Štore (Bojana Gajšek), OPZ osnovne šole Dobrna (Darinka Stagoj), OPZ IV. osnovne šole Celje (Jolanda Ipšek-Ulrych), OPZ osnovne šole Hudinja (Emil Lenarčič), Mlajši mlad. zbor I. osnovne šole Celje (Dragica Šega), Mladinski zbor osnovne šole Dobrna (Ev- gen Oparenovič), Mladinski zbor osnovne šole Hudinja (Emil Lenarčič), Mladinski zbor III. osnovne šole Celje (Sonja Kasesnik), DekUški zbor Gimnazije Center Celje (Barbara Arlič) in Mešani mla- dinski zbor Gimnazije Celje (Adrijana Požun-Pavlovič). Ne glede na že ugotovljeno skromno udeležbo pa je ven- darle revija izzvenela kako- vostno, saj so vsi zbori prika- zaU zadovoljivo raven izvaja- nja. Z lepimi izvedbami so zla- sti rmponirali otroški zbori, saj so vsi po vrsti zveneli čisto in ubrano, izvajah so primemo izbrano literaturo in predvsem - otroci so uživali \ petju. Med mladinskimi zbori se je pred- stavil tudi oni iz Hudinje, ki bo v mednarodni konkurenci nastopil tudi na letošnjem Mladinskem pevskem festiva- lu. Zborovodja je s pevci pred- stavil festivalski spored, ki je sicer tehtno izbran, ni pa še povsem izdelan v nekaterih podrobnostih. Na letošnjem festivalu koncem maja bo na- stopil tudi Mešani zbor Gim- nazije Celje, ki pa je na tej reviji prikazal zgolj veselje do interpretiranja zabavne zbo- rovske glasbe. Simpatično je nastopil tudi edini dekliški zbor iz Gimnazije' Celje Center. Naj se ob koncu še enkrat zamislimo nad skromno ude- ležbo, ki smo jo omenili uvo- doma. Vsekakor to ni zgolj po- jav v Celju, ampak so z enaki- mi težavami soočeni tudi dru- god po državi. Za tako stanje so najmanj krivi zborovodje, ki vendarle predano in z lju- beznijo opravljajo svoj posel. Seveda pa morajo za to imeti pogoje in možnosti. To pa v glavnem ni odvisno od njih. EG zražena barvitost po konca tedna bo v Likov- U salonu v Celju na ogled Utava Roberta Lozaria, Ldemskega slikarja iz Cr- tlja. ^vtor sodi v mlajšo genera- slovenskih ustvarjalcev, lemijo za likovno umet- je namreč končal pred (ina letoma v Ljubljani, študijem pa je tudi prejel udentsko Prešernovo nagra- I, Sodeluje tudi s kolegom iltarjem Milanom Golobom, gultat skupnih idej je tudi zstava v Celju, ki je sicer se- jvljena iz dveh samostojnih lot. Golobove slike smo si liko ogledali v prvi polovici eseca, v drugi predstavitvi iLozarjeve. Obe imata skup- ime Slike in priročnosti. Dela, ki jih je razstavil umetnik, so impresivne podo- be, na katerih dominirajo bo- gate in kontrastne barve, ki nadvse sugestivno učinkujejo s svojo svežino. Avtor uporab- lja goste in neprosojne nanose, ki se pogosto na robovih preh- vajo s sosednjimi barvnimi masami, zaradi česar ustvarja iluzijo megUčastih krajinskih predelov. Pri nanašanju barve ja razviden dualizem, saj gradi večje in sorazmerno čiste barvne površine in jih hkrati rjizdrobi s tankimi črtastimi in prekinjenimi potezami, kar ustvarja izredno ritmiko. Sicer je njegovo slikarstvo mogoče uvrstiti v bližino abstraktnega snovanja s posameznimi aluzi- jami na odslikavanje realnosti s poudarjenimi prvinami fan- tastične umetnosti. BORIS GORUPIČ kumer razstavlja v Slov. KonJiGah Včeraj so v konjiškem Domu kulture odprU razstavo ^ovnih del Vojka Kvimra, člana likovne sekcije DPD Ivoboda Slov. Konjice. Vojko Kiuner, ki je doma iz Oplot- tce, razstavlja že od leta 1977 na samostojnih in skupin- bh razstavah. NACEUSKIH PlATNiH. Nell, ZOA, melodrama Bežija: Michael Apted, vloge: Liam Neeson, Jodie Foster, Natasha Richardson. V osamljenosti gorovja Blue Ridge v Severni Caro- lini je odraščalo dekle, po- polnoma ločeno od civili- zacije dvajsetega stoletja. Razvilo je svoj lasten, le njej razimiljiv jezik. Njena invaUdna mati je mnrla in ostala je sama, divja, neva- jena kakršnihkoU medčlo- veških odnosov. Takšna je NeU (J. Foster). Jerome LoveU (L. Ne- eson), tamkajšnji zdravnik, pdkrije Nell v njeni koči ob jezeru. Lovell je sprva za- držan, nato pa začuti nena- vadno težo odgovomosti in obrne se po nasvet na povz- Petniško velemestno psiho- loginjo Paulo Olson (N. Richardson). Ta svoj korak pa kaj kmalu obžaluje, saj psihologinja v njej vidi pri- ložnost za študijsko razi- skavo in zato hoče Nell Prepeljati v ustanovo, na- ''lenjeno duševnim bol- •ukom Lovell je ves ogorčen in po zaslišanju na sodišču ^•^dnik preloži odločitev za ^rt mesece, med tem časom P3 naj bi Lovell in Olsono- ^a »opazovala« Nell. Ko lovell končno uspe vzpo- ^viti stik z Nell, najde ^juč do njenega drugačne- 8^ sveta in do skrivnosti %ne preteklosti. Med nji- L''^^ se vzpostavi vez zaupa- ^ia. Opazovanje se spreme- ^ v poučevanje, in Nell začn^ spoznavati lepoto vsakdanjih malenkosti, ki so drugim same po sebi umevne. Nell ima neverjetno spo- sobnost, vzbuditi globoko čustvovanje v ljudeh, s ka- terimi pride v stik. Paula in Lovell z njeno pomočjo vse bolj spoznavata sebe in drug drugega. Čustveno bolj odprta in ranljiva kot kdaj koli prej, začutita vzajemno privlačnost, ki je še močnejša zaradi skupne vezi njune ljubezni do Nell in NeUine do njiju. Njihova oaza miru pa ne ostane dol- go takšna: novice o »Divji ženski iz gozda« kmalu do- spejo do mesta in Zeinima- nje medijev postaja vse večje. Ko novinarji mno- žično prihnmiijo, sta Lo- vell in Paula prisiljena od- peljati in zavarovati Nell... in začne se njihov beg in boj za Nellino svo- bodo. Človekova osebna svo- boda in njegova tesna po- vezanost z naravo so film- ske teme, ki so režiserju Michaelu Aptedu (Gorile v megli) prinesle medna- rodni sloves. K uspešnosti in privlačnosti filma NeU pa je vsekakor pripomogla izvrstna igra Jodie Foster kot deklice NeU, ki še v ta- ko hladnem in nedostop- nem gledalcu uspe prebu- diti najgloblja čustva. Pesem iz duše Pretekli četrtek je v celjskem Narodnem domu pre-' peval mešani pevski zbor Cetis. Pod vodstvom zboro-^ vodje Pavla Bukovca se namreč tudi ta uvršča medi tiste zbore naših delovnih kolektivov, ki redno prire-; jajo letne koncerte z izbranim programom. To pa že! pomeni tudi redno in kontinuirano delo. Pred polno dvorano poslušalcev je zbor v prvem delu j prepeval vmietne skladbe iz domače in tuje zborovske" literature ter nekaj priredb narodnih pesmi, v drugem 1 delu pa je bil spored povsem ljudsko uglašen. Razum- ljivo je, da se je zbor pri izvajanju narodnih pesmi bolj' razživel. Poslušali smo bolj ah manj znane priredbe, j med katerimi pa so nekatere iz glasbeno estetskega^ vidika vendarle nekoliko vprašljive. Skoraj vsaka slo- ; venska ljudska pesem ima namreč kar nekaj zborov-] skih priredb in odločitev o izboru je včasih težka ter jo. je treba skrbno pretehtati. Zvok zbora ni izkazoval kakšnih posebnih ambicij po negovanju tega zborov-^ skega elementa, kljub temu pa smo v glavnem poslu-; šali čisto in ubrano petje. Zlasti je imponirala ubranost ■ moškega zbora. Skratka Cetisov zbor je pel preprosto- in »iz duše.« Pa vendar pri tem disciplinirano pod^ rutiniranim vodstvom Pavla Bukovca, le-ta tudi sicer' s svojim požrtvovalnim delovanjem izpolnjuje vrzeh,^ ki se kažejo pri pomanjkanju zborovodij. Kot je že običaj, so tudi na tem koncertu hvaležni 1 poslušalci prijazno zaploskali in izsihli dodatek.; Skratka, bil je prijeten »sindikalni« pevski večer. : EG; Seminar za citrarje Na lanskem tekmovanju in srečanju citrarjev Slovenije v Gri- žah so se dogovorili, da bodo letos organiziraU seminar. Pripra- vila ga je Zveza kulturnih organizacij Slovenije, glasbena dejavnost in Svoboda Griže. Seminar je bil na planinski posto- janki na Homu, vodila ga je prof. Cita Galič, udeležilo pa se ga je 16 glasbenikov, ki na citre že igrajo ali se šele učijo. Strokovni svetovalec za glasbeno dejavnost pri ZKO Slovenije Vladimir Brlek je povedal, da so se za Griže in Hom odločili, ker so Griže že vrsto let središče citranja in zbirališče citrarjev Slovenije. Prof. Cita GaUč, ki je seminar vodila je dejala: »Menim, da je mesto za seminar zelo posrečeno izbrano, saj planinska koča in citre zelo sodijo skupaj. Tudi udeleženci so zelo zadovoljni, pravijo da se bodo tudi v bodoče udeležih seminarja, če ga bomo pripravili. Naše bivanje tukaj je zelo delovno. Udeleženci so razdeljeni v skupine, glede na to kolikšno znanje imajo.« Seminar, ki so ga zaključili v nedeljo popoldne, so udeleženci iz raznih krajev Slovenije zapustiU zadovoljni, saj so izboljšaU svoje znanje, tudi po družabni plati je bilo prijetno, zato si organizatorji, ki so seminar po štirih letih ponovno pripraviU, zaslužijo p>ohvalo. T. TAVČAR, PRIREDITVE LEDALIŠČE V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo v sredo, 3. maja ob 19. uri, za Abonma Študentski večerni in izven, gostovalo Primorsko dramsko gledahšče iz Nove Gorice, s predstavo E. lonesca Plešasta pevka delirij v dvoje. V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bodo danes, v petek ob 19. uri, odprh razstavo plastik akademskega kiparja Ferenca Kiralyja. Razstava bo na ogled do 15. maja. V Pokrajinskem muzeju v Celju bo do 31. oktobra, odprta razstava Meščanstvo v provinci, iz življenja celjskega meš- čanstva v 19. stoletju. V Galeriji sodobne umetnosti v Celju si lahko ogledate razstavo o modni zgodbi Nataše Čagalj in s fotografijami Gordane Grlic. V Osrednji knjižnici v Celju je odprta razstava Gimnazija skozi čas, avtorja Branka Lesjaka. V razstavišču Ere v Velenju razstavlja akvarele Peter Pe- trovič. V galeriji Radeče papir v Radečah razstavlja likovna dela akademski slikar Janez Knez. V Muzeju novejše zgodovine v Celju sta odprti stalni raz- stavi Razvoj mesta Celja v letih 1945-1980 in Slovenska zobozdravstvena zbirka. V Cafe galeriji Kljub bo do 6. maja, na ogled razstava fotografij Dušana Merklina in računalniških grafik Matije I*raznika. V avli hotela Dobraa bo do 29. maja razstavljal dela Vlado Ver-Renčelj. V Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini si lahko do 13. maja ogledate razstavo starih grafičnih listov v različnih tehnikah z naslovom Vodne ptice. I M O Union do 3.5. ob 17., 19.in21.uri ameriški film Utemeljeni svun; Mali Union 27.4. ob 20. uri makedonsko-francoski film Pred dežjem, od 28.4. do 3.5. pa ob 20. uri poljsko-francoski film Tri barve: modra; Metropol do 3.5. ob 16. in 17.30 ameriški film Asterix osvaja Ameriko, ob 19. in 21. uri pa ameriški film Nell; Dom 27.4. ob 18. vu-i ameriški film Zvezdne steze VII: naslednje generacije, ob 20.15 pa ameri- ški film Lahko se zgodi tudi vam, od 28.4. dalje bo kino Dom zaprt. (Kinopodjetje Celje si pridržuje pravico do spre- membe programa) Kino Rogaška Slatina 28. m 29.4. ob 18. in 20.30 vu:i ameri- ški film Kviz. Kino Žalec 28.4. ob 20. uri in 30.4. ob 20. uri ameriški film April prihaja, 29. 4. ob 18. uri in 30.4. ob 18. uri pa ameriški film Richiejevo fantastično potovanje. Kino Dobrna 29. ob 19. uri in 30. 4. ob 17. uri ameriški film Maska. TAL O V Kulturnem centru Laško bo danes, v petek 28. aprila ob 19.30, večer z naslovom Vigred je prišla v deželo, kjer bodo po daljšem času prikazali ljudske pesmi, plese, viže in šege, v organizaciji Zveze kultiimih organizacij in Odbora za ohranjanje starih ljudskih šeg in opravil. V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo drevi ob 19.30, nastop folklorne skupine KUD Dobrna. Herman Lisjak gostil preko 2 tisoč otrok v enem mesecu, kar so v prvi polovici marca v Muzeju novejše zgodovine Celje odprU prvi otroški muzej, je Herman Lisjak v svojem brlogu gostil preko 2 tisoč otrok. Zanimanje vrtčevskih skupin, osnovnošolcev ter malčkov in njihovih staršev za ogled muzeja in igro v muzejski banki je precejšnje, zato so v muzeju podaljšaU odpiralni čas. Hermanov brlog je zdaj odprt od torka do petka med 10. in 18. uro, ob sobotah pa med 9. in 12. uro. V otroškem muzeju začenjajo po praznikih (10. maja) z drugim krogom muzejskih delavnic, ki jih vodi Mihela Jezemik. Otroci bodo pod strokovnim vodstvom risaU v usnje ter izdelovaU mošnjičke in denarnice. IS il. 17. - 28. april 1995 NAŠI KRAJI IN LJUDJE Nova frizura za stoti rojstni Jan_ V soboto le praznovala najstarejša Laščanka JulIJana Zapušek »Drugo leto pridite spet, sa- mo če boste učakali,« je lani, na svoj 99. rojstni dan, vabila v goste Julijana Zapušek iz Šentruperta. V idiličnem oko- lju laških hribov je letos spet pričakala vse, ki so želeli stis- niti roko najstarejši prebivalki svojega kraja in občine. Zares je bil v soboto velik dan za gospo Julij ano in za vse njene številne sorodnike, saj so se na kmetiji, kjer živi s hčerko Anico Hercog, domačim pri- družili še predstavniki laške občine, Rdečega križa in Zveze borcev. Prava ohcet je bila, z veliko jedače, pijače, muzike in daril, predvsem pa dobre volje. V imenu občine ji je če- stital župan Peter Hrastelj, župnik Izidor Pečovnik pa je slavljenki v čast tokrat maše- val na njenem domu. Julijana Zapušek je še do- brega zdravja. Le sluh ji iz leta v leto peša. Včasih si je čas krajšala z branjem, danes pa Julijana je med redkimi izbranci, ki so dočakali torto s stotimi svečkami. dneve večinoma preživi v po- stelji, na krajši sprehod gre le takrat, ko je zunaj toplo. Pri hoji se mora opirati na palico, vendar jp je soseda pred krat- kim zalotila, ko se je brez vsa- kršne opore sprehajala po dvorišču. Še vedno rada dobro je, od vsega pa ima najraje kruh, klobase, meso in kozarec domačega vina. »Mama imajo zelo dober spomin,« pravi hčerka Anica, »najraje pa se spominjajo ča- sov, ko so še bili ledig.« Naj- starejša Laščanka se je rodila v vasi Pari Dol v Dob ju pri Planini. Možu Juriju, s kate- rim sta imela lep grunt v Gori- ci, je rodila osem otrok, štiri fante in štiri dekleta. Leta 1970 je ovdovela in se kasneje preselila k hčerki v Šentru- pert. Od otrok živijo danes le še hčerke, Julijana Zapušek pa ima še 17 vnukov in 32 prav- nukov. Nekaj dni pred slavjem je ena od vnukinj želela staro mamo olepšati tudi z novo fri- zuro, gospa Julijana pa je zah- tevala, da jo morajo za tako velik dogodek kar »skravžla- ti«. »Mama od srede naprej sploh noče več nositi rute, od katere se prej ni ločila niti po- noči. Gotovo se boji, da bi ji pokvarila frizuro,« je zaupala hčerka Anica. Prav je tako, go- spa Julijana, tudi pri stotih mora biti človek malce neči- mem. J.INTIHAR Foto: SHERPA Zapuškova dekleta - Marija, Slavica, Julijana in Anica - zmam Julijano. Do maserske prakse na Dobrni Srednja zdravstvena šola Celje je v letošnjem šolskem letu že deseto leto zapored pripravila tečaj za maserje, ki ga je 44 tečajnic in tečajnikov minuli konec tedna zaključilo z opravlja- njem izpitov praktičnega znanja v ZdraviUšču Dobrna. Srednja zdravstvena šola Celje je edina v Sloveniji, ki pri- pravlja tečaje za maserje z zaključnim verificiranim potrdilom. Tečajniki so ob uspešnem zaključku izpitov dobiU potrdila, ki imajo značaj javne listine in so osnova za izdajo obrtnega dovoljenja. Letošnja generacija tečajnikov, ki so po masersko znanje prišli v Celje in na Dobrno iz vse Slovenije, je bila po oceni organizatorjev izredno uspešna prav v praktičnem delu. Med zaključnim izpitom smo v objektiv ujeh Renato Potočnik iz Celja, vodstvo šole pa obljublja, da bo tečaj zagotovo pripravilo tudi v prihodnjem šolskem letu. jg Foto: SHERPA Nagrajeni Fordovi kupci v Avto Celje so v soboto, 22. aprila, pripravili družinsko] srečanje kupcev Fordovih vozil in ob tej priložnosti podelili! nagrade. Tisoči kupec Fordovega vozila, ki so ga nagradili] s kolesom, je bil Jožef Naraks (na sliki) iz Žalca. Nagradi pa sta] prejela tudi 999. in 1001. kupec, to sta bih Cirila Žverk iz i Letusa in Marija Agrež iz Celja. Med udeleženci srečanja so izžrebali še pet nagrajencev in jim podarili bencinske in darilne bone. Dobrote slovenskih kmetij Za kmetice s Celjskega setlem odllčlj na Ptuju v ptujskem minoritskem samostanu so že šesto leto zapored pripravili razstavo najboljšega, kar znajo nare- diti v slovenskih kmečkih kuhinjah. Celjska regija se je letos predstavila na osrednjem razstavnem prostoru, skupi- ne z našega območja pa so poskrbele tudi za pester kul- turni program vse dni prire- ditve. Kmetice s celjskega ob- močja so tudi letos dokazale, da znajo delati dobre in naj- boljše jedi iz moke, mesa in mleka. Na ogled in v oceno so na Ptuj prinesle kar 98 izdelkov iz moke, sedem pa jih je dobilo zlata priznanja. Marjanca Deželak iz Debra pri Laškem je zlato prizna- nje dobila za pletenico, Amalija Jurkošek iz vasi Ka- njuce pri Štorah za polnozr- nati kruh, Marija Krašovec iz Laškega za krofe, Marija Felicijan iz Vinske Gore za ajdov kruh z orehi, Ivanka liezec iz Gozdca pri Laškem za potico. Dragica Lesjak iz vasi Prelska pri Velenju za polbeli kruh, Pavla Ulaga iz Velikih Gorele pri Laškem pa si je zlato priznanje pri- služila z rogljički. Ostali razstavljale! s Celj- skega, ki so poleg krušnih predstavili na Ptuju še 36 iz- delkov iz mesa in 26 iz mle- ka, so za svoje dobrote preje- li še 14 srebrnih in 22 brona- stih priznanj. Posebno priz- nanje so letos dobile tudi svetovalke za kmečko druži- no in dopolnilne dejavnosti celjske regije, in sicer za naj- lepši in najbolj izvirno po- stavljeni del razstave. JI Pomladansko vzdušje za obletnico zmage Po daljšem času bo ju- tri zvečer v laškem Kul- turnem centru zopet zaz- venelo ljudsko petje. Zve- za kulturnih organizacij in Odbor za o^anjanje starih ljudskih šeg sta v Laško povabila znana domača društva in skupi- ne, ki bodo obudile spo- min na stare običaje, pe- smi in plese. Na prireditvi, ki so jo poimenovali »Vigred je prišla v deželo«, se bosta s starimi ljudskimi plesi, pesmijo, vižami in šegami predstavili folklorni sku- pini Anton Tanc iz Marija Gradca in kultumo- umetniškega društva Li- pa iz Rečice. Gostje veče- ra bodo folkloristi iz Kozjega, ki prav tako skrbno čuvajo ljudsko izročilo svojega kraja. Trobendolčanke in mo- ška skupina iz rečiške Li- pe bodo zapeli pomla- danske ljudske pesmi, za vesele in lepe viže pa bo- do poskrbele še instru- mentalne skupine Vigred, Polančevi trije in Tančevi tavrharji ter Jože Hrastnik. Z obuditvijo spominov na bogato ljudsko izroči- lo bodo v Laškem obele- žili tudi 50-letnico zmage nad nacizmom. JI Taborniki so zasadili park preil zreškimi Termami v soboto, ob Dnevu Zemlje in Dnevu slovenskih tabor- nikov, so se v Termah Zreče v sodelovanju z občino, kra- jevnim turističnim društvom in zreškimi taborniki lotili zasajevanja parka, ki naj bi ločeval stanovanjsko naselje od hotela Dobrava oziroma turističnega območja zreških Term. Taborniki odreda Ze- lena Rogla so pod strokov- nim vodstvom zasadili prvih petintrideset dreves, sicer pa načrtujejo podobno ureditev parka za vilami v bližini zdravilišča, kjer bodo uredili tudi dve umetni jezeri, ki naj bi nastali z zajezitvijo poto- ka Koprivnica. Sočasno so taborniki rodu Belega konja sadili drevesa v Ločah, Ži- cah in Slovenskih Konjicah. KL Osmica Sv. Štefana v krajevni skupnosti Sv. Štefan (bivši Vinski vrh)> v šmarski občini, pripravljajo prihodnjo soboto, 30- aprila, 2. pohod po poteh turistične osmice Sv. Štefan^ S pohodom bodo začeli pred kulturnim domom, ob 13- za zaključek pa pripravljajo kresovanje ter zabavO- Pokrovitelj pohoda je občina, KS pa ga prireja v sodelova' nju s športnim društvom. REKLI SO Simeon Golavšek, žalski mestni redar: Od aprila lanskega leta sva delala na področju mesta Žalec dva redarja, poleg mene še Da- nijel Kisovar. Najina nalo- ga je, da skrbiva za red v mestu, predvsem kar za- deva parkiranje avtomobi- lov in vse kar je povezano z varnostjo udeležencev v prometu. Do konca fe- bruarja sva napisala okrog 4500 opozorilnih lističev in 185 predlogov Občinskemu sodniku za prekrške. 45. kršiteljem je bila izrečena denarna kazen, 19. opomin, 121. pa še kazni niso bil« izrečene. Poleg tega opo- zarjava tudi na druge ne- pravilnosti, vendar v glav- nem brez uspeha. Tako sva poslala na razne naslove vrsto dopisov, ki so se na- našali na parkiranje tovor- njakov, višino žive meje na nepreglednih mestih, na opuščen tovornjak v Kidri- čevi ulici, na parkiranj« slušateljev Delavske uni'j verze, meteorne vode, na zbiranje odpadnega železa pred Trubarjevo ulico 1 i" drugo. Seveda je pionirsk" obdobje opozorilnih listi- čev končano, saj števil"' posamezniki namerno krši' jo občinski odlok, midva f sva mnogokrat izpostavlje- na nesramnim izpadom p''' sameznikov in fizičnii" grožnjam.« T. TAVCAJt Šf. 17. - 28. april 1995 |3 NASI KRAJI IN LJUDJE furizem s polnimi pljuči P0ifpraševanje po turističnih storitvah Unior Turizma narašča — 2500 ležišč na ^^lotnem zreškem Pohorlu, 1000 na ttogll In v Termah yUniorTurizmu - športnem ^tru Bogla in Termah Zreče 1^ lahko pohvaHjo z že dokaj Oblikovano turistično po- ^iho. Po mnenju Damjana Lterja> direktorja marketin- ^pa bo ravno zavoljo tega ^oj Unior turizma v pri- ujnje navzven nekoliko manj 'pjicn. Medtem ko bodo dru- ^ po Sloveniji v konkurenč- ^dejavnosti stopali naprej I0iajhnimi koraki in obenem jg$egali vidne rezultate, se ^0 morali kreatorji zreškega igfizma ob nekaterih novih MČrtih lotiti predvsem izpo- ^jevanja in nadgrajevanja Ejtoječe ponudbe. Zimska smučarska sezona na RogU v aprilu še ni zaklju- čena, vendar turistični delavci že lahko posredujejo prve oce- ne. Po številu nočitev sta obi- čajno najbolje zasedena mese- ca januar in februar, najslabše pa april in maj. V tej zimski sezoni so v Unior Turizmu za- beležili 70 tisoč nočitev, kar je 20 tisoč več kot v lanski. Na celotnem zreškem Pohorju imajo sicer na voljo 2500 le- žišč, od tega jih lahko na RogU in v Termah ponudijo 1000. Glede na to, da je bilo leto 1992 za zreško turistično de- javnost kritično, so toUko bolj zadovoljni z rezultati, ki so jih dosegU v vseh naslednjih sezo- nah. Po besedah Damjana Pin- terja se lahko nadejajo tudi obetavnega zaključka letošnje poletne sezone. Povpraševanje po turističnih storitvah na- mreč še vedno narašča vzpo- redno s številom nočitev, po- letna sezona pa je že ta čas dobro zasedena. Ilustrativen je podatek, da so v Unior turiz- mu v prvih treh mesecih tega leta zabeležili toliko nočitev kot v celem letu 1992. Prizadevajo si privabiti čim več gostov, pri tem pa se zave- dajo, da bodo uspeli le s kako- vostno turistično ponudbo. Lotevajo se uresničevanja ne- katerih novih zamisli, ena ta- kih so denimo naravovarstve- ne akcije. Pred njimi pa so tudi konkretnejše naloge, kakršna bo obnovitev petnajst let sta- rega Hotela Dobrava, potreb- nega temeljite prenove, ki jo bodo pričeli v kratkem. V Ter- mah, kjer zdravilni učinek vo- de dopolnjujejo s strokovnim delom, načrtujejo širše sodelo- vanje s kliniko v Valdoltri, no- vost v mesecu maju pa bo tudi zasebna zobozdravstvena or- dinacija. Dializni center, ki deluje pod okriljem Term, pa je že potrdil svojo učinkovi- tost. KL Sedem tisoč radioamaterjev V kulturnem centru La- ško je bila konec minulega . tedna 23. konferenca slo-, venskih radioamaterjev. Zveza radioamaterjev Slovenije združuje danes okrog 7000 članov, ki delu- jejo v 98 radioklubih, po nekaterih podatkih pa se z radioamaterstvom ukvar- ja že vsak tristoti Slovenec. To nas uvršča v sam evrop- ski vrh, z Evropo pa se naši radioamaterji lahko kosajo tudi po tem, da ima vseh 6400 nosilcev pravice do radijske postaje tudi med- narodni izpit. Slovenski radioamaterji dosegajo ze- lo dobre uspehe tudi na vseh evropskih in svetov- nih tekmovanjih. Kljub velikim uspehom pa se radioamaterji sreču- jejo z velikimi finančnimi težavami. Čeprav so za dnižbo zelo pomembni, zlasti ob nesrečah in ta- krat, ko vse ostale zveze odpovedo, ne dobivajo od države nikakršne pomoči. JI Rentiursici selem v Taboru 7 krajevni skupnosti Tabor v žalski občini so to nedeljo že četrtič pripravili šentjurski sejem, ki )bil tudi uvod v praznovanje krajevnega praznika. Sejmišče pri domu krajanov so odprli ob 9. uri, kmečke žene in članice aktiva kmečkih žena so ppravile številne kulinarične dobrote, ki so jih prodajale obiskovalcem. Pripravili so tudi Bzstavo ročnih del. Lepa in topla nedelja je v ta kraj privabila številne prodajalce - obrtnike, ki »na stojnicah prodajah najrazličnejše blago, in mnogo obiskovalcev. Predstavilo se je tudi Rliko znanih ansamblov domače glasbe. I Zaključna prireditev ob prazniku bo v soboto, 29. aprila ob 9. uri, v dvorani doma krajanov »Taboru, kjer bodo po kratkem kulturnem programu podelili priznanja KS, predstavili razisko- ralno nalogo skupine študentov pod vodstvom prof. MUana Nateka, o smereh bodočega razvoja K Tabor. T. TAVČAR Čarovnija za najmlajše Krajani Stare vasi, ene od velenjskih krajevnih skupno- sti, si prizadevajo pripraviti kar največ prireditev za naj- mlajše. Doslej so v Domu krajanov pripraviU tri druženja, februarja uspelo pustno rajanje, marca prvikrat Ukovno delavnico, zadnjo soboto pa je Starovaščane obiskal čarovnik Čira Čara. Do poletnih počitnic bodo pripraviU še dve prireditvi za otroke. 13. maja bo športna sobota, 10. junija pa pohod v neznano. M.L. PLANINSKI KOTIČEK I^W>l>ltflflMiinnnnnnBnnnnivyiMmwwy>wy»wi turisti so nas spraševali, pomembnega se je zadnji vj kend dogajalo pri njih. Eden izmed šaljivcev jj je povedal: »Veste - priprg, Ijamo se za kongres.« »A, za kongres? V kate stranki pa ste?« »V stranki šaljiv^ NT&RC. Pridite konec jm, ja v Matke pa boste videli, d znamo narediti ljudi srečne EDI MASNI Janjo Kajtna in Terezijo Košir je na strunjanskem pomolu krstil nihče drug kot sH šaljivec Ivan Leben-Slavc. Multi Harmo show skupina z Zoranom Zorkom se je prelevila tudi v žensko pleb bando. Irena Dolinšek (desno) je s svojimi spretnimi rokami pobarvala številne obraze, med drugim tudi Heleno Bregar, Bernardo Skomšek, Tanjo Cizej, Staneta Šumeja, Mojco Osolnik in sovoditeljico programa Jožico Skorja. Št. 17. - 28. april 1995 15 NASI KRAJI IN LJUDJE $ivala je tudi ponoči jlj^r//' Pllko le skrbela za številno družino Hfarija Pilko? Iz Kameni- so se vpraševali ljudje "neki vasici, južno od Šmarja, ' jpio iskali zvesto naročni- »IVlislite Sovinčevo Mic- Tu se ljudje prepoznavajo ^vsem po hišnih, domačih r^ih. Sovinčevo Micko poz- kot dobro mater šestih J^ipih ter dveh tujih otrok, pa kot šiviljo, ki je lahko po- Lj\,e\a za lepo oblečeno sose- t,. Za šivalni stroj, ki sta ga jjožem kupila pred dolgimi Lj^ sta morala prodati bikca. y teh dneh se gospa Marija jominja prve obletnice smrti |p|a, s katerim sta bila sku- jj v dobrem in slabem, pol Ijjetja. Smrt je bila hitra, ne- fjčakovana, zato je bolečina .večja. Njeno življenje je ves ,5 v bi.stvu eno samo garanje, lepem spominu pa ima skup- jdružinske trenutke. Rada se |,oininja nekdanjih nedelj, ko , pešačili skupaj v cerkev, ,0 daleč, v Šmarje. Tudi časa, J je najstarejši sin kupil gra- lofon ter se je zbirala družba, ,je spomnila med našim po- (vorom. Danes je ostala v od- aljenem kraju sama in bolna, ,j so otroci odšli za kruhom, in Tonček je v Gornjem Gra- II, Ivan v Celju, Rudi na Pol- ili, hči Darinka v Vitanju, ranči pri Svetem Štefanu, Iragica pa živi v Šmarju. Iroci so pozorni ter jo več- [at povabijo k sebi. Za veliko jčje bila pod Pohorjem, v Vi- Eju, nato so godovali na Pol- V Kameniku živita skupaj rejenko Mirico, ki jo kliče lami«. K Sovinčevim je pri- j, ko je bila stara leto dni. Marija Pillio občasno še šiva. Za šivanje se zanima tudi njena Mirica, šivilja pa ne bo. zdaj pa končuje osnovno šolo ter razmišlja o šolanju v šent- jurski kmetijski šoli. Dobra mama je tudi rejenki Petri, ki jo je vzela, ko je imela komaj pet mesecev ter je v Kameniku odrasla. Zdaj živi v Kostrivni- ci, od koder se rada vrača k mami Mariji. Marija Pilko je dalj časa skrbela tudi za neke- ga malega dečka, ki se je nato vrnil k staršem. Zato je v živ- ljenju veliko delala, garala. Začelo se je na njenem pr- vem domu, v Dobležičah, v pilštanjski f ari. Pravo mamo je izgubila v otroških letih, za- to je, brž ko je odrasla, odšla. Želela si je v uk, za šiviljo, pa je seveda ostalo le pri želji. Najprej je lahko, za dve leti, odšla v Savinjsko dolino, na Polzelo, kjer je pomagala ne neki kmetiji. Potem se je poro- čila na kmetijo v Kameniku, kjer živi. Kraja se je sprva tež- ko navadila, v uteho pa ji je bila sestra, poročena v bližnji okolici. V Kameniku se je nato posvečala tudi šivanju, bila pa je samouk. Nato je za potrebe svoje družine, sorodmkov in soseske včasih šivala tudi po vso noč. Dneva je prepogosto zmanjkalo za gospodinjsko ter kmečko delo. Danes, ko si je naložila sedmi križ, še vedno sede k šivalnemu stroju, veči- noma pa opravlja gospodinj- ska ter zunanja dela. Šibkega zdravja je, ne bi smela težko delati, pa smo jo srečali, ko se je vrnila z opravka v vino- gradu. Vsak teden prebira Novi tednik, ki ga je pokojni mož naročil kmalu po drugi svetov- ni vojni. Trenutno ji je najbolj pri srcu podlistek Slavka To- pliška. Kozjanske balade in romance. Všeč so ji tudi smeš- nice in vse mogoče, le politike nima rada - za razliko od mo- ža, ki ga je politika zanimala. Njena Mirica ima posebno ra- da Petico, pa tudi televizijski vodič potrebujeta. Z Novim tednikom je gospe Mariji pred leti uspelo celo s stotimi kmeč- kimi ženskami na morje, v Ro- vinj. Pravi, da je bilo čudovito, zato se spominja vsake po- drobnosti in zato jo vsako leto zanima, kako so se imele nove kmečke ženske na morju, pa če je kakšna znana med njimi. PosloviU smo se. Gospe Ma- riji smo želeli predvsem zdrav- ja, da bi lahko opravljala vse tisto delo, ki ji je ljubo. BRANE JERANKO Golob v roki, vrabec na strehi Zavarovalnica Triglav - območna enota Celje je na ponedelj- kovi novinarski koherenci predstavila knjigo avtorja Draga Medveda z naslovom Golob v roki, vrabec na strehi - zavaroval- ništvo na Celjskem. Njena vsebina pripoveduje, kako je nastala leta 1900 Vza- jemna, prva zavarovalnica na Slovenskem z izključno sloven- skim kapitalom, za katero sta bila najbolj zaslužna Janez Evan- gelist Krek in Ivan (Janko) Vencajz. Njeno vlogo je po drugi svetovni vojni prevzel državni zavarovalni zavod in pozneje zavarovalnica Triglav. Vsebina nas seznanja s pomenom zava- rovalništva v narodnem gospodarstvu in z razvojem zavaroval- ništva na celjskem območju vse do danes. Tako je Zavarovalnica Triglav v Celju poskrbela za lasten zgodovinski spomin, saj doslej na tem področju ni bilo ustrezne literature. Morda bodo temu zgledu sledile tudi druge regije in Zavarovalnica Triglav v Ljubljani, saj bo leta 2000 slavila 100-letnico obstoja. Knjigo je oblikoval Jože Domjan, s tematskimi fotografijami pa jo je obogatil Dragan Arrigler. Blagoslov viteškega vina v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Olimju so minuli petek gradiščansko panonski vitezi opravili letošnjo tiho sveča- nost. Konzularni vikar p. Mirko Pihler je blagoslovil prvo slovensko viteško vino: prvi prokonzul reda Fedor Pirkma- jer in drugi prokonzul dr. Jože Colnarič sta za viteško vino prograsila pozno trgatev renskega rizlinga iz vinske kleti Zlati grič, kjer so ga donegovali pod skrbnim enološkint vodstvom Jožeta Topolška, ki je bil na omenjeni svečanosti ob Janku Lešniku st., Jožetu Škrobarju, Marku Pirkmajerju^ Božu Juraku in Janezu Vrečerju sprejet v hospites, goste častnega viteškega omizja. Na svečanosti v omenjeni cerkvi' so ob Bachovi glasbi poslušali tudi razmišljanje dr. Jožeta« Colnariča o vinski trti in vinu. Viteško kosilo so imeli ns^ bližnji kmetiji Amon, kjer so poskušali 14 sort vin letnik^ 1994. D.M^ ^razstavi so bili na ogled tudi vrtnarsko-cvetličarski izdelki, ho jih predstavili že v dunajskem Schonbrunnu. I rekordnem ietu y šentjurski srednji kmetijski šoli so za konec tedna pripra- vi vsakoletno razstavo ter različna predavanja. Gre za pred- •»vitev v letu, ko je v pouk v kmetijski šoli vključenih rekordno •»vilo, 480 dijakov, skupaj z enoto v Medlogu pa kar 1156. Letošnjo razstavo si je ogledalo največ obiskovalcev doslej, ki ^lim predstavili različne ročne spretnosti, izdelovanje različ- vrst kruha ter potic, tort, peciva, pogrinjkov, ročnih del, ^janja... Veliko zanimanja so vzbujale tudi zdravilne rast- ['^e, zaščitna sredstva za sadje, travno-deteljne mešanice, pri- izdelovanja papirnih rož, prikaz gostega sajenja jablan po ''Sistemu, pa tudi računalniških programov v živinoreji. Pose- di se je predstavila turistična kmetija Kumer iz Luč, s svojimi ^«^lki, obiskovalcem pa so pokazali še šolski traktor z elektro- do ter sejalnico za trave. Letos so se tako prvič odločili za 'fedstavitve na prostem. J času razstave je bil v šolskih prostorih prav tako seminar za '"''ie strojnih krožkov, ki ga je vodil mag. Marjan Dolenšek. J^^.za novo obliko skupne uporabe kmetijskih strojev, proti ^'^^ilu, po avstrijskem zgledu, kjer je takšna oblika zelo razšir- Pripravih so tudi posebni predavanji o vrtnih trajnicah ter 2?.ianju zdravilnih rastlin v poljedelsko proizvodnjo, v pone- ¥k pa so predstavili še šolske programe. BRANE JERANKO Foto: SHERPA '^filožnost za spoznavanje gob fcj^barska družina Bisernica iz Celja je 25. aprila pripravila ^ Seminar o spoznavanju gob, ki ga je vodil znani strokov- C ^3 gobarstvo, Anton Poler iz Maribora. Načrtujejo še štiri j^^^^narje z isto tematiko, ki se bodo v zvrstili v maju ob torkih, jjicer v prostorih Gimnazije na Kajuhovi 2 v Celju. Namen ^^inarja je, da bi udeležencem posredovali vsaj nekatera Ijj^^a znanja o gobarstvu, predvsem pa jih želijo naučiti ■.^^anja med vrstami gob. Predavatelj bo spregovoril tudi "^^em zakonu v gobarstvu ter o gobarskih prepovedih. KL Najlepši filmi Na naslovnici Tedmkovega TV vodiča je bil tokrat prizor iz filma Nosferatu, igralec na sli- ki pa Klaus Kinski. V poštev za žreb je prispelo 38 kuponov. Tokrat smo izžrebali Jerico SENICA iz Planine 14, Plani- na pri Sevnici, ki jo prosimo, da se čim prej oglasi v našem oglasnem oddelku, kjer jo ča- ka sodček laškega piva; Majda GOLEŠ iz Prekorij 66 v Škofji vasi in Ferdo SIPEK iz Laške- ga, Pot na Šmohorje 11, pa naj se prav tako oglasita v oglas- nem oddelku, kjer bosta preje- la torbo NT&RC. Vljudno pro- simo, da se vsi izžrebani po nagrade oglasite v našem oglasnem oddelku! Kupone z rešitvami tokrat- ne uganke pošljite do 8. maja. V Šentjurju so rajali Pretekli konec tedna je bU v Šentjurju v znamenju Jurjevanja, ko so se že petič po vrsti spomnili starodavnega praznika. Osrednje, Veselo jurjevanje, je bilo v petek, sobota je bila v znamenju Jurjevega sejma, v nedeljo so nadaljevali z zabavo v Zgornjem trgu, za včeraj pa so še napovedali Jurjevo re\ijo pevskih zborov in oktetov s Šentjurskega. V petek popoldan se je začelo z veliko Jurjevo povorko, s konjskimi vpregami ter muzikanti, ki se je napotila od blagov- nice Lipa na Zgornji trg. Na čelu, z Zdolškovo vprego, so peljaU starodavni kipec sv. Jurija, v spremstvu domačega župana Jurija Malovrha. V starinskem okolju Zgornjega trga so povorko sprejeli številni obiskovalci prireditve, za slovesno vzdušje pa so skrbeli šentjurska pihalna godba ter njihove mažoretke. Na stojnicah Društva kmetic ter Vinogradniškega društva iz domače občine so pripravili najrazličnejše dobrote, tudi najboljša vina šentjurskega območja, ki so jih letos posebno visoko ocenili. Jurijev kipec so nato v spremstvu pihalne godbe V času Jurjevanja so v Šentjurju preteklo soboto uradno odprli mestno plinovodno omrežje. Slovesnosti so se udeležili pred- stavniki podjetja Slovenski plinovodi ter sodelavci iz Italije, ob spremljavi pihalne godbe pa je plin simbolično prižgal župan, Jurij Malovrh. prenesli v Ipavčevo hišo, kjer so ga pozdravili še Celjski rogisti. Kipec je stalno postavljen v poročni dvorani Ipavčeve hiše. Večer so zaključiU v veselem vzdušju, s številnimi glasbeniki. Po oceni prirediteljev je petkovo dogajanje spremljalo več kot tisoč obiskovalcev, prav tako zadovoljni pa so bili še naslednje dni. Sobota je bila v znamenju Jurjevega sejma, s šentjursko ter okoliško obrtjo, podjetništvom ter kulinariko, sicer pa je bilo mogoče opaziti tudi razstavljalce iz drugih slovenskih pokrajin. Poskrbeli so za veliko dobre volje, z njo pa nadaljevali prihodnji dan, v nedeljo zjutraj. Na Zgornjem trgu so se predstavili * folkloristi iz društva Trta na Dolgi gori ter iz osnovne šole Dramlje, pevska skupina Rajske strune, 9-letna pevka Lavra Pešak iz Šentjurja, pa še domači pihalni orkester ter mažo- retke ... Z Jurjevanjem zaključujejo v tem tednu, z Jurjevo revijo pevskih zborov ter oktetov s Šentjurskega, prireditev pa posve- čajo državnemu prazniku, dnevu upora. BRANE JERANKO Pojasnilo v 15. številki Novega tednika smo pisali o »Nesporazu-l mih z velikonočnico«. Na fotografiji s stojnice na celjskii tržnici gre po trditvi prodajalke za cvetje, vzgojeno iz' uvoženega semena, ki ni zaščiteno. Kot je znano, naj bi takšne in podobne nejasnosti v zvezi s posebej zaščitenimi slovenskimi rastlinami odpravil zakon, saj bo zahteval od prodajalca posebni certifikat. Prodajalki se za nespora- zum opravičujemo in poudarjamo, da je velikonočnice prodajala legalno. 4 it. 17. - 28. april 199S ŠPORT J« Stop po čelrlem opominu Spomladanski del nogomeinih prvenstev na polovici - ¥ novi sezoni drugačno seštevamo rumenih kartonov - Slovo Slavka Spllerla _ Nogometna reprezentanca je sinoči v Zagrebu s Hrvaško odigrala peto kvalifikacijsko tekmo za EP, šest krogov pred koncem državnega prvenstva pa je zanimiv tudi boj za uvr- stitev v pokal Intertoto. V naj- boljšem položaju sta Maribor in Publikiun, ki sta tudi kan- didata za pokal UEFA in po- kal pokalnih zmagovalcev, za- to še vedno lahko upata tudi moštvi Beltincev in Rudarja. _- V Šentjurju je bilš^^čeraj po- vratna tekma finala pokala MNZ Celje med Šentjurjem in Dravinjo, na kateri se je od aktivnega sojenja poslovil Slavko Spiler iz Laškega. Jeseni več novosti Jeseni bo v vseh nogometnih prvenstvih zmaga že ovredno- tena s tremi točkami (remi še naprej z eno), spremembe pa so pripravljene tudi pri sešte- vanju rumenih kartonov. Igra- lec bo prvič počival šele po če- trtem javnem opominu, v po- novljenem primeru po tretjem, naslednjič po drugem in nato (od skupno enajstega rumene- ga kartona dalje) po vsakem opominu. Zaostreni bodo tudi pogoji za pridobitev trener- skih licenc, pri številu tujcev pa so novosti napovedane šele za sezono 1996/97. Prvoligaši naj bi imeli dva, v drugi in tretji ligi pa bi igral le eden. V lokalnem derbiju Publikum-Rudar je revijo golov odprl Dejan Car (skrajno desno), kije z natančnim strelom premagal nemoč- nega Stankoviča, Loterila za sodnike? v sezoni 1995/96 bodo stro- ški nogometnih sodnikov v pr- vi Ugi znašali 150.000 mark, zato si bo zveza prizadevala za pridobitev večjega deleža pri- hodka iz naslova športne na- povedi, s katerim bi po vzoru na druge države prevzela fi- nanciranje sodnikov. Lani je zveza od Loterije do- bila 10 odstotkov bruto vplačil (polovico manj, ko na stavnici ni bilo slovenskih klubov), kar je enako delitvi v večini drugih evropskih držav. Zveza je po- lovico omenjenega prihodka namenila za stroške reprezen- tančnih akcij mlajših katego- rij, tretjino za inštruktorsko službo in dobro desetino za trenerje kadetske hge. Klubi so letos razbremenjeni kotiza- cij za mladinske in kadetske ekipe (prav tako za žensko li- go) v skupni višini 45.000 mark. Era In Šentiur proti naslovu v drugoligaškem prvenstvu je Era Šmartno vse bližje kva- lifikacijam za napredovanje, Steklar je že odpisan, slabo kaže tudi Dravinji, bolje pa Radečam. V ligi bodo ostala moštva od 3. do 8. mesta, deve- ti in deseti pa bosta igrala kvalifikacije. Med tretjeligaši imajo Šentjurčani že dve točki prednosti. Pomlad 96 - druga liga: Domžale, Era Šmartno, Železničar, Nafta 11, Zagorje, Drava 10, Tumišče, Rudar (T), Mengeš, Elan 8, Slovan, Dra- vinja, Radeče 6, Piran, Steklar 5, Beltrans 3; tretja liga: Šent- jur 12, Dravograd 10, Bakovci (-), Pohorje 8, Aluminij 7, Ren- kovci 6, Kovinar 5, Bistrica (-) 4, Starše, Pobrežje 3, SI. Gra- dec, Kungota 2. Tečaj za trenerje MNZ Celje razpisuje tečaj za pridobitev naziva nogomet- ni trener mladih. Šolanje bo v poletnih mesecih in obsega 20 ur teoretičnih predavanj ter 40 praktičnega dela. Prijave do 31. maja, informacije: stro- kovna komisija MNZ Celje (Janko Križnik), Ljubljanska 16, tel: 481-215. ŽELJKO ZULE Foto: SHERPA Skakalci na piastiko Zimol994/95sovelenjski8ka- kalci zasedli na odličnem 4. mestu (zmagal je Triglav pred Ilirijo in Tržičem), po kratkem slavju pa so se že začele pri- prave za poletno sezono, ki bo na vrhuncu 1. in 2. julija s tra- dicionalnim Challengerjem. Zaradi finančnih težav v skakalnem centru ob gradu večino del opravljajo kar člani kluba. Najbolj obsežni so po- segi na zaletišču, kjer je les na železni konstrukciji že zelo dotrajan. V načrtu sta tudi preplastitev 40-m skakalnice (vse druge so že vključene v poletni center) in za nasled- nji mesec ob največji napravi še vlečnica. V Velenju s poso- dobitvijo objekta računajo na večji prihod skakalcev iz dru- gih držav, kar naj bi nekoliko napolnilo obubožano klubsko blagajno. Poletna sezona se bo na skj kalnicah ob gradu z medn, štveno tekmo začela prvi vj kend v juniju, na Challengetj,! pa se bo od skokov uradno p[ slovil nekdanji svetovni prvjj Franci Petek. Prireditelji prj. V minuli zimi so bili državuj reprezentanti v nordijski kom. binaciji Igor Jelen (članskjj Rolando Kaligaro in Peter (mladinska), glede na viso^ klubsko uvrstitev pa v Velenj, pričakujejo močnejšo repn. zentančno zasedbo. čakujejo vrsto odličnih ska. kalcev in napovedujejo nekjj novosti za obiskovalce dnod. nevne prireditev, ki bo obse. gala tradicionalno nočno tet mo za Rudarsko svetilko. JOŽE OGRAJENŠEI Košarka Državno prvenstvo Za prvaka: polfinale - prvi tekmi: Kovinotehna-BWC 91:75 (43:28); Tiller 28, Petra- novič 24, Rovšnik 18, Jagodnik 8, Urbanija 6, Cizej 5, Stavrov 2; 01impija-Satex 73:79; drugi tekmi: BWC-Kovinotehna 73:77 (31:34); TiUer 24, Petra- novič 18, Rovšnik 15, Jagodnik 10, Stavrov 9, Urbanija 1; Sa- tex-01impija 65:88. Za A-2 ligo - prve tekme: Celje-Gorica 89:71 (50:31); Je- senek 31, Nidorfer 16, Jurak 12, Kitek 10, Herman, Toma- žin 9, Hochkraut 2; Elektra- Zagorje 66:87 (35:48); Mrzel, Mališevič 15, Tomic 13, Lipnik 9, Brinovšek, Pečovnik 5, Dimibuya 2, Brešar 1; Ježica- Radovljica 93:76; druga tek- ma: Gorica-Celje 71:70 (32:34), tretja tekma je bila si- noči v Celju. Nogomet I. liga 24. krog: Publikum-Rudar 3:2 (1:1); Car (5), Goršek (60), Bauman (82) za domače, Žur- man (19, 90) za goste; Vevče- Beltinci 1:3, Gorica-Jadran 7:0, Naklo-Izola 1:1, Železni- čar-Maribor 0:0, Koper-Olim- pija 1:1, Korotan-Kočevje 5:0, Mmra-Primorje 0:0. Vrstni red: Olimpija 38, Maribor 34, Gori- ca, Publikum, Mura 31, Bel- tinci 28, Železničar (Lj), Rudar 27, Korotan 25, Primorje 23, Koper 22, Izola 18, Vevče 16, Naklo 15, Kočevje 14, Jadran 3. II. liga 23. krog: Dravinja-Era Šmartno 0:2 (0:0); Mešanovič (50), Omeragič (57), osem ru- menih kartonov in ena izklju- čitev; Piran-Radeče 0:1 (0:0); Pire (85); Steklar-Elan 1:3 (1:2); Jelenko (33, 11-m); Slo- van-Beltrans 1:0, Domžale- Drava 2:3, Rudar (T)-Nafta 1:2, Železničar-Zagorje 2:1, Tumišče-Mengeš 2:1. Vrstni red: Era Šmartno 35, Zagorje 32, Nafta 31, Rudar (T) 29, Domžale 24, Mengeš, Radeče 23, Piran, Železničar (Mb), Drava, Tumišče 22, Dravinja 21, Slovan 19, Steklar 15, Bel- trans 14, Elan 11. III. liga 20. krog: Šentjur-Kovinar 1:0 (1:0), Bistrica-Sl. Gradec 3:1, Pobrež j e-Renko vci 0:1, Pohorje-Aluminij 1:0, Starše- Dravograd 0:1, Bakovci in Kungota prosta. Vrstni red: Šentjur 28, Aluminij, Darvo- grad 26, Bakovci (-) 24, Pohor- je 22, Kimgota, Bistrica (-) 17, Kovinar, Renkovci 16, Starše 13, SI. Gradec 7, Pobrežje 6. MNZ Celje 16. krog: Kovinar-Krško 1:2, Unior-Usnjar 4:0, Kiv Vransko-Tim Laško 1:0, pre- kinjeno v 28. minuti. Vrstni red: Unior 29, Tim Laško (-) 21, Kovinar 15, Krško 12, Us- njar 9„Kiv Vransko (-)8. Rokomet j I. liga ženske - 22. krog: Žalec- Kranj 31:20 (14:11); Derčar 9, Hudej 7, Brekalo 6, Kline 5, Randl 3, V. Dolar 1; Vegrad- Branik 16:26 (10.14); Medar 6, Topič, Karaman, Stevanovič 2, Nojinovič, Kranjc 1; Olimpija- Burja 24:29, Mlinotest-Izola 36:21, Bakovci-Piran 15:26, Kočevje-Krim 13:26. Končni vrstni: Krim 40, Olimpija 38, Burja 34, Mlinotest 30, Žalec, Branik 29, Kočevje, Piran 17, Vegrad 14, Izola 8, Bakovci 5, Kranj 3. Streljanje Regijsko prvenstvo Hrastnik (zračna puška) -člani: 1. Korbar 589, 2. B. Strakušek 585, 3. O. Strakušek (vsi Trb) 578, 4. Poteko (Žal) 571, 5. Dobovičnik (Kov) 562, 11. Jeram (Ce) 560,13. Gorišek (DP) 533, 15. Tumšek (Bras) 546, 16. Kotnik (Žal) 644, 17. Kralj (Bras) 544, 18. Adam (Konj) 536; ekipno: 1. Trbovlje 1752, 2. Steklar Hrastnik 1680, 3. Rudnik Hrastnik 1642, 4. Žalec (Poteko, Kotnik, Mastnak) 1624 5. Kovinar (Dobovičnik, Kočevar, Rezar) 1608; mladinci: 1. Jutex (Hro- všt, Vošnjak, Klovar) 1646; posamezno: 2. Hrovat 557, 3. Vošnjak (oba Jut) 549, 5. Želj 543, 6. Iršič (oba Ce) 542, 9. Matek (DP) 540, 10. Klovar (Jut) 540, 16. Poljažar (Bras) 517. Pepevnik na šestem vriiu Slovenskaalpinističnaodpra- va na šesti najvišji vrh na sve- tu Cho Oyu je bila uspešna: 8201 m visoki vrh v Tibetu je osvojil Aco Pepevnik iz Šent- jurja! Odpravo je na poti v notra- njost Tibeta za nekaj dni zau- stavil snežni plaz, nato pa še orkanski polarni vihar. Pepev- nik se je v višinskem tabom na 7700 metrih za vzpon na vrh odločil 18. aprila, in ga ob po moči polne Ivme dosegel po do brih sedmih vu-ah, načrtovan sestop z jadralnim padalom p je odpadel zaradi težav s ser po, ki ga je Pepevnik mon varovati vse do vrnit! v tabor. Dmgi člani odprave so i zaradi težav z zdravjem (nom temperattu-e so bile oki —2 0° Celzij a) odpovedaUpotiii vrh. Šesto najvišjo goro sveta, Cbo Oyu je osvojil Šentjurčan > Pepevnik. Šf^>lTNI KOLEDAR Sobota, 20. 4. Nogomet Dravograd: Dravograd- Šentjur (21. krog IH. lige); Vransko: Kiv Vransko-Kovi- nar. Laško: Tim Laško-Uni- or, Šoštanj: Usnjar-Krško (17. krog MNZ Celje, vse 16. 30). Rokomet Lucija: Piran-Žalec (1. krog končnice ženske lige, 19. 30) , Murska Sobota: Ba- kovci-Vegrad (1. krog lige za obstanek v ženski Ugi, 18). Nedelja, 30. 4. Nogomet Velenje: Rudar-Železni- čar, Ljubljana: Olimpija-Pu- bUkum (25. krog I. lige); Ra- deče: Radeče-Dravinja, Šmartno ob Faki: Era Šmartno-Tumišče, Ptuj: Drava-Steklar (24. krog II. Uge, vse 16. 30). Sreda, 3. 5. Rokomet Žalec: Žalec-Branik (2. krog končnice ženske hge, 18), Kranj: Kranj-Vegrad (2. krog lige za obstanek v žen- ski ligi, 19). il. 17. - SS. april 1995 ŠPORT peric in Stefanovič? pušnik prost, moa prazniki pa pogovori z roprezentantoma ZRJ o prestopu k Celju flifovami Laško — LestvJce EHF za evropske pokaleJ09S/06 ' golando Pušnik je prost, ^0dar lahko odide samo ^slovenj Gradec, med prazni- tj pa bosta na prve pogovore jopotovala jugoslovanska re- grezeD^°°^^> ^Tatar Dejan Pe- io srednji zunanji igralec jjgstko Stefanovič, ki sta zad- ajo sezono igrala za četrto- nffščeno ekipo španskega pr- ^BStva Teucro! pri sestavljanju ekipe za če- jfti start v pokalu prvakov se sodstvo Celja Pivovarne La- gjo torej vse bolj nagiba k pri- hodu srbskih okrepitev, ome- njeni igralni mesti pa sta bili jf vseskozi označeni kot naj- j^lj deficitarni. Med načrti za jovo sezono sta tudi zelo po- membni potrditev parketa v Golovcu (dela se bodo začela 25. maja) in v septembru otvo- ritev dvorane v Laškem, v ka- teri bo parket enake kvaUtete lot v United Centru, kjer igra- jo košarkarji Chicaga. Tekmovalna komisija EHF bo letošnje evropske pokale od petka do nedelje analizirala v Laškem, kamor prihaja na povabilo celjskega kluba in BZS. V delegaciji bodo gene- ralni sekretar Glasser, šefa sodnikov in delegatov Ambrus inPrause ter Taborski, Tanco- grt in Tuik, ki je bil delegat na povTatni tekmi pokala pr- vakov. Evropska zveza EHF je medtem objavila nove jakost- m lestvice, s katerimi bodo mova določili nosilce za vse rldubske pokale. Po zaslugi Gorenja bo imel naš rokomet najboljše izhodišče v pokalu EHF, vsi klubi pa naj bi se Ei kvalifikacijam (v ce- zvezo je vključenih 45 Pare 1. kroga bodo iz- žrebali 8. avgusta na Dimaju. i V pokalu prvakov je celjski duh tudi z izpadom že na jitartu pridobil eno mesto, Iv pokalu pokalnih zmagoval- cev pa je naša država zaradi skromnega uspeha v zadnjih Na evropski lestvici je Celje Pivovarna Laško v pokalu prvakov na 12. mestu, čeprav so Alvaro Načinovič in drugi s Fotexom izgubili oba dvoboja. ] treh letih (Bakovci, Slovan in Prevent so izpadli že v 1. kro- gu) povsem na dnu. Gorenje je tako zaradi določila o točko- vanju držav, in ne tudi klubov, že vnaprej v zelo slabem polo- žaju. Pokal prvakov: 1. Španija (igrala bosta Elgorriaga in Barcelona) 80, 2. Hrvaška (Za- greb) 72, 3. Nemčija (Kiel) 64, 4. Francija (Montplellier) 44, 5. Portugalska (Braga) 42, 6. Madžarska (Fotex) 24, 7. Dan- ska (Gudme) 18 ... 12. Slove- nija (Celje Pivovarna Laško) 12 itd; pokal pokalnih zmago- valcev: 1. Španija 72, 2. Fran- cija 66, 3. Madžarska 56, 4. Nemčija 48, 5. Danska 44, 6. Švica 26, 7. Islandija 20, 8. Gr- čija 20 ... 25. Slovenija 6 itd. Bajko Begovič je za SP že od- pisan zaradi hujše prometne nesreče, ki se je zanj končala s šivi po glavi ter bolečinami v vratnih vretencih in rami. Žalec v sredini, Vegrad za obstaneic Končan je ligaški del žen- skega prvenstva. Za naslov bodo mini-ligo igrale ekipe Krima (v finalu pokala je pre- magal Branik z 19.10), Olim- pije, Burje in Mlinotesta, na- slednja četverica bo po ena- kem sistem igrala sredinsko končnico, najslabša tretjina ekip pa za obstanek. Zalčanke so krajši konec potegnile že pred desetimi dnevi, ko je Mlinotest zmagal na Škofijah. Zamenjava tre- nerja Filipčiča s Tisljem tako ni bila posebej učinkovita, po drugi strani pa je selektor mladinske reprezentance za- radi zasičenosti z žalsko ekipo Povratne finalne tekme - pokal prvakov: Zagreb-Elgorriaga 27:26 (skupaj 47:56); pokal pokalnih zmagovalcev: Barce- lona-Gudme 26:22 (57:46); po- kal EHF: Granollers-Folyot 23:21 (47:47, naslov Granol- lersu zaradi večjega števila go- lov v gosteh); pokal mest: Ni- edenviirzbach-Cadagua 32:26 (58:55). že pred sezono zahteval spora- zvmino premestitev k mlajšim selekcijam, ki je vodstvo kluba ni sprejelo. V boju za napove- dano uvrstitev v končnico je Savinjčankam najbolj nepo- sredno spodletelo z remiji do- ma z Branikom, Mlinotestom in Kočevjem, ekipa Velenja pa je razočarala v nadaljevanju prvenstva, ko je osvojila samo štiri točke. Pred dnevi sta se poškodovali še najboljši strel- ki Medarjeva in Vujovičeva, vendar bi Vegrad v vsakem primeru moral ostati prvoli- gaš. Obe ekipi bosta v končni- co zaradi najboljše ligaške uvrstitve štartali z največjim številom točk. Vrstni red pred končnico - od 5. do 8. mesta: Žalec 3, Branik 2, Kočevje 1, Piran 0; za obstanek: Vegrad 3, Izola 3, Bakovci 1, Kranj 1. ŽELJKO ZULE Foto: EDI MASNEC Polovičen uspeii Javornilcove Zreška maratonka Helena Javomik je v veUkem slogu zmagala na maratonu na Du- naju (pred leti je Vindiš za enak uspeh dobil avtomobil, a so organizatorji lani ukinili tovrstne nagrade), njen čas 2;36:30 pa je za poldrugo mi- nuto slabši od norme za SP. V pravi pripeki naj bi bili re- zultati za tri do štiri minute slabši, Javomikova pa je že napovedala, da spomladi ne bo več štartala. S tem se je odpo- vedala SP, čeprav si je naša zveza pridržala možnost, da udeležence lahko določi tudi na osnovi rezultatov in ne zgolj z normo. Hokej: nastaja Kladivar Od odstopa Romana Hriber- ška je minil slab mesec, doku- mentacija Hokejskega kluba Inntal pa je že ves čas na Športni zvezi Celje, ki je teko- či problematiki namenila se- stanek strokovnega kolegija, v katerem so Geršak, Hudej, Gobec in Veber. Ker podpredsednikovega odstopa formalno ni nihče sprejel, je bil izoblikovan predlog o sklicu vseh članov izvršnega odbora (uradno se nihče ni umaknil), naslednji korak pa naj bi bila skupščina kluba. Po pregledu dokumen- tacije je bilo ugotovljeno, da igralcem pogodbe in večini tu- di delovno razmerje preneha 30. aprila, odprti pa sta tudi vprašanji izpisnic in od- škodnin. Hokejska šola se je že pred tedni registrirala kot klub (predsednik je Danijel Gra- bler, podpredsednik pa Vinko Erjavec) in bo tudi dobila ve- čino namenskega denarja za mlade. Bolj zapleten je položaj pri članski ekipi, ki je porabila že praktično skoraj ves denar, dvakrat pa je Športna zveza morala neposredno nakazati obrok za posojilo pri Ljudski banki. V ozadju pa potekajo pri- prave za ustanovitev novega kluba, ki bi se s tem izognil Inntalovim dolgovom. Deloval naj bi pod imenom Kladivar, v projekt pa so najbolj inten- zivno vključeni Minja Bajagič (še vedno je član Inntalovega 10), Vojko Bratec, ki naj bi znova prevzel pionirske ekipe, in Jože Kuzma, eden igralcev prve generacije iz leta 1949. Kemoplast še tretllč Košarkarji Kemoplasta bodo za obstanek v B ligi morali odigrati še tretjo tek- mo, ki bo v soboto, 29. apri- la, ob 19. uri v Šentjurju. Moštvo Cerknice so doma premagali s 75:71, nato pa v gosteh izgubili z 68:71. V Šentjurju so vseeno pre- pričani v uspeh svojih košar- karjev, ki bodo jeseni v vsa- kem primeru zaigrali v novi dvorani. V Celju spet MEP? Ženska mladinska košarkar- ska reprezentanca se je s tremi zmagami in enim porazom uvrstila v drugi krog kvalifi- kacij za EP, ki bodo avgusta. Kandidaturo za organizacijo je že pred časom napovedalo Celje, ki bo prek KZS čez ne- kaj dni ha sedež FIBA posre- dovalo tudi uradno vlogo. V naši reprezentanci je bila ena najboljših Katja Temnik (Comet), na zoženem seznamu za člansko selekcijo pa so ostale tudi Germova, Obrovni- kova in Polutnikova (vse Celje). Bodoči klub se bo že na za- četku soočil s skromnim fi- nančnim dotokom, saj v Celju vse nove kluba in društva av- tomatično uvrstijo v zadnjo skupino sofinanciranja pro- gramov športne dejavnosti. Ostajajo torej samo pokrovite- lji, kar za novo sezono že po- meni bistveno slabši članski hokej. Če bo sploh prišlo do ustanovitve Kladivarja. ŽELJKO ZULE Maniši dvorani Pokrita vadbena objekta ob Gimnaziji Center in go- stinski šoli so si v Celju za- mislili kot športni dvorani 2 igralnima površinama 34 X 28 metrov in tribunama za 600 gledalcev. Projekta so predstavili tudi delegaciji ministrstva za šolstvo in šport, ki je po premisleku in v skladu s svojimi normativi odobrila skronmejši varian- ti. Fvmkcionalni površini dvoran naj bi bili 32 x 19 me- trov, kar onemogoča igranje mednarodnih tekem v košar- ki in odbojki, morebitno širi- tev pa bi morala financirati občina. Tribimi naj bi bili za polovico manjši, dodatna pridobitev (samo pri Gimna- ziji Center) pa bi bil fitness v izmeri 120 m^. Šolskim normativom so se morali po- drediti tudi v Hruševcu pri Šentjurju, s čimer so oškodo- vani igralci malega nogo- meta. Uranicar ostal doma Konec tedna bo v Varšavi evropsko prvenstvo v dviganju uteži, ki bo vendarle minilo brez Marka Urankarja. Ne za- radi težav s hrbtom ali slabše forme, marveč je zveza bres denarja in Celjan se je prisilno odpovedal nastopu v kategori- ji do 98 kg. Obenem je dobil zagotovilo, da ne bo vprašljiv njegov na- stop na svetnem prvenstvu v Pekingu, ki je tudi kvalifika- cijsko tekmovanje za uvrstitev na olimpijske igre. Urankar za junij na veliki mednarodni tekmi ob 120-letnici velenj- skega rudnika načrtuje pravi podvig, da bi kot prvi Slove- nec v sunku zmogel 200 kilo- gramov, domače prvenstvo pa se bo nadaljevalo 13. maja. Konjice naprej Na kvalifikacijskem turnir- ju za popolnitev medregijske lige-vzhod so prepričljivo zmagali kegljači Konjic, ki so že po prvem dnevu vodili za 57 kegljev. Najboljši rezviltat je dosegel Žnidarič z 847 keglji, drugi dan pa okrepitev Fider- šek 900, ki ima tudi najboljši seštevek obeh nastopov - 1742. Končni vrstni red: Konjice 9805, Miklavž 9708, Brežice 9651, Nafta 9513, SI. Gradec 9441. ^ kozjanski superligi naslov brani Kristan vrh, ki je bil ^J^^k že štirikrat in po letu 1979 nikoli slabši kot četrti. JojJjo (z leve): Zvonar, Vozlič, Hajnšek, V. Jagodic; čepijo: ^Jer, /. Jaeodič, Eisenkoler. Vsi v četrtfinale POP MNZ Celje: v 12. krogu •^bus-Sportklub 2:11, Štra- }^-Aranžerji 4:2, Dnevi že- y-Galero 1:7, Goldhom- ^0 Alo 0:3 bb, Juventus 5jost. Vrstni red: Juventus (-) l.Sportklub (-) 19, Allo Al- ^' D. želja 13, Aranžerji 11, [»alero (-) 10, Štraus 8, Re- H Goldhom 7. ' «5^He: v 4. krogu Šmartno- 5^rek2:4, Kewin-Umetniki ^- Klateži-Č. baron 5:2, Skavti-Sokoli 2:2, Stalin- Marinero 4:3, Cosmos-Peli- kani 3:3. Vrstni red: Klateži 12, Sokoli 10, Marinero, Ščurek, Kewin 9, Stalin 7, Č. baron, Pelikani 4, Umetniki 3, Skavti, Cosmos 1, Šmart- no 0. Laško: v 3. krogu Zimšek- Zlatorog 4:9, Breze-Komu- nala 1:2, Aranžerji-Gold- hom 1:7, Koln pobi-Strmca 6:2, Cosmos-Gren 3:1. Vrstni red: Zlatorog 6, Goldhom, Koln pobi. Strmca, Cosmos, Aranžerji 4, Breze, Komuna- la 2, Gren, Zimšek 0. Slovenske Konjice: v 14. krogu Nirvana-Dobrava 5:1, Zlako va-Oplotnica 1:4, Stranice-Mineral 3:3, Eco- tip-Draža vas 8:2, Loče-Bla- to preloženo, Bazar-Vitanje 1:1. Vrstni red: Ecotip, Oplotnica 20, Vitanje 19, Draža vas 18, Nirvana 17, Blato (-) 16, Mineral, Dobra- va 13, Loče (-) 11, Zlakova, Bazar, Stranice 6. Šentjur: v 12. krogu M. Dobje-Gremlini 2:5, Loka- Maratonik 5:2, Črički- Dramlje 10:5, Jakob-Slivni- ca 1:1, Juventus-Tratna 5:3. Vrstni red: Loka 21, Juven- tus, Črički 19, Dramlje 17, Jakob 13, Maratonik 9, Sliv- nica 8, Tratna 6, Grenilini 4, M. Dobje 3. Šmarje: v 3. krogu Štraus- Rebus 3:0, Dobovec-Atom 2:0, Alatnica-Kostrivnica 0:0, Janina-Rodne 3:1, Zibi- ka-Kristan vrh 2:6. Vrstni red: Dobovec 9, Štraus, Jani- na, Alatnica 7, Atom 4, Kri- stan vrh 3, Zibika 2, Rebus, Kostrivnica 1, Rodne 0. Celje: v povratnih tekmah osmine finala pokala prva- kov Draža vas-Voličina 6:4 (skupaj 10:8), Loka-Sl. Gori- ca 7:3 (17:8), Fori-Havaji Radlje 11:10 po šestmetrov- kah (1:1; skupaj 2:2). Četrt- finalna para sta Fori-Draža vas in Cocktail Maribor-Lo- ka. Tekme bodo 10. in 18. maja. Presenetljive dvojke Za udeležence športne stavnice je bil 31. krog eden težjih, saj nihče ni pravilno napove- dal vseh petih tipov. Osnovni nagradni sklad se je tako povečal na 20.000 tolarjev. Pravilna napoved: BWC-Kovinotehna 1, Gorica-Celje 1, Elektra-Zagorje 2, Dravinja- Era Šmartno 2, Steklar-Elan 2. Za sodelovanje v naslednjem krogu bomo upoštevali kupone s poštnim žigom sobote, 29. aprila, ali če bodo najkasneje do 12. ure istega dne oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stav- bo. Naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 63000 Celje, s pripisom Golding loto. it. 17. - 28. april 199S ŠPORT -5 Svoje smo naredili Goran Jagodnik In drugI košarkar/l s Polzelo ¥ pričakovanju finala končnice — Kandidat za e¥ropsko pr¥enst¥0 ¥ Grčiji Polzelani so se nekoliko ne- pričakovano že po dragi tekmi z mariborsko ekipo 6WC uvr- stili v finale državnega prven- stva ter do sinoči čakali na- sprotnika: Smelt Olimpijo ali Satex. Za prvaka bodo igrali na tri zmage, prva tekma pa bo že v soboto. »Obe polfinalni tekmi smo odlično odigrali v obrambi, kar je odločilo zmagovalca. Na Polzeli smo zaustavili Mijajlo- viča in Gkjljoviča, v Mariboru pa Mirta, ki je bil nasprotni- kovo najmočnejše orožje. Zad- nje minute druge tekme smo odigrali pametno, počasi v na- padu, dobro smo zadevali pro- ste mete in pred finalom pri- dobili nekaj dni za trening,« pravi 202 cm visoki in 21-letni košarkar polzelskega moštva Gioran Jagodnik. Kdo bo dragi finalist: Olim- pija ali Satex? Verjetno Ljubljančani, ki so nedvomno kvalitetnejši od Sa- texa. Seveda bi si v finalu bolj želel Štajerce, saj imajo le šest kakovostnih igralcev. Boljši smo pod košema, na zimanjih pozicijah pa bi z borbenostjo nadomestili nekatere naše po- manjkljivosti. Letos smo jih tudi dvakrat premagaU, med- tem ko so bili košarkarji Smel- ta Olimpije v vseh štirih pr- venstvenih obračunih z nami boljši. Ce bo torej v soboto tekma z Olimpijo, kako presenetiti naše najboljše moštvo? Predvsem bo potrebno zau- staviti Hauptmana in Horvata ter jima preprečiti, da bi se razigrala. Izpod košev Ljub- ljančani verjetno ne bodo pre- Goran Jagodnik (desno) pričakuje nove dvoboje s temnpoltim Anthonyem Reedom. tirano nevarni, bolj bo potreb- no paziti na ofenzivo z zuna- njih položajev. S fanatično borbenostjo in pomočjo naših navijačev bi lahko dobili eno tekmo, najslajša pa bi bila zmaga pred nabito polno dvo- rano na Polzeli. S finali že imate nekaj izku- šenj in tudi z zmagami z Olim- pijo, mar ne? V sezoni 1992/93 sem kot član Kopra igral finale konč- nice proti Olimpiji. Doma smo prvo tekmo dobili, v Ljubljani pa obakrat tesno izgubili. Zdajšnja ljubljanska ekipa je dokaj podobna tisti izpred dveh sezon, le da so takrat imeli še Kotnika, Langstona in Cooperja. Zdaj so malce moč- nejši, a ne nepremagljivi. Močna je tudi Kovinotehna. Kako dolgo bo Primorec še Sa- vinjčan? Pogodba me veže še tri leta. Trenutno sem zadovoljen, do- bro sodelujemo, imamo rezul- tate in ljudje na PolzeU živijo za košarko. Če bomo po izteku pogodbe z upravo našh skupni jezik, bom verjetno še ostal, a je za načrte prezgodaj. Ni pa prezgodaj za repre- zentanco, čeprav boš šele čez slab mesec dni dopolnil 22 let. Groran Jagodnik na evropskem prvenstvu? Lani me ni bilo na EP za igralce do 22 let, zdaj sem na širšem reprezentačnem sezna- mu, na katerem je še 23 igral- cev. Na pripravah se bom boril za vstop v reprezentanco, za- sedba igralnih mest pa še ni 2aiana. Od krilnih centrov sta na seznamu še Tušek in Djuri- šič, ki še ni potrdil sodelova- nja, zato so vsakršne napovedi v zvezi z mojim odhodom na EP nehvaležne. Če mi ne bo uspelo, ne bom razočaran, saj sem še mlad in bo priložnosti še dovolj. V naslednjih dneh bo bolj pomembno dobiti kakšno tekmo finala končnice, ali pa tri. Če bo naš nasprotnik Satex... TOMAŽ LUKAČ Foto: EDI MASNEC NA KRATKO ( Luksemburg: na mednarod- nem plavalnem mitingu je Aj- da Valcl (Velenje) na 100 in 200 m hrbtno izpolnila normi za nastop mladinskem evrop- skem prvenstvu. Krmin: na enodnevni kole- sarski dirki v Italiji je Autko (Ce) dobil štiri gorske in dva leteča cilja ter odstopil. Vrstni red: 1. Previtah (Ita) 3;22:00 ... 27. Lauk, 31. Baloh, 47. Melanšek, 54. Šmerci - vsi +0:52. Sava Bohinjka: na držav- nem prvenstvu v spustu je eki- pa Nivojav 3K-1 osvojila bro- nasto kolajno, med posamez- niki pa je bil Javomik osmi. Piran: v finalu strelskega tekmovanja za zlato puščico je veteran Jože Jeram (Celje) s 515 krogi zasedel odhčno 6. mesto. Celje: končni vrstni red strelske lige z zračno pištolo: D. Poženel, Ptuj, Olimpija n 23, Mrož 21, Kopačevina, Ko- njice, Kranj, Olimpija II 17, Kruno 11, Moriš 9. V drugi ligi je zmagalo moštvo Celja. Škofja Loka: na prvi tekmi DP v športnem plezanju je zmagal Mejovšek, peta sta bila Bračič in Sehgova (vsi Šaleški AO). Velenje: po polovici ligaške- ga prvenstva v squashu pri moških vodi Squashland z 10 točkami, sledijo Konex, Fittop po 6, Hrast 4 ter Velenje (-) in Unlimited (—) po 2. Ženske: Ko- nex 8, Squashland 6, Hrast 4, Velenje in Fittop 0. Velenje: v 1. kroge druge ba- linarske lige - vzhod RLV-Ple- šivica 5:11, Iskra-Trebeliško 10:6. Velenje: v 1. krogu območne balinarske lige Žalec-Velenje 12:4, Trbovlje-Megrad R. Sla- tina 10:6, Vegrad prost. Postojna: na kegljašij. turnirju Jama 95 za ženske Mikac (Hrv) 489, 2. Grobek 467, 3. Kardmar 464, 5. Lm nek 461, 7. Petak 451 , Tkalčič431, 15. Šeško 429, Zupane 422, 63. Lesjak 399 Celje: zaradi bolezni Bej, ševe bo na mladinskem 5 v kegljanju nastopila tudi p Iona Koštomaj. V reprezenu ci bo tako pet igralk teksa. Ljubljana: na pokalu G^i vec v j udu med mladink^, v kategoriji do 61 kg 2. Terž, 3. Uranjek (obe IR). Celje: po polovici prvenst, v regijski ligi v karateju Žal I 11, Konjice 10, Polzela 6, c Ije, Žalec II 5, Gaberje 4, Lj tomer 1. Žalec: na finalnem tumjj rokometnega DP za ml. dek ce Žalec-Olimpija 5:7, Olim, ja-Izola 12:8, Žalec-IzJ 12:10. Najboljša strelka je bi domačinka Struškova. Šempeter: v prijateljske šahovskem dvoboju Savii čan-Ponikva 3:5, v hitropot« ni igri pa 56:25 za domače, { katerih je bil najbol Štorman. ZA V0L4N01H oddaja o avtomobilizinii vsako drugo sredo ol 10.30 na Radin Celje Novosti, ZanimivosU, Predstavitve avtomobilo Nasveti, Gost oddaje, Avto-moto šport, Opren št. 17. - 28. april 1995 RADIO Velik del estrade pri nas Hatf/o Celje na metlnamlnem glasbenem sejmu Na sejmu je bila Ekipa Ra- dia Celje stoodstotno angaži- rana: sestavljali smo jo ured- nik Mitja Umnik, glasbeni urednik Stane Špegel, tehnika Bojan Pišek in Mitja Tatarevič ter voditelja Simona Brglez in Aleš Lednik. V improvizira- nem studiu na celjskem sej- mišču smo v treh dneh gostili kar 26 gostov. Če začnemo pri tistih, ki niso glasbeniki po poklicu, so nas na sejmu obi- skali in kakšno rekli celjski župan Jože Zimšek, Miha Jaz- binšek (bivši minister in nav- dušen muzikant), Janja Zupan (Miss Slovenije in navdušena plesalka). Od nastopajočih glasbeni- kov pa smo se na sejmu pogo- varjah z člani skupin Avia Band, Chateau, Res NulUus, Agropop, Aifa 11 Omega, Pan- da, Melos, Abracadabra, Vero- nica. Zvezde, Spin, 12. na- sprotje, Victory, Classic in Me- sečniki. Kot samostojni izva- jalci pa so se v našem studiu predstavili še Simona Weiss, Marijan Smode, Brendi, Ur- ban Centa, Nace Zaletelj, Alfi Nipič, Deja Mušič in Andrej Giunilar. Sejem je torej za nami in kot opazovalci in razsta vijaki lahko rečemo, da je relativno dobro uspel. Relativno dobro zato, ker je pač treba razume- ti, da tovrstnih sejmov pri nas (z izjemo lanskega) še nismo imeh in da je povsem razum- ljivo, da so se organizatorji iz dneva v dan srečevali z bolj edi manj pomembnimi težavami, saj večina razstavljalcev ni upoštevala dopustnega nivoja glasnosti. Zato največkrat niso slišali sami sebe. Podobno se je dogajalo tudi nam, a smo vzdržah. Še posebej veseli pa smo zato, ker ste zdržali z na- mi tudi poslušalci radia Celje. ALEŠ LEDNIK Ministrica Rina Kiinar na Railiu Celje Minuli petek je ministrica delo, družino in socialne zadeve Rina Klinar odprla 2. mednarodni glasbeni sejem na sejmišču Golovec v Celju. Še prej pa je je bUa gostja v studiu Radia Celje, kjer smo se z Rino Klinar pogovarjah o delu ministrstva, ki se iikvzirja z najbolj občutljivimi človeškiroi vprašanji in kjer, kljub temu, da ministrica poudarja človeško dimenzijo, ne gre vse po željah, ampak predvsem po možnostih. Naša gostja je v pogovoru tudi pokazala, da kot nekdanja novinarka in lu-ednica Radia Triglav Jesenice še kako obvlada radijski medij. Foto: SHERPA Veliki finale v Celju Deset tednov se je zavrtelo, okrog petnajst tisoč glasovnic je prispelo in akcijo Iščemo uspešnico petdesetletja je spremljalo osem radijskih po- staj in Nedeljski dnevnik. Mir- ne vesti lahko rečemo, da gre za vseslovensko akcijo z real- nim izidom. Zdaj, ko je zapo- redje zapečateno, objavljamo prvih deset slovenskih uspeš- nic, ki jih Slovenci najraje sh- šimo. 1. Poletna noč (Sepe, Rudan), poje Marjana Deržaj 2. Silvestrski poljub (I*rivšek, Velkaverh), poje Alfi Nipič 3. Dan ljubezni (Hrušovar, Velkaverh), poje Pepel in kri 4. Tam, kjer murke cveto (S. in V. Avsenik, Souvan), an- seunbel bratov Avsenik 5. Trideset let (Porenta), poje Oto Pestner 6. Na vrhu nebotičnika (Ro- bežnik, Strniša), Bele vrane 7. Mandolina (Stlasny, Sve- tek), poje Stane Mancini 8. Krokodilčki (Potrebuješ), Čuki 9. Vse manj je dobrih gostiln (Šifrer), poje Andrej ŠLfrer 10. Rože (B. Kovačič), poje Stanka Kovačič SIMONA H2O Odgovorni urednik: Mitja U—>• Pomočnik odgovornega urednika: Robart Goijaac. Uredništvo: SimNU Brglez, Nataša Gerkeš, Ve« LejK, Sergeja mHi, Mateja Podjed, Vida Taako. Jaaez Vede«ft ia Tmm ViaU. Glasbeni urednik: Staae Špegel. Vodja tehnike: Boju Pišek. Naslov uredništva: Radio Cdjc, Prešeraova 19, Ce^e. Telefon: 442- 500. Studio: 441-310, 441-510. Stili in trendi Akcija NT&RC: z avtobusom na sejem Vino 95 v LJubljani Bliža se finale naše akcije »Z avtobusom na mednarodni vinski sejem Ljubljana 1995«, v kateri bomo med poslušalci Radia Celje in bralci Novega tednika izžrebali 50 potnikov, ki si bodo ogledali enega naj- bolj imenitnih in cenjenih vin- skih sejmov na svetu in se po njem udeležili strokovno vo- dene degustacije. Nagrajence bomo izžrebaU 18. maja na Spomladanskem obrtnem sejmu v Celju, na raz- stavnem prostoru Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije. Izžrebali pa bomo še dobitnike nasled- njih nagrad: monografije Slo- venski vinogradi Joče Znidar- šiča in Toneta Pavčka, karton dvanajstih izvrstnih buteljč- nih vin, dve videokaseti Vino- rodna Slovenija, dve knjigi Vodnik po slovenskih vinorod- nih okohših, dve monografiji Slovenski vinogradi in vina. 5 termometrov za merjenje temperature vina in kartonč- kov s preglednico primernih ohladitev vina in kakovostjo pos£uneznih vinskih letnikov in 5 zemljevidov slovenske vinske pokrajine. Ob koncu pa še to: terenski Stih in trendi danes gostujejo v Brežicah, kjer predstavljajo posavski vinorodni okohš in turistične znamenitosti. Št. 17. - as. april 1995 REPORTAŽA Pesnik za vse čase Srečanje s slovenskim pesnikom, Ivanom MInattUem, rojenim v Slovenskih Konjicah - O konjiških oblakih, slovenski samozavesti ter pesniškem ustvarjanju Poslušamo - in nič nam ni hudo. V življenje vrasli smo, ki v gozdu klije, v življenje, ki nam ga nihče ne ubije, čeprav umiramo noč za nočjo. (iz Minattijeve partizanske poezije) Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se, lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš, to je kot kruh, kot požirek vode, moraš dati svoje bele oblake, svoje drzne ptice sanj, svoje plašne ptice nemoči — nekje vendar mora biti zanje gnezdo miru in nežnosti... Izmučeni, pokriti z mastnim blatom do pasu, preštevamo stopinje. Nekdo bolestno zaječi: »Ne morem več! Pustite me! Pa če me ubijejo preklete svinje...« Iz čevljev mu sokrvica polzi. (iz partizanske poezije) »Dandanašnji čas je zoprn, brez posebne perspektive. Ljudje se vse bolj zapirajo v ozke okvire, moraš spadati zraven.« Tako opaža vsakdanjik Ivan Minatti, lirični pes- nik narave, bolečine, obupa, osamljenosti, upanja, ljubezni... »Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se, lačna nasiti bližine...« je zapisal v svoji najbolj znani pesmi. Pesnik, ki se je rodil v Slovenskih Konji- cah, živi v Ljubljani, na Pruleih, kjer se začenja Ljubljansko barje. Poznavalci nje- govega dela pravijo, da je najznačilnejši pesnik te primestne pokrajine. Krim obču- duje z domačega balkona, s kolesom se od- pravi po barjanskih stezicah, mostičih, kjer uživa med opazovanjem trepetajočih trstik ter drugih skrivnosti nevsakdanje pokraji- ne. O srečanjih s svetom proti Krimu, Igu ter Vrhniki, je veliko pisal v svojih občute- nih pesmih. Konjiški oblaki Med pogovorom z Minattijem sem ga se- veda povprašal za njegove konjiške koreni- ne. Njegov oče, geometer, je bil državni uradnik, ki je v Slovenske Konjice prišel s Ptuja. V Konjicah so se mu rodili trije sinovi, tudi pesnikov starejši ter mlajši brat. Minattijevi so se v kraju dobro počutili ter si pridobih dobre prijatelje. Ko je bil bodoči pesnik star štiri leta, se je družina preselila na drugo stran Pohorja, v Šmartno pri Slovenj Gradcu. Ivan Minatti se iz rojstnih Konjic najbolj spominja potočka po sredi trga ter cerkve- nega zvonika. Blizu zvonika je imel oče pi- sarno, kamor je smel ob nedeljah z njim. Oče mu je dal v roke svinčnik, da je lahko risal. Nato je mali Ivan skozi okno opazoval oblake ter mogočni cerkveni zvonik. Najbolj se spominja otroštva v Slovenj Gradcu, kjer je obiskoval osnovno šolo. Na- to so se Minattijevi spet selili, v Ljubljano, kjer je tudi ostal. V ljubljanski gimnaziji je začel pesniti v krogu štirUi dijakov, ki jih je posebej pritegnila slovenska Uteratura. Iz- dajali so dijaški list v štirih izvodih. Utrin- ki. Minattijeva mladost je nato minevala v času vojnega zla, okupacije Ljubljane. Iz tistega časa se spominja racij, hrane na kar- te, vojnega nasilja... Kmalu potem, ko je začel s študijem medicine, je odšel v parti- zane. »Bil sem pod vtisom okupacije, aretacij, streljanja talcev. V človeku se rodi upor, takšen čas te zaznamuje,« se spominja Ivan Minatti. V partizanih je svoja doživetja Ivan Minatti usodnega časa zapisal v pesmih, ki so jih obesah na stenčase, objavljaU v četnih in brigadnih glasilih. Med pogovorom sem pesnika Mmattija spomnil na Borisa Paternuja, ki je zapisal, da so takrat njegovim partizanskim pesmim oporekaU, da so premalo mobilizacijske. »Res. Moja poezija je bila preveč lirična, tiha. Vojni čas je zahteval vzpodbudnice, koračnice.« Recimo takšne kot sta jih pisala Matej Bor in Kajuh. »Jaz sem lirična duša, ki se je odzivala manj bojevito,« se spominja Minatti. Njegove pesmi iz vojnega časa pri- čujejo predvsem o človeškem trpljenju, o hrepenenju po domu in miru, o grozi, o človeški stiski nasploh. To so pesmi, ki so tudi za današnjo rabo. Minattijeva zbirka partizanskih pesmi, z naslovom S poti, je izšla dve leti po koncu vojne. Slovenska samozavest Bliža se pol stoletja konca zla druge sve- tovne vojne, zloma fašizma, zato sem pesni- ka povprašal za njegovo doživetje usodnega časa. V partizanih je ves čas hrepenel po koncu vojne, po opevani svobodi. »Hoteh smo konec okupacije, pričakovali svobodo, mir, novo življenje, srečo, najvišje vrednote.« V njem je bil zanos, za svobodo je Pesnik Ivan Minatti se je rodil 1.1924, v Slo- venskih Konjicah, živi pa v Ljubljani. Kma- lu potem, ko je začel s študijem medicine, je odšel v partizane, po drugi svetovni vojni pa je bil urednik pri založbi Mladinska knjiga. Njegova zadnja pesniška zbirka. Bolečina nedoživetega, je izšla lani, za pesnikovo 70- letnico. M^ ljudmi je najbolj priljubljena njegova pesem Nekoga moraš imeti rad, si- cer pa so njegove pesmi prevedene v 18 jezikov. Za pesniško zbirko Prisluškujem tišini v sebi je prejel pred desetletjem Pre- šernovo nagrado. tvegal lastno življenje. Bil je večinoma na Primorskem, kot četni komisar 16. SNOB Janka Premrla-Vojka, s središčem v Cer- knem. Primorce ima v najlepšem spominu, zlasti po požrtvovalnosti. Ti so fašistično zlo poznali najbolj, najdlje. Vzeli so jim slovenske knjige ter materin jezik, zapov^ dah, da se sme govoriti le italijansko. »2^,^ se je rodil tako močan odpor.« Na Primoj skem je opažal povsem drugačne razmer, kot, na primer, na Dolenjskem, od koder i, od preživelih, z obeh strani, slišal o strašnji stvareh. Partizana Minattija sem nato spomnil tu posamezne današnje hude obsodbe tistegi partizanskega časa, celo na popolno zanika nje upora. »S tem se ne strinjam, to odločno zavra čam,« se jezi. »Slovenske zgodovine ne mo reš zanikati, kljub posameznim napakan V vsaki vojni je razbijanje, pri posamezni kih pa pridejo na dan živalske strasti.« Zal poudarja bistvo upora, boj proti fašizmu, k so se Slovenci prvič zoperstavili s toUkšn samozavestjo. Iz partizanskega časa mu ostajajo v sp« minu neskončni pohodi, neprespane noč nadčloveški napori, lakota. »To je bilo naj hujše.« Pa lepša plat usodnega časa? »Upanji svetloba. Da bo mogoče iz teme v lep, svo bodni dan.« Piše kar zna Ivana Minattija, pesnika in nekdanjeg partizana, sem nato sponuiil na čas po druj svetovni vojni. Med neskončni optimizem j prišlo občasno razočareuije nad družben stvarnostjo. Najbolj ga je motilo, da je pc vojna oblast zahtevala od pesnikov isto k( v času vojne, narodno osvobodilnega boji Prej naj bi pisaU koračnice proti fašizmi nato pesmi za obnovo domovine, socre alizem. »Znašel sem se v hudi dilemi, podobn kot drugi pesniki.« Njegova osebna, intimn lirika spet ni bila tisto, kar naj bi ljuc mobiliziralo za obnovo države. Obnovi se veda ni nasprotoval, želel je le svobod Preužitkarja v zgovorjenem h Sneg za to leto slovo je že vzel, Je starček zapustil svoj »čamar« vesel... Je ptička vzletela, na vejco se vsela: Nisi še, mrazek, me vzel! (Pottiladanska) Mati preredi devet otrok, de- vet otrok matere ne more! Žal je ljudskih pregovorov te vrste več, kot je onih z brez- skrbnimi obeti. Izkušnje so jih zapisale v ljudski spomin. Tu- di zdaj, kot nekdaj, starost ne prinaša veliko dobrega in ra- dosti. Ne samo zaradi let, ki že sama po sebi nosijo nadloge. Odvisnost od svojih je bUa ne- koč v starosti še dosti večja, ker ni bilo pokojnin. Miniilo delo, kot rečemo, je bilo v vsem, kar je starega človeka obdajalo, ko ni več mogel z de- lom ustvariti za vsakdanji kruh, ko ni več živel niti iz rok v usta, kaj šele z zalogo iz pre- teklih let. Tako je ležala starost v ro- kah mladosti. Dvakratno. Pr- vič po pregovoru: sprašuje sta- rost, kje bila mladost. Drugič pa po nepisanem pravilu, da so bih otroci življenjsko zavaro- vanje staršev. Sicer je tudi zdaj tako, le manj neposredno. Delovno aktivno prebivalstvo od svojih dohodkov prispeva za pokojnine. Ko so starši nje- ga dni izročali posestva, so si izgovorili preužitek in tudi rek govori: v kotu nikomur na po- tu. Na premožnejših kmetijah so imeh celo preužitkarske hi- šice, ki so bile na istem dvoriš- ču, kje pri strani, ali pa so bile prizidane kateri od stavb - se- stavni del domačij pač. Na- vadno je bila preužitkarjem namenjena »ta mala hiša« pod isto streho ah pa vsaj kamra (v pesmici pod naslovom je ome- njen »čamar«, kar v gorenj- skem narečju pomeni kamro). V sedanjih časih, ko skoraj povsod zidajo nove hiše tudi na kmetijah, stari zelo radi ostajajo v starem domu. Ni uspeha s presajanjem starega drevesa. Izročilna pogodba — navadno so jo sklenili vsi, ki so imeh kaj izročati - je vsebo- vala navadno vse, kar je bilo za življenje potrebno: streho nad glavo, hrjmo, obleko in obutev. Marsikdaj so si izgo- vorili še posebek: recimo sodeč vina ali jabolčnika, celo moke, masti in mesnih izdelkov. Poznam primer, ko je bilo zapisano tudi to, da sta izroč- nika upravičena tudi vsak dan na po eno jajce. In ko nekega jutra jajčka ni bilo, ker jih je zmanjkalo, je snaha rekla: ga vam bom pač plačala. Ne, je dejal tast, ki je pač spoznal, da se »ta mladi« ne kaže popušča- ti. Zdaj si grem jajce še lahko kupit, kaj mi bo denar, ko ne bom zmogel poti. Seveda je zgornji primer skrajnost. Stavim sicer, da prenekateri med bralci teh vr- stic pozna kak primer, ko se preužitkarjem ne godi najbo- lje. Večinoma so odnosi med starimi in mladimi dobri, vsaj znosni. In kako so si preudarni starši vendarle zavarovah znosno starost? Najprej z vzgojo otrok. Največ so lah- ko storili s svojim lastnim vzgledom. Ni zaman tisti ljud- ski pregovor: Ti očeta do pra- ga, sin tebe čez prag. Dosled- nost in določena strogost pri vzgoji ni bila nič napačnega, pristransko razlikovanje in nepremišljena krivičnost pa redno prinaša probleme. Blago in ljubeče srce je vedno mogo- če zaslutiti pod strogo vna- nj ostjo. Kjer je vladalo v družini sozvočje, navadno ni bilo te- žav. Tisti, ki so se odmožili ali odženili, so bili odpravljeni z doto. Popkovina z domom, vsaj v gmotnem pomenu, je bi- la pretrgana. Zato so pri ogle- dih kmetije, kamor bd §ia, re- cimo, hči, vse zelo temeljito precenili: tudi zato, da bi poz- neje ne hodila tožit in moledo- vat domov, kjer je že nova dru- žina in je vse si>et podrobno odmerjeno. Skrb za starše sta po izroči- tvi prevzela nova gospodarja, kajti priženjena zakonska družica je bila po navadi pisa- na do polovice. No, starši so dostikrat kar odlašali z izroči- tvijo vajeti. Previdnost je mati moidrosti. Dobro je bilo vedeti, kako se bo zasukalo, ko bo ta mlada ah ta mlad pri hiši. Poz- nam primer, ko je snaha tako zagospodarila nad svojim mo- žem in gruntom, da je mati - preužitkarica — hodila v so- sednjo vas k tamkaj poročeni hčeri, kadar si je želela česa boljšega, včasih pa celo, da bi se do sitega najedla. Zaradi take previdnosti, tu- di nezaupanja do lastne krvi (do sina ah hčere), je nastal tudi zelo upoštevan ljudski rek: Ti meni luč (svečo), jaz tebi ključ. To je bila za gotovo najslab- ša obUka izročila. Če je to dol- go trajalo, je navadno bila vo- lja naslednika do kraja izčrpa- na, samostojnost zatrta in ko so staremu prižgali svečo, je bil prevzemnik dotolčen, zlasti če je stari gospodar tudi trdo- vratno ukazoval in odločal prav o vsem. Če torej niso pred smrtjo izročali posestva in so imeli oporoko za menico, sta izročitelja vsaj modro ravnala in sta nasledniku pustila ob teži dela tudi odločanje. Prav špasno se mi je zdelo, ko sem pred dolgimi leti slišal že okoli 50 let starej vpraševati i kar lastnica nje dni dela nasvet, bil odločitev. Dedovanj s tem v zvez šega datum mislimo. Pr^ sti obliki zJ ško odvezo, ali vsaj o ve ločal zemlji! na dediščine ga. Včasih zemljiški go Seveda se kdo da naj' Je pa go' država z za« grozi drobi' kmetij, ka« cesarica stalo vse v» posestev. ^ Ijišč je po^ stvo, ko namih in ^ dajatev. K" še počasne, spodarska J se tudi obi<^ dosti sprei«^ ob prelon# mogli starsi deti dediča Zgornje saj je bil velik ; vehki goi^^ formo skrc^ je in sestr« izšolani i" . terjaU še J količine poseka. Št. 17. - 18. april REPORTAŽA 20,21 0va v sprehodih, najbolj ^anja. »Pisal sem to, kar jiet vpisal na univerzo, nato ter nadaljeval kot izredni le, Štiri desetletja je delal ijigi, kjer je bil urednik. Kot iih izdaj je skrbel tudi za ^0 Sinji galeb. Uredniško iz velikim veseljem: »Pisano jio.« Marsikaj iz svetovne liure, kar je takrat uredil, še ijo. V pokoju pa je že več kot okojenec, še vedno rad bere opisje. Iz obeh zakonov ima idi se tudi vnukov. Uživa isih je s prijatelji. Vseeno je človeške komunikacije, sem Nejjoga moraš imeti pominja, nastala v mrzlih, letih, v času velike osebne jiiitil potrebo, da imaš neko- BRANE JERANKO leta nič ostalo in grunt je hiral, ložil se z brati ni, v spoštova- nju do volje staršev je volilo "esto izvrševal. Vendar je bilo med navede- nimi primeri in idilično pred- stavo o srebrni življenjski dobi babic in dedkov še vse polno raznih vmesnih stanj. A verje- mimo, da je večina naših pred- nikov vendarle preživljala je- sen življenja zadovoljno, svo- jemu trudu in izpolnjevanju dolžnosti ter možnostim pri- memo. Alfred Nobel Je bil tudi v Ceiju Alfred Nobel, ki se ga je v drugi polovici prejšnjega stoletja prijel naziv »najbo- gatejši potepuh sveta«, je na svet privekal v revščini. Ro- dil se je leta 1883 v Stock- holmu, malo zatem, ko je njegov oče Emanuel, sicer uspešen tehnični iziunitelj, popolnoma bankrotiral. Pr- va leta svojega življenja je preživel v rojstnem Stock- holmu z materjo in dvema bratoma, saj se je obubožani oče odpravil s trebuhom za kruhom na Finsko in kmalu zatem še v Rusijo. Ko je bil Alfred Nobel star devet let, se je družina pri- dmžila očetu v St. Peters- burgu, ta pa si je v Rusiji kmalu ustvaril lepo premo- ženje. Izumil je namreč mor- ske in kopenske mine, ki jih je izdeloval v lastnih tovar- nah, poleg tega pa je za ru- sko mornarico zgradil prvo vojno ladjo na parni pogon. Svojim sinovom je omogočil odlično izobrazbo. Zlasti Al- fred, ki se je v mladosti moč- no zanimal za angleško lite- raturo, je brez študija na univerzi postal odličen ke- mik. V 17. letu starosti se je odpravil na dvoletno študij- sko popotovanje po Evropi in severni Ameriki. Že takrat je bil kozmopolit, in je teko- če govoril pet jezikov: šved- skega, ruskega, nemškega, angleškega in francoskega. Na tem potovanju se je seznanil s tedaj slovečimi izumitelji. V Ameriki je spoznal slavnega inženirja švedskega rodu Johna Erics- sona, v Parizu pa je srečal znanega italijanskega kemi- ka Ascania Sobrera, ki je iziunil nitroglicerin, uniču- joče razstrelivo, z raziskavo katerega se je kasneje ukvar- jal tudi Nobel. Po vrnitvi z uspešnega štu- dijskega potovanja, je nekaj časa delal v očetovi tovarni v Rusiji, po koncu krimske vojne pa se je (23 let star) spet odpravil v Evropo, to- krat zato, da bi očetovemu podjetju, ki je zašlo v finanč- ne težave, priskrbel kredite. Velika firma je kljub temu leta 1858 šla v stečaj. Med- tem ko sta Nobelova starejša brata ostala v Rusiji, se je Alfred vrnil na Švedsko in v domovini spet eksperimen- tiral. Leta 1867, v svojem 33. letu, je prijavil najpomemb- nejšega izmed svojih 355 pa- tentov: dinamit ali »NobePs Safe Gun Powder«. S proiz- vodnjo dinamita v lastnih tovamah je hitro obogatel. Njegova podjetja po celem svetu so v kratkem času pre- rasla v pravi imperij in No- bel je v njihovo vodenje vlo- žil ves svoj čas. Berta von Kinsky šele 40 let star (1873) je v Parizu, na aveniji Malakoff (današnja avenija Poincare), v neposredni bližini slavolo- ka zmage in Bolonjskega gozda kupil veliko, luksuzno hišo, v kateri se je redno za- drževal med svojimi neneh- nimi potovanji. Toda v veliki hiši sredi Pariza se je Nobel počutU osamljenega. Čeprav je bil eden izmed najpremož- nejših ljudi na svetu, je bilo namreč njegovo zasebno živ- ljenje prava polomija. Kot mladenič se je brezmejno za- ljubil v neko Parižanko (nje- nega imena ni nikoli izdal), vendar je ljubezensko idilo prekinila smrt ljubljene de- klice. Osamljen in razočaran nad prijatelji, ki so ga po- skušali ogoljufati, se je zato na začetku leta 1876 odločil za dokaj nenavadno potezo. V dimaj ski Neue Freie Pres- se je objavil kratek oglas: »Zelo bogat, visoko izobra- žen starejši gospod, ki živi v Parizu, išče damo zrelih let z znanjem tujih jezikov, za tajnico in nadzor nad gospo- dinjstvom«. Na Nobelov oglas se je javila 32-letna Berta von Kinsky, iz družine obubožanih avstrijskih gro- fov Kinsky-Tettau, ki se je bila zaradi pomanjkanja sredstev primorana zaposliti kot guvernanta pri bogatem dunajskem baronu Karlu von Suttnerju. Odlično izo- bražena Berta, ki je bila za- dolžena za vzgojo štirih ba- ronovih hčera, pa se je kma- lu zapletla v ljubezensko ro- manco s 26-letnim barono- vim sinom Arthurjem. Iskre- ni ljubezni so Arthurjevi starši odločno nasprotovali (obubožana grofica Berta von Kinsky pač ni bila prava »partija« za njihovega sina) in tudi Berta se je zavedala brezizhodnosti svojega polo- žaja. V takšnem razpolože- nju ji je prišel Nobelov oglas v Neue Freie Presse kot na- ročen. Takoj ko se je prepri- čala, da oglas v resnici izvira od slavnega in bogatega izu- mitelja dinamita, mu je na- pisala pismo in že čez nekaj mesecev se je znašla v pari- škem Grand Hotelu, kjer ji je Nobel rezerviral apartma, ker njegova vila še ni bila povsem izgotovljena. Alfred Nobel se je takoj zaljubil v mlado, izobraženo in inteligentno damo. Kot je v spomkiih zapisala Berta, so bili njuni odnosi od same- ga začetka »prijateljski in topli«. Nobel se je ob inteli- gentni, izobraženi in čustve- ni Berti počutil kot prerojen. Hodila sta na sprehode in se vsak dan pogovarjala o lite- raturi in politiki ter zlasti o vojni in miru. Berta, ki je leta 1905 zaradi svoje anga- žiranosti v svetovnem mi- rovnem gibanju prejela No- belovo nagrado za mir, je na problematiko razorožitve in svetovnega miru gledala precej drugače kot Nobel. Bila je prepričana, da je do svetovnega miru mogoče pri- ti le z mirovnimi manifesta- cijami, s propagando in or- ganiziranjem vseh narodov proti vojni. Nobel pa je bil nasprotno prepričan, kako »je edini način, da se enkrat za vselej preprečijo vojne, izum tako strašnega eksplo- ziva, ki se ga ljudje iz strahu pred uničenjem sveta ne bo- do upali uporabiti«. Toda njegova idila z Berto von Kinsky je trajala le osem dni. Istega dne, ko je od Nobela prejela sporočilo, da je sreč- no prispel V Stockholm (tja se je odpravil po službenih opravkih), ji je namreč po- štar prinesel telegram Art- hvuja von Suttnerja. Stavek: »Brez tebe ne morem živeti« jo je tako pretresel, da se je odločila vrniti domov. Po- ravnala je stroške v hotelu, Nobelu napisala zahvalno pisemce in se s prvim vlakom odpravila na Dunaj. 12. juni- ja 1876 sta se z Arthurjem skrivaj poročila v neki du- najski predmestni cerkvici. potem pa sta se odpravila na Kavkaz. Alfred Nobel, ki je že po nekaj dnel), Berti diskretno ponudil poroko, se je po vr- nitvi iz Stockholma takoj odpravil na Dunaj, v upanju, da bo tam še srečal Berto. A zaman. Potrt se je odpravil v znemo letovišče Baden pri Dunaju. V neki cvetličarni se je zaljubil v mlado prodajal- ko cvetja Sofijo Hess in jo prepričal, da je šla z njim v Pariz. Sofija Hess In kdo je bila Sofija Hess? V vseh biografijah o Nobelu lahko preberemo, da je bila lepa, toda ne preveč inteli- gentna mlada dama, ki da je Nobela grobo izkoriščala vse do njegove smrti. Nobel naj bi namreč svoji »mali ptiči- ci«, kot je Sofijo ljubkovalno imenoval, izpolnil vsako, tu- di najbolj nenavadno željo, ji leta 1877 v Parizu kupil raz- košno opremljeno stanova- nje in nadvse velikodušno poravnaval vse njene dolgo- ve. Sofija naj bi namreč svoj čas (in Nobelov denar) za- pravljala z nakupi in neneh- nim obiskovanjem mondenih evropskih letovišč, končno pa sredi osemdesetih let No- bela zapustila in se na Duna- ju poročila z nekim madžar- skim oficirjem. Tudi po od- hodu iz Pariza naj bi ji Nobel velikodušno finančno poma- gal in zlasti skrbel za njene- ga leta 1891 rojenega otroka. Sofija naj bi se po odhodu iz Pariza celo izdajala za No- belovo ženo (čeprav seveda nista bila poročena), po nje- govi smrti pa naj bi od izvr- šilcev Nobelove oporoke zahtevala alimentacijo za svojega otroka. (Le-te ni do- bila, dobila pa je odpravni- no, s katero je lahko porav- nala svoje dolgove). V vseh biogafijah o Nobelu beremo, da je bila Sofija Hess Dunajčanka. Glede na dejstvo, da se je na Dunaju rodila, podatek gotovo drži. Vendar pa je k temu treba dodati, da je v letih pred usodnim srečanjem z Nobe- lom z družino nekaj časa ži- vela tudi v Celju. Švedski re- žiser Vilgot Sjoman, ki na- merava posneti film o Alfre- du Nobelu, je namreč od vnukinje Sofije Hess na Du- naju izvedel, da je družina Hess na začetku sedemdese- tih let živela v Celju. V dru- žini je bilo kar sedem otrok - šest deklet (Berta, Sofija, Amalija, Hermina, Kathe in Anna) in sin Louis. Prve tri hčere (Berta, Sofija in Ama- lija) so izvirale iz Hessovega zakona s preminulo Amalijo, roj. Stork, ostali otroci pa iz dnigega Hessovega zakona (ime druge žene je žal nezna- no). In kar je še bolj zanimi- vo. Sofijina mlajša sestra Amalija naj bi se leta 1874 v Celju poročila z ravnate- ljem državne Cinkarne (v iz- gradnji) Albertom Bnmn- nerjem in živela v Celju vse do moževe smrti. V sprem- stvu Sofije pa naj bi zname- niti Alfred Nobel večkrat prišel v Celje na obisk k Amaliji in njenem možu Albertu Brunnerju. Ko smo poskušali poiskati odgovore na vprašanja, ki zanimajo švedskega režiser- ja Sjomana (kdaj natančno se je trgovec Heinrich Hess naselil v Celju in kdaj je z družino zapustil Celje; kdaj se je v Celju naselila njegova dmga hči Sofija in kdaj je Celje zapustila; kdaj je bila Sofija rojena; kdo je bila Hessova druga žena; ali se je kdo izmed zadnjih šti- rih Hessovih otrok mogoče rodil v Celju), nismo imeli prevelikega uspeha. Vendar pa smo se z brsksinjem po matičnih knjigah in časopis- ju vseeno dokopali do neka- terih novih podatkov. V poročni matični knjigi, ki jo hranijo na celjski obči- ni, smo preverili podatek, ki ga je glede poroke Amalije Hess in Alberta Brvmnerja švedskemu režiserju Sjoma- nu dala Sofijina vnukinja, ugotovili smo, da so podatki točni. Ravnatelj državne Cinkarne v izgradnji Albert Brimner, roj. 10. 4. 1839 v Welsu na Gomjem Avstrij- skem, bivajoč v Celju, hiš. št. 84, in Amalija Hess, rojena 9. 6. 1856 v dimajskem Le- opoldstadtu, stanujoča v Ce- lju, hiš. št. 129, sta se poroči- la 3. 10. 1874 v znani romar- ski cerkvi v Petrovčah. Poro- čil ju je Franc Ogradi, poroč- ni priči pa sta bila Eulogius Dirmhim, ravnatelj meščan- ske šole v Celju in učitelj Av- gust Tisch. Pri vsem skupaj pa je zanimivo to (iz gradiva, ki nam ga je poslal režiser Sjoman, namreč ni razvid- no), da je bila Amalija Hess Židinja in je morala pred po- roko sprejeti rimokatoliško veroizpoved; v celjski cerkvi sv. Danijela so jo krstili 14. 9. 1874. Z brskanjem po krstnih matičnih knjigah smo prišli le do podatkov, da sta se v zakonu Alberta Brunnerja in Amalije, roj. Hess (stano- vala sta v Gaberjah. 14 oz. 15, torej neposredno ob dr- žavni Cinkarni) rodili dve deklici. Starejša hči Adela je privekala na svet 26. 11. 1879, mlajša Friderika Anna pa 20. 3. 1885. Prav tako pa smo lahko (iz krstnih knjig) ugotovili, da se noben izmed otrok iz dmgega zakona He- inricha Hessa ni rodil v Ce- lju. Zato ne moremo odgovo- riti niti na vprašanje, kdo je bila druga žena Heinricha Hessa niti na vprašanje, ka- ko dolgo je družina Hess ži- vela v Celju. Toda na podlagi omenjenih podatkov bi lah- ko sklepali, da so Hessi pre- bivali v Celju le kakšni dve leti, mogoče samo v času, ko so gradili celjsko Cinkarno (1873-1875). Z brskanjem po celjskem nemškem listu Deutsche Wacht nam je uspelo ugoto- viti še datimi smrti Alberta Bnmnerja. Šestdesetletni Bnmner, ki je bil od samega začetka na čelu državne Cin- kame in si z uspešnim vode- njem tovarne sredi osemde- setih let prislvižil naziv ru- darski svetnik, je tunrl 18. 12. 1899. Na poti iz mesta proti Cinkarni ga je pri Marčnikovi hiši v Gaberju nenadoma zadela srčna kap. Kot je razvidno iz zahvale njegove žene Amalije, so se pogreba na celjskem mest- nem pokopališču udeležili skoraj vsi celjski meščani. Ali je za pogrebnim sprevo- dom šla tudi Amalij ina se- stra Sofija, nekdanja Nobe- lova »ptičica«, žal nismo uspeli ugotoviti. Skratka: podatki, ki jih je švedskemu režiserju posre- dovala vnukinja Sofije Hess, so povsem točni, zato lahko sklepamo, da se je Alfred Nobel kot spremljevalec svo- je »male ptičice« v resnici večkrat mudil v Celju pri So- fijini sestri Amaliji in Alber- tu Brunnerju. dr. JANEZ CVIRN it. 17. - 28. april 1995 PISMA BRALCEV 3^ Resnična sramota - 20. april 1944 Pismo gospoda Staneta Ko- kalja, ki je bilo objavljeno v tej rubriki prejšnji četrtek in v katerem opravičuje zelo ostro obračunavanje z domo- branci, si ob poplavi podobnih pisem udeležencev in simpati- zerjev revolucije ne bi zasluži- lo posebne i)ozomosti, če ne bi prišlo ravno, iz Celja, ki je bilo v mesecih in letih utrjevanja revolucionarne oblasti, ki so sledih koncu druge svetovne vojne, zadnja življenjska po- staja za desettisoče ljudi. Ar- gumentirano se ocenjuje, da je šlo v Celju in iz Celja v smrt od 35 do 40 tisoč trpinov, med njimi tudi od 6 do 8 tisoč slo- venskih domobrancev in nji- hovih svojcev. To, kar nas lahko še posebej skrbi ob takih in podobnih pi- smih, je spoznanje, da s prvimi kolikor toliko demokratičnimi volitvami v letu 1990 še ni bilo konec državljanske vojne, ki jo lahko prinese le sprava. Po petdesetih letih nekdanji ko- munistični avantgardi namreč še vedno uspeva ohranjati svo- jo resnico z absolutiziranjem lastne nedolžnosti in izprije- nosti nasprotnika, ki so jo zna- li braniti tudi z nasiljem, mol- kom, propagando in z lažjo. V teh letih smo izvedeli vse o domobrancih, ničesar pa o slovenskem holokavstvu, ki so ga zagrešili jimaki sloven- sko državljanske vojne in re- volucije. Če že znajo opraviče- vati poboje domobrancev tudi s ponesrečenimi primeri obra- čunavanja z izdajalci v drugih državah zahodne Evrope, po- tem naj vendar tudi pojasnijo, zakaj je moralo v Celju in iz Celja poleg tisočev domobran- cev in njihovih svojcev v smrt še najmanj 30 tisoč drugih ne- srečnikov. Duha vzrokov državljanske vojne in revolucije ter kontra- revolucije in delitve Slovencev na dobre in slabe, na borce proti nacifašizmu ter izdajal- ce, še najbolje osvetljujeta tile izjavi dveh znanih Celjanov. Ugleden dolgoletni gimna- zijski profesor je pred leti za- pisal v Večeru: »Če bi leta 1941 vedel to, kar vem danes, se v boju proti komunizmu ne bi povezal le z Nemci, temveč s samim hudičem.« Znana to- varišica, ki se je po izbruhu svobode ni po krivici prijel vzdevek »krvava...«, pa še da- nes rada resignirano pove: »Če bi leta 1945 pobih še več naših nasprotnikov, leta 1990 ne bi izgubih oblasti.« Pa so jo res? Formalno že mogoče, dejanske oblasti pa še ne. Na pretek je torej vzrokov, da bi mor£di bolj zadržano proslavljati 9. maj, ki je sicer prinesel Slo- vencem konec dmge svetovne vojne, konca trpljenja pa še ne. MIRO GRADIČ, Celje Ob prvi oliietnlcl DPMŽ Trbovile Solzavo in sprenevedajoče pismo Romana Tumška ob domnevni prvi obletnici usta- novitve DPMŽ Trbovlje, ki je bilo objavljeno v zadnji števil- ki Novega tednika, lahko šte- jejo Celjani za čisto provoka- cijo. Kdo je ta mož in kaj je dobrega storil za živah? Kar nekaj časa je intrigant- ski Roman Tumšek zs^ajal v pasje zavetišče Milene Mo- čivnik na Visokem, vendar se na njem ni poznalo, da ga je pomagala voditi moška roka. Res pa je o Močivnikovi in nje- nih psih pošiljal v slovenske časnike gsmljiva pisma in mile prošnje za pomoč. Rad je tudi prepirljivo polemiziral. Vselej pa se je skrbno izogibal raznih uradov in sestankov, na kate- rih se ]e odločalo o modi tega zavetišča. Ko se je približal dan za ukinitev zavetišča na Viso- kem, je Roman Tumšek panič- no in skrivaj preselil okoh 250 psov v nekdanja vojaška skla- dišča v Bukovžlaku. Tu pa se je šele začelo za uboge pse pra- vo pasje življenje. Zaprl jih je namreč v tropih od petdeset do sedemdeset psov v štiri skla- dišča. Poleg vsega je bilo to začasno zavetišče še brez kap- lje vode in elektrike ter brez ustreznih posod za hrano in vodo. Roman Tumšek je tudi pozabil, da veliko psov potre- buje veliko hrane. Iz Trbovelj pa ni bilo nikakršne pomoči, čeprav se je še 8. decembra 1994 pohvalil v Delu, da so za te pse zbrali ogromno denarja. Ker je naivni Roman Tum- šek mislil, da je mogoče 250 glasnih sosedov obdržati v taj- nosti in ker so bUe razmere vse bolj neznosne, smo vztrajah pri skhcu novinarske konfe- rence. Na njej pa je sicer zgo- vorni Roman Tumšek trmasto molčal kot grob in na koncu povzročil še škandalozen inci- dent. Roman Tumšek ni znal sa- nirati razmer v Bukovžlaku. Ker je zaradi težkih bivalnih rjizmer in pomanjkanja vode ter hrane grozila psom trage- dija, je naše društvo iz huma- nitarnih razlogov priskočilo na pomoč. V zavetišče smo na- peljah vodo in elektriko ter or- ganizirali odvoz odpadkov in oskrbo s hrano. Veterinarji so čepih vse pse proti steklini. Republiška veterinarska upra- va pa je zagotovila denar za zgraditev primemo ograjenih boksov z ležišči in tekališči ter za veterinarsko oskrbo psov. S pomočjo dobrosrčnih daro- valcev smo doslej hranili pse, vendar pa pomoč počasi usiha tudi zaradi Tumškovega zlob- nega nakladanja po časopisih. Nekaj se je moralo zlomiti v Tiimškovem sebičnem in ne- izkušenem srčku, da je v nje- govih javnih pismih nežna ču- stva do Močivnikove zamenja- lo strupeno sovraštvo. So po- sredi nepotešene skrite želje in užaljeno samoljubje, je kriv denar ali pa je to posledica osebne nezrelosti in neodgo- vomosti? Njegova pisma boste spoznali po patetični vsebini, paranojični fantaziji, zlobi in obrekljivosti. Nikoli pa ne bo- ste v njegovih pismih zasledih opravičila prebivalcem in or- ganom Mestne občine Celje, Krajevni skupnosti Teharje ter naselja Bukovžlak. Nikoh pa Roman Tumšek ne pove, koh- ko denarja je zbral za visoške pse in kako ga je zapravil. IRENA VOLGEMUT^ tajnica DPMŽ Celje Odprto pismo ministru za promet Krajevni odbor SDSS Pla- nina pri Sevnici v celoti pod- pira zahteve krajanov Planin- skega vrha in Planinske vasi v KS Planina v zahtevah, ki so jih izrazih v rubriki Pisma bralcev v Novem tedniku. V primeru, da se zadeve okrog ureditve ceste Sevnica - Planina - Lesično v letošnjem letu ne začnejo m-ejati, smo pripravljeni pri zapori ome- njene ceste tudi fizično sodelo- vati. Ob tej priliki želimo poz- vati tudi vse občane nesojene občine Planine pri Sevnici, da se nam pridružijo pri zahtevah za dodelitev naše občine, kot smo se odločih na referendu- mu. Razmere v občini Šentjur za naš razvoj niso ugodne, kar se lepo odraža tudi v osnutku letošnjega proračima, ter nam nakazuje, da v tej občini Pla- ninčani nimamo kaj iskati. MILAN KOŽELJ, predsednik KO SDSS Planina PREJELI Protest razlaščencev Podružnice ZLRP severov- zhodne Slovenije protestiramo v imenu 4000 razlaščencev, dr- žavljanov Slovenije tega po- dročja, zaradi neresničnih, iz- mišljenih navedb in trditev na račvm razlaščencev in ZDEN, ki jih poslanec Miran Potrč navaja v razpravi v DZ. Neresnične in namišljene tr- ditve ponižujejo 200.000 ra- zlaščencev v Sloveniji, ki jih poslanec Miran Potrč ima še vedno za drugorazredne in manjvredne državljane. V pravni državi tudi poslan- ci nimajo pravice z neresnični- mi in izmišljenimi trditvami obremenjevati in blatiti dr- žavljane Slovenije in na osnovi teh sprejemati neke predpise. Tega civilizirana Evropa ne pozna in ne priznava. Taka izmišljena in neresnič- na propaganda se je uporab- ljala tudi v času nacionaliza- cij. To je prineslo hude posle- dice v gospodarskem in sploš- nem razvoju ter razslojevanju državljanov na prvorazredne in drugorazredne državljane pri nas in v vseh realsociah- stičnih družbah. Zahtevamo, da nas po 45. letih ponižanja obravnavate v DZ kot enakopravne držav- ljane, v skladu z našo Ustavo, saj ste za to Ustavo glasovali tudi Vi poslanci. Družba, ki tako grobo poni- žuje del svojih državljanov, v revolucionarnem obdobju in še danes, ne more biti družba srečnih ljudi. Zavedajte se, da je premože- nje bilo nasilno odvzeto za- vednim državljanom in naj- boljšim gospodarjem iz vrst kmetov, obrtnikov in podjet- nikov, ki so si premoženje pri- dobili s težkim delom v več generacijah. Najostreje pa protestiramo, da gospod Potrč in gospod Šketa v to vpletata primere tujcev, ki so pred vojno živeh pri nas. Podpisanih 7 ZLRP severovzhodne Slovenije Volne vilove protestiralo Mnogo let smo vojne vdove in naši otroci živeli na robu družbe, z dohodki, ki nam niso omogočali človeka vrednega življenja. Kljub temu smo pre- živele, v veri, da bo prihodnost naših otrok boljša in lepša. Dočakale pa smo čas, ko nas nihče več niti ne omenja. Še več. I*rišh smo celo tako daleč, da hočejo mnogi poteptati spomin na padle žrtve in izni- čiti pridobitve NOB. Vendar se to ne more zgoditi, saj gre za zgodovinska dejstva, ki so pre- globoko zasidrana v evropski zgodovini in zavesti ljudi. Ljudje, ki so hlepeh po obla- sti, so z raznimi lažmi o komu- nizmu prepričah nevedne in naivne (Dolenjska), da so se pridružih Nemcem in Itahja- nom in družno z njimi, v ime- nu vere, morih nedolžno slo- vensko ljudstvo. Tako je oku- patorjevo orožje v rokah slo- venskih belogardistov in do- mobrancev ubijalo Slovence. Medtem, ko so belogardisti in domobranci živeh na toplem, siti, pod okriljem in zaščito Cerkve, so naši možje, očetje in sinovi zmrzovah in stradali po gozdovih. Ne za komuni- zem, temveč za svojo sloven- sko zemljo. Vedno bolj se po- udarja, da so bih partizanski borci sami komunisti, resnica pa je, da jih je bila le peščica. - Vsi ostah so šli v gozdove zato, da bi branili svoje domove. Obranih so jih, a z velikimi žrtvami; tudi naši možje so bih med njimi. Tako nas je mnogo ostalo brez vsega, brez mož, brez imetja, nekatere celo brez otrok. Vendar nismo klonile. Otroke smo spravile do kruha, čeprav so takratni voditelji pozabili, kdo jim je omogočil lepo in razkošno življenje. Ta- ko naši otroci kljub pridnosti in nadarjenosti niso imeli možnosti, da bi se šolali na višjih in visokih šolah, ker so bile naše finančne razmere izredno skromne. Sedaj živimo v času, ko nam vladajo ljudje, ki so brezčutno poteptali človeške vrednote. Ljudje, ki imajo vero le na je- ziku, v srcu pa pohlep po obla- sti. Zdaj, ko so se dokopali do vrha, si celo upajo zahtevati Judeževe srebrnike. Sram nas je, da živimo v »demokratični, pravni« državi, ki tako odkrito in s ponosom podpira in na- grajuje izdajalce lastnega na- roda. MARIJA VIPOTNIK, za vojne vdove občine Žalec Deseta obietnica sicupine Srčeic 19. aprila je skupina Srček, ki združuje srčne bolnike in druge, praznovala deseto obletnico druženja, na katero sem bUa povabljena. Skupino zelo uspešno vodi višja medicinska sestra gospa Vida Zupane, ki je tudi Vodja patronažne službe v Celju. Predstavile so se tudi druge skupine, in sicer; skupina Sončnica iz Celja, Zimzelen iz Žalca in Vrtnica iz Šentjurja pod vodstvom gospe Vide Zu- pane. Program je vseskozi povezo- vala pesem, smeh, veselje, tudi uradni del. Obrazi so bih sproščeni, čeprav večinoma starejši. Opazi se na obrazih, da jih program dela gospe Vi- de Zupane že nekatere deset let osrečuje. Delo jim da veliko duhovne hrane in napotkov za zdravo, čimbolj kvalitetno živ- ljenje. S prisotnostjo je počastil obletnico tudi dr. Tasič. MARIJA PODLESNIK, Celje Zgoliba se ponovila Poprej celjska tridomna skupščina, sedaj občinski svetniki v žalski občini, kot da so podedovah občinsko za- plotništvo strank »slovenske pomladi«. Tokrat je celjski mestni svet le našel toliko zdrave pameti, da je potrdil Tončko Mešlovo za ravnatelji- co osnovne šole Frana Roša, tega pa niso zmogli žalski svetniki s svojo nespametjo in pritlikavostjo. Namreč, naj- prej so zavmih imenovanje ravnateljice žalskega vrtca Mare Mohorko, kmalu za tem pa odložih imenovanje bra- slovškega ravnatelja Emihja- na Ribiča. Zelo čudno obnaša- nje. Izgleda, da si svetniki do- vohjo vse. Če ne ustreza kan- didat njihovi strankarski na- ravnanosti, potem odpade. Takšna politika je zelo kratko- vidna in zaletava. Čas je že, da poslanci slo- venskega parlamenta sprejme- jo novi šolski zakon in da to uredijo tako, da bo ravnatelje osnovnih, srednjih, poklicnih šol, pa tudi vrtcev, muzejev in knjižnic, imenovalo ministr- stvo za šolstvo ah zavodi za šolstvo, kot je to že bilo. Brez pohtične kvalifikacije, ampak prevlada naj stroka, saj so šol- niki vendarle tudi naši držav- ljani, ne priveski zaletavih in zaplotniških strank, kot kaže žalski primer. Ni pa edini v Sloveniji, tudi v Ptuju se vle- če imenovanje ravnatelja mu- zeja in ravnateljice knjižnice kot j ara kača. Dokler bodo stranke odločale o šolah, dot- lej bomo imeli anarhijo, kar pa je za šolstvo slabo. In tak pri- mer je žalski. To daje slutiti, da so se vohvci napačno odlo- čali pri vohtvah v lokalno sa- moupravo, morda pa bo imela deželna več sreče in bolj ra- zumne deželnike. Ali pa je to spet žalostna izkušnja več, kajti v žalskem primeru se celjska zgodba ponavlja. Žal, na škodo šolstva. Strankarska pritlehnost je tu očitna, svet- niki počasi padajo na izpitih in izgubljajo zaupanje voliv- cev. Žalski primer je očiten. MILAN ŠTANCER, Maribor Izjava za Javnost št. 133 Slovenska nacionalna des- nica sprašuje Vlado Repubhke Slovenije in za to pristojno no- tranje ministrstvo, kako bo ukrepalo v primeru zahtevkov za registracijo političnih strank, ki imajo svoje centrale v tujini. Po naših informacijah so vložili zahtevke za registraci- jo: HDZ (Hrvaška demokra- tična zveza, centrala na Hrva- škem), SDA (Stranka demo- kratične akcije, centrala v Bosni) in JUL (Jugoslovan- ska ultra levica, centrala v Be- ogradu). Novi zakon o politič- nih strankah določa, da lahko politično stranko ustanovi 200 ljudi, ki so državljani Sloveni- je. Večina teh »prosilcev« pa ima poleg podarjenega sloven- skega državljanstva še eno ah več državljanstev repubhk bivše Jugoslavije. Pri spreje- manju zakona v Državnem zboru smo desničarji ostro na- sprotovali takšni dikciji in pravočasno opozarjah na mož- nost legalizacije pete kolone v Sloveniji. Tako se lahko zgo- di, da bo prihodnji Državni zbor spet Jugoslavija v malem z Marojeviči, Aksentijeviči in podobnimi tiči. Od Vlade zahtevamo, da javnosti pojasni trenutno sta- nje vlog za registracijo ome- njenih strank. SAŠO LAP, predsednik SND HočeTV Slovenija plesati novo balicansko kolo? Ker smo v zadnjem času s strani TV Slovenija deležni maltretiranja v jugo jezikih, protestiram proti urednikom sledečih oddaj: Studio City, Poglej in zadeni ter Športni pregled. V oddaji Studio City dne 3.4.1995 je albanski nogome- taš Bozgo iz NK Olimpija dal izjavo novinarju Denisu Papi- ču (ali neko podobno ime) v nekem neopredeljenem ex- jugo jeziku, kar je omenjeni Polasniio v Pismih bralcev objav, Ijamo samo pisma znanih avtorjev, zato mora biti vsako pismo podpisano z imenom, priimkom točnim naslovom. Če mogoče, pripišite tudi tele. fonsko številko, kamor vas lahko po potrebi pokUče- mo. Pismo ne sme presegati 45 tipkanih vrstic. Daljša pisma bomo v uredništvu krajšah tako, da ne bo pri. zadet smisel sporočila. Po zakonu o javnih gla. šilih so uredništva doSna objaviti le odgovor na ob- javljeno informacijo ter popravek objavljene infor- macije, s katero sta priza- deta pravica ah interes pis- ca, o vseh ostalih pismih pa se odloča v skladu z ured- niško politiko. novinar ocenil kot dobro zna- nje slovenščine. Med to oddajo sem khcal na TVS. Oglasila se i mi je asistentka režije, ki se ni predstavila, moj protest pa je sprejela s ciničnim smehom in odložila slušalko. Pri oddaji Poglej in zadeni se tedensko ponavljajo nepre- vedene izjave nastopajoči;, v jugoslovanskih jezikih. Zai nji tak je bil z Indexi brez pi voda. Čudno se mi zdi, da pojavi prevod pri angleških ( nemških prispevkih, saj sta jezika v večini Slovencev slovenski politični opredelit bolj domača. Tudi pri športnih pregled se pojavljajo prispevki z l prevedenimi izjavami trenj jev, igralcev itd., v za sloven- . ska ušesa motečih jugo jezikili Pozivam vse slovensko za- vedne stranke oz. njihove po- slance, da se pridružijo mo; pobudi in se s svojo, od na zaupano močjo, oglasijo za ra zrešitev tega, za Slovence bo- lečega, problema. Bojim se, da je celotna pohtika na TVS usmerjena k zavajanju Slo- vencev na ponovno bratenje, z ljudmi, s katerimi smo že e krat plešah z vojno zaključ« bratsko kolo. VITO POGOREVB Velen Koiiico poznamo urail preilseilniica repubiiice? v Uradnem listu RepublU« Slovenije, št. 20-23, je na stra- ni 986 m 987 objavljen Odlo« o organizaciji in delovanj' služb predsednika republik« . pod katerim je podpisan pr^' sednik Milan Kučan. Odloki« sicer sestavljen kot vsak dn^ pravni akt, pa vendar )« v njem mogoče videti in doi"' nevati marsikaj. Najprej me je zbodlo v nelogično spoznanje, daj omenjeni odlok sprejel in f^' pisal sam predsednik repubU^ ke. Prav tako ne morem r^' meti, da sam predsednik ^ nuje in razrešuje svoje soo lavce in jim določa plače. ^ bolj pa se mi zdi neverjetno, ?^ je za delovanje predsednifj republike potrebno imeti ta* vehk državniški aparat. V uradu predsednika reP blike deluje poleg generalu^ sekretarja še njegov nan»^ nik in številni administratJ^ kader; v kabinetu predsedDi^ deluje poleg šefa še pr^ds^ nik za stike z javnostjo, ^ i». 17. - 2S. april 199S 0. PISMA BRALCEV 23 protokol, tajnica in uradniki; v uradu za rastno službo je poleg vo- lep ducat vamostni- 1^. v strokovne in tehnične fug urada predsednika pa 'dajo še: služba za informi- f:g in dokumentacijo, služ- pomilostitve in vloge ^jjg za odlikovanja in služ- r splošne zadeve. Lahko si Cjjje, koliko ljudi deluje ogromnem administra- l^m stroju. Slišati je razhč- ijtevilke (največkrat okrog L ljudi). Naš sistem je for- ■ujo gledano parlamentarni, ^jjiiziranost urada predsed- 1 republike pa je takšna, r pri predsedniškemu si- MllU' predsedniški stroj pa jjetno veliko stane. Ker svo- ^ sodelavcem določa plače L sam predsednik, so verjet- ^postavljene izven sprejetih Lrijev in normativov. Moč- Uvomim, da gre tu za realne Lje, običajne in sprej;^mljive omejitve oziroma za usklaje- nost z drugimi službami. Ministrstvo za finance je uradu predsednika repubUke za leto 1995 brez pomislekov odobrilo vsa predlagana sred- stva. V lanskem letu je bilo uradu namenjeno 192 milijo- nov tolarjev, za delo v letoš- njem letu pa je urad prejel 254 miUjonov tolarjev, kar pomeni 32 odstotno povečanje ob 18 odstotni inflaciji, to pa je 14 odstotno realno povečanje. V podjetju bi lahko s temi sredstvi pokrili vse stroške za 130 ljudi. Kot davkoplačevalec pogre- šam naslednje pomembne in-, formacije: koliko ljudi je v uradu predsednika republi- ke zaposlenih in kdo jih nad- zoruje, zakaj je potrebno to- likšno število služb in čemu so namenjene, kolikšna je pov- prečna plača zaposlenih in ko- likšen je osebni dohodek pred- sednika republike? Glede na to, da je pri nas vse več in več nepravilnosti, me zanima, ko- likokrat in v katerih primerih je predsednik republike pred- lagal uvedbo postopka zopet kršitelje? (O moči in domi- nantnosti fimkcije predsedni- ka republike ne gre dvomiti, saj po ustavi lahko predlaga celo pomilostitve.) Kaj vse je urad predsednika republike doslej storil za dobrobit slo- venskega naroda? IVE A. STANIČ, Kočevska Reka Uspela kulturna prireditev DPMŽ Štiri tačice Kakor vse doselj, tako so tu- di letošnjo pomlad mladi člani DPMŽ z imenom Štiri tačke iz osnovne šole Dol pri Ljubljani, priredili dobrodelni koncert za pomoč brezdomim živalim DPMŽ oziroma krožek uspeš- no vodi njegov ustanovitelj in sedanji mentor gospod prof. Jure Marussig kar mu omogo- ča in podpira ravnatelj te šole gospod Janez Hrome, diplomi- rani psiholog. Prireditev je bi- la izredno dobro obiskana pa tudi kvalitetno je zelo uspela, saj so nastopili priljubljeni so- listi: Sanda Zupan-Sendi, Na- ce Junkar in Zlatko Dobrič, ki je močno dvignil temperaturo mladih. Navzočim je lepoto narave in čut do živali opisala Marjeta Keršič; nastopili so tudi mladi recitatorji in pevci te šole. Vsi nastopajoči so po- želi buren aplavz. Odpovedali so se potnim stroškom in ho- norarju v korist akcije zbira- nja pomoči za brezdome živali, kar je organiziralo trboveljsko Društvo proti mučenju živali pod vodstvom svojega pred- sednika Romana Turnška mlajšega. Vsak obiskovalec se je že na kraju samem lahko prepričal o namenu zbranega denarja za vstopnice v pred- prodaji; pred nami je bila na- mreč skoraj dva metra visoka piramida nabavljene konzer- virane hrane za živali, ki jo bodo mladi tačkarji odpeljali v azil Milene Močivnik v Celje. Za naknadno zbrani denar pa bodo tačkarji nabavili za živa- li še zdravila in druge predme- te: ovratnice itd. Omenim naj še, da je vodja Štirih tačk gospod profesor Jure Marussig prejel pisno pohvalo Svetovne zveze za varstvo živaU (WSPA) za pri- zadevno vzgojo otrok v cilju humanega ochiosa do živali. Mladi člani Štirih tačk so do- bili lične člsinske legitimacije, nalepke, letake in opozorilce. Na sami prireditvi je bila po- udarjena želja, naj bi čimveč osnovnih šol v Sloveniji usta- novilo krožke Štiri tačke ozi- roma Društva proti mučenju ŽivaU ter s tem vzgajali čimveč mladih varstvenikov živali. LEA EVA MtJLLER, Ljubljana Nova država - stari icadri Pišem povsem dobronamer- no, v korist moje domovine Slovenije, ki mi je pri srcu, od- kar se zavedam sebe in za ka- tero sem skušal tudi kaj nare- diti. Ko smo leta 1975 ustano- vili Pro culturo Slovenico, ka- tere predsednik sem bil do leta 1985, sem bil deležen krivih obdolževanj doma in delno pri sorojakih. Čeprav je šlo po mojem za prvo pluralistično organizacijo med Slovenci in smo s povsem legalnimi sred- stvi postavljali v ospredje pra- vice naših zamejcev, sem pri takratni enoumni oblasti do- življal nezaupanja, obtoževa- nja, zasliševanja, zastraševa- nja in podobne neprijetnosti. Ostaja pa mi zadovoljstvo, da smo v Pro cultura Slovenica le poskrbeli za vrsto štipendij za mlade, da so lahko ostali Slo- venci in obdržali svojo identi- teto. Ko je leta 1993 dr. Dimitrij Rupel na predavanju pri Pro culturi Slovenici v Winterthu- ru govoril o poročilih evrop- skih ustanov o Sloveniji, je de- jal da zanjo uporabljajo »zvez- dice«. To je povsem razumlji- vo, če vemo, da so operativni oblastniki iz prejšnjega režima v bistvu ostali na vrhu sedanje oblasti. Pravni red prejšnje diktatu- re se ne sme in ne more zliti v pravni red demokracije, saj gre za diametralno nasprotje. Tožilci in sodniki, ki so tožili in sodili v prejšnjem sistemu in se držali navodil partijskih komitejev, pač ne morejo tega delati v demokratični državi. Menim, da je treba vse, ki so sodelovali pri medvojnem po- litičnem čiščenju v leti 1941 do 1945 in povojnem protiprav- nem pobijanju političnih na- sprotnikov, postaviti pred so- chšče. Postopki naj stečejo le zategadelj, da bo ugotovljena resnica in da bo slovenski na- rod zgodovinsko vedel, s kom je imel opravka, obsojene pa je treba takoj zatem pomilostiti. Dobijo naj povprečno sloven- sko pokojnino, ne pa privilegi- rane! Naj naprej pomirim kri- tike, da nisem nikakršnem be- logardist, saj so vsi moji padli v partizanih, le da ni bil nobe- den komunist. Saj so se borili zato, ker je nacizem hotel zbri- sati slovenski narod. Kdor je pa v NOB mislil drugače kot edino zveličavni vodje komu- nisti, ga je doletela usoda poli- tičnega čiščenja. Da ne bo po- mote, spoštujem tudi vsakega poštenega komunista, ki je to še ostal, kameleoni, ki so se prelevili, so pa najslabša zvrst politika! Politiki, ki so bili na oblasti v enoumju, bi morali biti sami tolikanj pošteni, da bi prepu- stiU mesto neobremenjenim in mlajšim Slovencem. Tisti, ki so dobili državne hiše za okoli dvajset tisoč nemških mark v last, čeprav so vredne okoli štiristo tisoč nemških mark imajo krasno priložnost odsto- piti naslednje jutro. V demo- kratični Evropi so morali od- stopiti ministri, zato ker je dr- žava plačala* prevoz pohištva v Bonn in podobne male pre- stopke. Sem za socialno urejeno slo- vensko družbo, v kateri bo ti- sti z najnižjo plačo zaslužil to- liko, da bo lahko pošteno pre- živel družino in sebe. Od takš- ne, za pozitivno rast naroda, je pa na žalost slovenska družba še zelo oddaljena. JANKO RUČIGAJ, Švica PRITOŽNA KNJIGA Seličev »čudežni« liamburger Na velikonočni ponedeljek sva se z ženo ustavila v gostilni »Seličev hram« med Zidanim Mostom in Rimskimi Toplica- mi. Naročila sva pizzo ter hamburger. Ko sem začel jesti hamburger, sem opazil, da je pleskavica tako tanka kot z ostrim nožem odrezana rezi- na salame. Poleg tega pa še trda kot kos kože za popravilo čevljev, le, da je ta pleskavica bila za popravilo čevljev pre- tanka. Dvomim, če je bilo v njej 2 dag mesa. Natakarici sem rekel, da izrekam priznanje za tako tan- ko pleskavico njihovi kuhari- ci, pa je rekla, da imajo tak.šno naročilo od šefa. Ta »čudežni« hamburger pa stane 270 to- larjev. Pizza, ki jo je dobila žena pa si zasluži oceno največ dve, bi- la je namreč presuha. V to gostišče sem stopil dva- krat, prvič in zadnjič. JOŽE JURC, Škof j a vas ZAHVALE, POHVALE, Zahvala Vsem sosedom in gasilcem, ki ste nam v hudi nesreči tako hitro in nesebično pomagali, se iskreno zahvaljujemo. Po- sebna hvala gasilskemu dru- štvu Frankolovo za izpeljano akcijo pri prekrivanju pogore- le strehe. MIHA SENEGAČNIK z družino, Rove INGRAD KONCERN d.o.o. CEUE, Lava 7 Razpisuje na podlagi sklepa UO INGRAD KONCERN d.o.o. JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNIN Prodajamo: 1. Poslovne prostore - pisarne v poslovni stavbi INGRAD IPC v Celju, Lava 7. Prostori so locirani v trenem in četrtem nadstropju. Pisarne v 3. nadstropju imajo situpno 694,62 netto Itoristne površine (22 pisarn). Izidicna cena je 1.313 DEM/m^ netto koristne površine. Prostori v 4. nadstropju imajo sl': Past, Present, F^t^, bo izšel šele konec junija dvojnem albumu bo 31 skla 16 starejših uspešnic in 15, polnoma novih skladb. tere izmed njih bo Jackson pel tudi v duetih z Warrei| G, Jimmyem Jamom, Terij Lewisonom in skupino Boy Men. Da so osemdeseta in »k^ novi pop« spet v modi, p, tudi veliki comc-back g GEORGEA. Skorajšnji \ svojega najnovejšega »Chipness And Beauty«, Boy že najavil konec nu s komadom »Funtime«. ( seveda za priredbo 18 let si pesmi Iggya Popa s pl, »Idiot«. Ob izidu LP bo ia tudi njegova avtobiograj »Take It Like A Man«. V j bo precej pikantnih zgodi v katerih bodo poleg Boy (3 orga udeleženi tudi nekati največji pop zvezdniki oso desetih. Kultni filmski režiser Quj tin Tarantino je režiral in o gral eno izmed glavnih v v najnovejšem videospotu! arla Battale, ki je priredil a no skladbo Leonarda Coh( »Dance With Me To The I Of Love«. ANNIE LENOX je, p« nekaterih trenutno najpo larnejših ženskih predstai svetovne glasbene scene ( neh Cherry, Vanessa W amss, Patti Smith), za koti paktno ploščo, katere dobičel bo šel za ustanovitev fonda z; pomoč zatiranim ženskam posnela priredbo komadi »Mama«. Omenjeno pesem i konec osemdestih izvajaljl vrstni islandski bend 11 SUGARCUBES, ki je v za« ku devetdesetih, kmalu po od' hodu pevke Bjork, preneU delovati. š Pri nas skoraj neznan« ZDA in Angliji pa zelo cen« pevka JULIANA HATElEl je ob izidu njene najnov(J kompaktne plošče »Only Ev*' rything«, na tiskovni kon}^ renči zaradi vse pogostejs'' povezav njenega imena z ^ go, izjavila: »Nisem junl"^ Poznam jih veliko in tudi žim se z nekaterimi, to pa' tudi vse«. J Califomijski raper REN G je svoj prvenec, »Regulate«, prodal že v več »\ tri mio primerkih. Tretji si^ s tega LP, komad »Do »J Wanna See«, pa se je takoj r izidu, v začetku tega m«*^ povzpel na ameriški Top ZA- STANE SPE^^ Minuta z Rudijem Trojnerlem Slovenski muzikantje, ki so skoraj dve tretjini leta na poti po svetu, slavijo letos 30 let igranja, jubilejni koncert pa bodo imeli 20. oktobra v Kam- niku. Z njimi že deset let prepeva Rudi Trojner, odlični pevec iz Maribora, ki letos slavi 25 let petja. Svoj jubilej bo združil z ansamblovim. »Mislim, da je tako najbolj prav in da nima smisla delati dveh samostojnih prireditev,« je povedal med obiskom v glasbeni oddaji Vrtiljak polk in valčkov, ko je predstavil se- dem novih skladb za svojo ju- bilejno kaseto. »Vse skladbe sem posnel v studiu Dinamic pri Janiju Šuligoju in Janezu Rakovcu v Velenju, ob nekaj mednarod- no popularnih priredbah pa so nove skladbe pripravili Smi- Ijan Greif, Vera Soline, Iztok Videč, Franček Jauk in Vinko Šimek, medtem ko sem nekaj skladb napisal tudi sam.« Tri skladbe bo Rudi Trojner posnel še prihodnji teden, ka- seta pa bo v prodaji jvmija. Na njej bo nekaj imenitnih skladb, ki se bodo med poslu- šalci prav gotovo prijele. To še posebej velja za Ti si mlada, jaz pa lep. Bodi moja mačkica. Nočem domov, Karamia in Srečna žena, medtem ko je za- nimiva tudi tehno obdelava popularne skladbe Srčece. Ju- bilejna je Hvala vam za vse aplavze z odličnim tekstom Vere Soline. Trojnerjeva glasbena pot se je začela z zabavno glasbo, zdaj je bolj usmerjena v doma- čo, kaseta bo zabavna... »Ne želim ločevati glasbe ali je razmejevati. Glasba se naj prepleta in to je v tem trenut- ku tudi popularno v svetu,« pove Trojner. TONE VRABL Št. 17. - as. april 1995 %1 GLASBA toval Flash in Muraoke Ijjglcoliko čudno sem po- Ijjal, ko me je pred krat- Igor, sicer klaviaturist [gpine Royal Flash iz Mur- ^ Sobote poklical, če bi Ltopili gostje večera Muraokah. Nekajkrat ^ daljinskemu telefonu jginenil lego, saj se mi je Ijlo, da ne slišim prav, ven- ^ je res šlo za Muraoke. Nedvomno najpopulamej- i prekmiirska skupina je \ dejavna. Poleg tega, da jistopajo kot skupina, se ^arjajo z organizacijo in ^očenjem prireditev, tesno jdelujejo s televizijo in ra- jjslco postajo... Ob Igorju v ansamblu še j(jno nastopata tudi njego- j brata, baskitarist Robi in jtarist Boris Lalovič ter obnar Borut Kazar. ffjihova zadnja kaseta in P plošča »Objemi me« sta ^eteli na ugoden odziv po sej Sloveniji, zato so polno jposleni tudi z gostovanji o diskotekah in plesnih foranah. Ob naslovni tladbi so nekatere predsta- ili v osrednjih TV oddajah jt so Roka ročka, Poglej in zadeni itd. V zadnjem času jim uspeva nekaj, kar sicer poznamo kot pojav v obrat- nem smislu. Namreč to, da se jim odpira hrvaško tržišče. Po nastopu na »Miss športa Hrvatske« na Hrvaškem se ponudbe vrstijo, zato so po hitrem postopku posneli ne- kaj svojih skladb s hrvaški- mi besedili, razmišljajo pa celo o kompletnem projektu s kaseto v hrvaščini, če se bo zanimanje zanje še nadalje- valo. Ker vsako leto napišem kakšno skladbo za največjo otroško prireditev v Prek- murju »Mehurček«, vem, da fante iz Royal Flasha čaka v kratkem velik zalogaj — iz- delava šestnajstih aranžma- jev za skladbice, ki bodo iz- med vseh prispelih izbrane za festival. Ta se bo zgodil 26. avgusta v Gornji Radgoni v sklopu radgonskega sejma. Če temu še dodamo nastopa- nje po Avstriji in Nemčiji, kamor Royal Flashovci od- hajajo gostovat že več let, lahko ugotovimo, da so ne- verjetno nabiti z energijo, kljub temu pa si izmišljajo še nove in nove oblike delova- nja, kot so Muraoke, ki se jih vsakokrat udeleži množica poslušalcev in gledalcev. Vsi so še »ledig in fraj«, kar jih dodatno zaposluje, tako da je marsikatera noč nepre- spana, vseeno pa neprestano drvijo novim delovnim zma- gam naproti in polni opti- mizma so prepričani, da je to komaj začetek tistega prave- ga, kar naj bi šele prišlo. R^OT/TRNICA Mimo sejma in v hrib Ja, se strinjam, precej klo- basasta zadevščina. Še sreča, da nekje v Istri teče IX. oš- štarie tourš skupin Gori ušši Winnetou in Kud Idijoti, ki predstavljata zadnji skupni izdelek z naslovom Istra ti materina. Na nas to seveda deluje precej podobno kot novica o nestabiem vremenu na Saturnu in vse kar lahko zaenkrat izdahnemo je: »Aha!?« Potem pa nas tok misli že odnese nazaj k do- mačim zadevam, kjer lahko človek postane slabe volje, ne da bi za to kdo posebej poskrbel. Toda, kot ima vsak mlad župnik težave s Svojo trapasto celibatsko zaoblju- bo, tako lahko za vsako reč najdemo tudi čisto določene ljudi, ki so pač nečemu bo- trovali. Tako je že dokončno postala javna sramota obna- šanje in delo televizijskega parazita Meata Fretalda, ki je v svojem kratkem, a la- godnem življenju napravil že toliko kulturne škode, da mu tudi doživljenjsko klečepla- zenje okoli palače TVS ne bi spralo grehov, a kaj bi to, saj ljudje še vedno sedijo pred ekrani in gledajo pač nemške in avstrijske kniknpokarje, ki gestikulirajo evropski hu- mor, za katerega je znano, da je izumrl že pod vladavino Frankov, danes pa je na svoj način lahko smešno tako vse po vrsti, če je le kakšen hi- bridni čips med prsti al' pa pajek v krsti. In verjetno nas ni veliko, ki smo se odločili, da svoja življenja ne bomo dokončno zamastili s pose- danjem pred oknom v sve- Piše: Aleš Jošt tovno brutaliteto na eni in severnjaško komoditeto pro- stega časa na drugi strani. Čeprav čemenje med tema dvema komercialnima vzgi- boma predstavlja svojevr- sten blaženi občutek, da se vse to dogaja nekomu druge- mu in je nenazadnje prava pravcata odmaknjenost od morečega in zatlačenega razmišljanja o tem, da bo vendarle enkrat treba spaki- rati kufre in umreti, pa je potem, ko že prodaš dušo ka- todni cevki, precej teže od- makniti od nje vsaj pogled, če že ne moreš pobegniti z otroci v naravo. Saj se je tudi vam že kdaj zgodilo, da ste prišli nekam na obisk in so vas bili tako veseli, da ste potem kar z njimi v telecuzor strmeli, da ne bi morda koga še užalili, Žalostno. Nič manj kot to, da si mladiči v želji po osmislitvi vsega skupaj spuščajo strupke v ži- lo, starina pa se v glavnem zadovolji že z legalnimi te- kočinami za zlivanje v žrelo, ki se dobijo v obloženih trgo- vinicah in lokalčkih prireje- nih posebej za tovrstni boj proti domačim družinskim sivinam. Mislim, da me zače- nja boleti glava! Lahko noč dvajseto stoletje in pozabite na štetje! Pop loto dče ni napovedal pravilnega vrstnega reda skladb. Za ffldbe, ki jih je izbral glasbeni urednik RC Stane Špegel, iko glasujete v sredo, 3. maja ob 18. uri. Nagrada za iravilno napoved, ki jo podarja sponzor oddaje Pop loto, ?ovina ORIS-MASH, je vredna 9000 SIT. Kupone na fenicah pošljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19, Št. 17. - 28. april 1995 ZA AVTOMOBILISTE Blišč na slovenskih tleh Devetnajsti slovenski av- tomobilski salon je v polnem teku. Koliko bo obiskoval- cev, ta hip še ne more biti znano, očitno pa je, da so vsaj razstavljavci salon do- bro pripravili. Morda manj- ka nekaj najbolj svežih no- vosti, ki so bile, denimo, na ogled na letošnjem ženev- skem in morda tudi na am- sterdamskem salonu (ki za- nesljivo spadata med najpo- membnejše v Evropi in tudi sicer), vendar je to po svoje pričakovano. Ogled avtomobilske ploče- vine na razstavišču ob ljub- ljanski Dimajski cesti je to- rej zanimiv in pester, hkrati pa praktičen, kajti tako re- koč vse je na enem mestu. In tudi to je razlog, ki ga je tre- ba pri letošnji avtomobilski prireditvi (po novem bo na sporedu vsako drugo leto) upoštevati. Sicer pa ni nobenega dvo- ma: največja gneča je bila in tudi bo pri dveh zelo znanih ter uglednih avtomobilskih znamkah. Pri maranellskem Ferrariju je na ogled lani' prenovljeni 512 M, avtomo- ,bil, ki ga poganja bencinski dvanajstvaljnik z močjo 440 KM (zanj je treba odšteti približno 370 milijonov lir), in nekaj skromnejši F 355. Celjsko podjetje Spektra Or- bit pa je na ljubljansko raz- stavišče pripeljalo bugattija EB 110, eno najhitrejših se- rijskih in s tem tudi najdraž- jih vozil na obli. EB 110 po- ganja 3,5-litrski bencinski motorni agregat s štirimi turbinskimi polnilniki, kar pomeni, da avtomobil ponu- ja skoraj fantastičnih 560 KM. Zmogljivosti so seveda izjemne (končna hitrost je 351 km/h, pospešek do 100 km/h pa 3,2 sekimde), v tem razredu pa je tudi cena, ki presega številko 600 tisoč mark; vendar je res, da ta hip za EB 110 na evropskih trgih ni kakšnega posebnega zanimanja in da lastnik to- varne Romano Artioh išče novega in bogatega partner- ja. Torej tudi najprestižnej- šim avtomobilskim hišam ni vedno lepo. Ibiza 16V In ssangvong musso Seveda pa so na Gospo- darskem razstavišču na ogled tudi drugi, manj dragi in za vsakdanje vožnje bolj primerni ter ustrezni avto- mobih. Španski Seat tako ponuja ibizo 1,8 16V v izved- bi GT (130 KM), japonska Honda pa predstavlja hondo civic v izvedbi s petimi vrati. Avtomobil so prvič postavili na svetlo lani, sedaj je na- prodaj tudi na podkaravan- škem prostoru. Južnokorej- ska avtomobilska tovarna SsangYong ponuja dopadlji- vi terenec z imenom musso. Cbrysler stratus. ki je na nek način rezvdtat sodelovanja med to korejsko avtomobilsko hišo in znanim Mercedes Benzom. Slednji je petodstotni lastnik južnoko- rejske avtomobilske tovarne in tudi to je razlog, da je musso opremljen z Mercede- sovim 2,9-litrskim bencin- skim motorjem (95 KM). V osnovni izvedenki je mus- so pri uvozniku SsangYong Motor Import na voljo za drobnoprodajnih 49.900 mark. Francoski Renault, na slo- venskem njegove barve za- stopa novomeški Bevoz, ki je hkrati tudi predstavnik švedskega Volva, je pod ljubljanske salonske luči ob drugem pripeljal študijsko vozilo ludo. Zanimiva obli- ka, različna uporabnost, predvsem pa Renaultov po- gled v menda ne tako odda- ljeno avtomobilsko prihod- nost. Pri Volvoju so postaviU na ogled tudi dirkalno izve- denko volva 850, ki letos do- kaj uspešno nastopa v bri- tanskem prvenstvu turistič- nih avtomobilov. Porsche se v slovenski prestolnici doka- zuje s porschejem 911 carre- ra coupe, cestnim dirkalni- kom, ki ponuja 272 KM (v zadku je 3,6-litrski šestvalj- ni bokser motor). Pri Chry- slerju, ameriški tovarni, ki je lani izjemno dobro poslova- la, je opazen stratus, letošnja avtomobilska novost, ki se naj bi v prihodnje dokazova- la v srednjem avtomobil- skem razredu. Daewoo, juž- nokorejska avtomobilska znamka, ki je na slovenskih tleh dokaj uspešna, je slo- venski avtomobilski salon izrabil za promocijo nove li- muzine espero. Dokaj samo- svoja oblika naj bi bila torej zanimiva tudi za slovenski avtomobilski svet; ko bodo znane še maloprodajne cene in začetek prodaje pri nas, pa se bo pokazalo, kako in kaj. Hvundal HCD II, ZX rally, suzukl vitara V6 Hyundai, najpomembnejše južnokorejsko avtomobilsko ime na Slovenskem, ponuja ob vsem drugem tudi študij- sko vozilo HCD n, ki je re- zultat dela Hyimdaijevega oblikovalskega centra v ameriški Kaliforniji. Ob tem je slovenski predstavnik te tovarne, Hyundai Avto Trade, za potrebe slovenske- ga gasilstva predelal kombi H-100, kar bo verjetno po- slovno dovolj uspešna pote- za. Med novosti na sloven- skem avtomobilskem prosto- ru pa seveda lahko štejemo še številne druge avtomobile, ki so na voljo pod kupolami skoraj izjemno neprimerne- ga Gospodarskega razstaviš- ča. Tako je bavarski BMW pripeljal touringa serije 3, ki pa je tudi na prodajnem ce- niku Tehnouniona, luradnega predstavnika BMW pri nas, pri Mercedes Benzu so pri- kazali v tako imenovanem crash testu razbiti avtomobil razreda C, Citroen zbuja po- zornost z izvedenko ZX rally raid, zmagovalcem številnih najtežjih rallyjskih preizku- šenj, japonski Suzuki izko- rišča salon tudi za promocijo novega balena (o katerem smo že pisah) in terenske vi- tare z V6 bencinskim motor- jem ipd. Ni sporno: za 600 tolarjev ponuja salon razme- roma veliko. BORZA CEN RABUENIH AVTOMOBILOV. Sobotni sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v ( je zbral 620 vozil. Po podatkih organizatorjev se jih je uradno i 19, poleg tega pa so izdali še 150 kompletov kupoprodajnih Marec je bil najuspešnejši v letošnjih treh mesecih so na slovenskem trgu prvič regi- strirali 11.933 avtomobilov, kar je komaj za 1,3 odstotka slabše kot v enakem obdobju lani. Toda letošnji marec je bil najuspešnejši mesece doslej, kajti v slovenske garaže je za- peljalo 5354 osebnih avtomo- bilov, kar pa je za 8,7 odstotka več kot lanskega marca. V tem času oziroma letos je bil pri nas najuspešnejši Rena- ult (Revoz), ki je prodal 2502 renaultov (lani 3367), na dru- gem mestu je italijanski Fiat (Auto Makar) s skupno proda- jo oziroma registracijo 1595 avtomobilov (lani 1067), na tretjem pa nemški Volkswagen (Porsche Inter Auto), ki je pro- dal 1159 avtomobilov ali kar za 87,5 odstotka več kot lani v tem času. Češka Škoda (Av- toimpex) je letos s skupno pro- dajo 844 avtomobilov zaostala za lanskim rezultatom (1484), medtem ko je Opel (Avtotehna VIS) letos povečal prodajo, saj je prodal 709 avtomobUovj za 31,4 odstotka več kot vl^ skih prvih treh mesecih. Zai miva je seveda lestvica najb Ije prodajanih avtomobili Tako je renault 5 prehitel fia punto, kajti za za avtomobili je letos odločilo 835 Slova cev, medtem ko so prodali T! puntov. Na tretjem mesti,: renault cho (758), sledi \ii golf (521), nato škoda fa forman (500), dobro gre v met tudi opel astra (450), cordoba (438) m VW (385), medtem ko lestvico set najbolje prodajanih pod Karavankami zaključil lada samara (377). Pri tal imenovanih limuzinskih koi bijih je šel letos najbolje v pn met chrysler voyager (47 avt mobilov), dokaj uspešna pa S tudi peugeot 806 (37) in poni ac transport (24). Pri terensl« avtomobilih je v ospredju lai niva (117 vozil), sledita pa 9 zuki samurai oziroma vitai (66) ter kia sportage (34), f je vsaj manjše presenečeil medtem ko je v srednjemu zredu v ospredju renault Ia? na (301), precej pa zaosta ford mondeo (165) in še b( audi A4 (139). Na sliki: renai lagima. Žensice postajalo vse pomembnejše... v Nemčiji so napravili zanimivo raziskavo o tem, kako^ se trgovci obnašajo do žensk kot kupcev. Splošna ugotovi- tev ni posebej presenetljiva: trgovci ženske večinoma obravnavajo nekoliko podcenjujoče, kar v praksi pomeni, da jim dajo manj popusta in nekaj slabše cene. Po drugi strani so ugotovili, da se utegne takšen odnos v prihodnje kmalu spremeniti. Povsem razumljivo: do leta 2010 naj bi se število žensk kot kupcev avtomobilov v Nemčiji povečalo za štiri mili- jone, med moškimi naj bi bilo do tega leta moških kupcev več le za 1,5 milijona. Pred nedavnim je nek trgovec s francoskimi renaulti posebej za ženske začel prirejati posebne tečaje, kjer so jih seznanjali z osnovnimi značil- nostmi avtomobilov in motorjev, povedah so jim, kako je treba kupiti novo in staro vozilo ipd. Pa vendar so izkuš- nje žensk na tem področju še naprej slabe. Ko je moški ponujal povsem enak avtomobil nekemu trgovcu, mu je ta ponudil skoraj 1000 mark več kot ženski. Skratka, pred ženskami kot kupci avtomobilov je vsaj v Nemčiji še veliko dela. Veiiico avtomobilov, maio bencinsicih črpaiif Prodaja avtomobilov v Slo- veniji v zadnjih letih dosega običajno evropsko povprečje, kar pa še ne pomeni, da se lah- ko vedno primerjamo z Za- hodno Evropo. Vendar nam je lahko nekaj statističnih po- datkov kljub vsemu v veselje. Na 1000 Slovencev pride 386 avtomobilov, kar pomeni, da komaj kaj zaostajamo za povprečjem v Evropski vmiji (410 avtomobilov na 1000 pre- bivalcev), smo pa pred Španijo in Nizozemsko. Precej bolj v ozadju pa smo tedaj, ko pri- merjamo podatke o številu bencinskih črpalk na 1000 kvadratnih kilometrov površi- ne. Evropsko oziroma pov- prečje Evropske unije je 53 bencinskih črpalk na prej za- pisano površino, pri nas pa jih imamo le 16. Po drugi strani pa imajo na slovenskih bencinskih črpal- kah veliko dela, kajti prav za- radi prejšnjega razmerja pro- dajo v povprečju na eni črpal- ki 4,5 milijona htrov goriva, v Evropski imiji pa 1,6 milijo- na litrov. Morda bo to zado- stovalo za trditev, da bi morah imeti v podkaravanški dežehci drugačno politiko do tako imenovanih naftnih družb? it. 17. - 2S. april 1995 NASVETI V MODNEM VRTINCU Pripravlja: VLASTA CAH - ŽERDVNIK rjia mesečna oddaja ki bi morala biti na rjfi'Radia Celje na spore- Ldnjo soboto v aprilu, bo, r^padla zaradi objektiv- razlogov. Prestavljena je Ljvo majsko sobotno do- iLe, ko bomo izžrebali na- Ljice izmed tistih, ki so od- bili na aprilsko anketno Udno vprašanje. Osrednja ^ v oddaji ostaja ista; bese- L tekla o oblačenju znanih slovenskih medijskih osebno- sti, med temi pa sta tudi dve imeni, ki sta bili proglašeni kot vodilni izmed najslabše in najbolje oblečenih znanih Slo- vencev. Vaše pripombe, mne- nja in podobno na to temo pa pričakujemo v naslednjih dneh. Pišite na uredništvo NT&RC in pripišite: za radij- sko oddajo o modi. Uredništvo mek z modne revije srednjih tekstilnih šol: Srednja tekstilna mSevnica. Kigranost v Imenu oblačil ' ibitopolnedvoraneobpred- Bitvah Modnega bazarja, ije radovljiške Almire, La- b, mariborske Tote mode, Mjanske Imelde 8000 in ine revije srednjih tekstil- šol, so v zadnjem času do- Ij zgovoren dokaz, da posta- Slovencem modno-estetsko lačen je vendarle pomemben i vsakdanjega življenja. Zato je vse bolj prisotna tu- potreba po novih modnih bnnacijah - ne le tistih iz rtovnih modnih centrov, "več domačih, ki so brez ima za slovenskega potroš- neprimerno bolj privlač- ■ Pa poglejmo, kako so naj- "'ejše svetovne modne toko- individualno »obdelali« *nci slovenskih srednjih stilnih šol na modni reviji, )e bila pred kratkim v Ijub- "iski festivalni dvorani. Ce ''ili malce nergaški, bi ne- *«rim morda lahko očitali ] * nekje videne« kreacije, j 'sloti pa je predstava izžare- < "5 mladosten entuziazem in 'igrano kreativnost, ki osta- ''•'V spominu. '^ginalna, v domačem la- platnu z ročno vezeni- " folklornimi motivi, je bila '^gradno anketno vprašanje "^seca aprila: ijKo BI SE PO VAŠEM MO- J^E OBLAČITI ZNANE ^;^OVENSKE OSEBNOSTI, POGOSTO POJAVLJA- Na TELEVIZIJI? ['Upoštevajo naj modne tren- tudi televizija vpliva na ^0 osveščenost ljudi; ! pomembno, da je obleka j ^a, mora jim le pristajati; se oblačijo po svojem tudi oni imajo to pra- Tekstilna šola iz Metlike. Tudi celjski dijaki so s kreacijami pod naslovom Med črnim za- tonom in cvetočim rojstvom zajeli aktualne modne trende - vesoljsko plastificirano črno plastiko kot kontrast roman- tično cvetočim mini oble- kicam. Alternativna črnina oblačil z domišljijskimi odprtinami in mrežastimi efekti je navdušila že na reviji Tote mode — kot avtorji in manekeni pa so se predstjpivili dijaki srednje tek- stilne šole iz Maribora. Prezre- ti ni bilo mogoče še atraktiv- nega nastopa ljubljanskih tek- stilnih šol, ki so se odele v več- no aktualen in igriv jeans. Pa seveda srednje tekstilne šole iz Sevnice, ki je s kolekcijo Ne- navadnost v imenu oblačil iz- stopala po zaslugi orientalskih vzdušij na platnu, ročno posli- kanih omamentov, ki so se z resicami iz lesenih kroglic zlivali v zares nenavadno celo- to. Skratka - tekstilne šole so tokrat presenetile z modo za mlade, ki bi jih bila vesela sle- herna slovenska butična po- nudba. VLASTA Foto: STANE JERKO ZDRAVNIŠKI NASVET Morbus Computer - kal le to? Kako se Izognit! težavam pri delu z računalniki Z uvajanjem računalnikov v naše gospodarstvo, šolstvo in zdravstvo, lahko pričaku- jemo, da bo imel vsak četrti delavec, ki dela z računalni- kom, težave. V Ameriki so motnje povzročene ob delu z računalnikom, že označili za poklicno bolezen. Znake so združili v pojmu Repetive Strain Injury - ok- vare zaradi ponavljajočih, nadpovprečnih obremenitev. S preiskavami, katere je izvedla Tehnična Visoka šola v Darmstadtu, se po petih le- tih nepretrganega dela pri računalniku pojavijo prvi znaki, ki doletijo slehernega, ki dela več kot četrtino de- lovnega časa pred ekranom. V roki, s katero tipka, začuti nekakšno gomazenje, obču- tek gluhosti, sledijo pekoče bolečine, občutek vlečenja, kar potuje iz prstov v ramo. Kasneje postane rama slabo gibljiva, pridružijo se še gla- vobol, pekoči občutki v očeh, trd tilnik in hrbet, motnje koncentracije in stalna utru- jenost. Vzrok teh težav so stalno isti, ponavljajoči se gibi, ki obremenijo posamezne miši- ce, kite in sklepe. Prizadeti so navadno de- lavci, ki delajo hitro in ki so tako zaposleni z delom, da prve znake spregledajo. Ko znake opazijo, pa je Repetive Strain Injiuy - obremenitev že kronična. Zdravljenje je težavno, usmerjeno je na prizadete dele, z masažo, gretjem in te- lovadnimi vajami. Priporočeno je: ploskev stopala, na kateri se sedi, naj bo tako urejena, da pri sede- nju stegnenica in krača tvo- rita pravi kot. Pisalna miza in tipke naj bodo v takšni višini, da nad in podlaktnica pri delu oklepata pravi kot. Naslonjalo stola naj bo v višini ledvene hrbtenice iz- bočeno, da se lahko nanj na- sloni in izogne okvari med- vretenčnih ploščic. Naslo- njalo naj sega do ramen. Pri sedenju naj bo zgornji del te- lesa izravnan (prsna in vrat- na hrbtenica), sedi se naj na celotni ploskvi stola Ln ne sa- mo na robovih. Dr. BLANKA RATAJ Čebulni zrezki iz pšeničnega mesa Za štiri osebe potrebujemo: pšenično meso (seitan, 400- 480 g), čebula (150 g), olje (40 g), sol, poper, rdeče vino (1 del), maslo (50 g). Priloga: dušen riž, kuhana zelenjava. Iz pšeničnega mesa nareže- mo rezine in jih na olju v ponvi opečemo na obeh straneh. Ko so opečene, jih vzamemo iz ponve, ter na maščobi prepra- žimo na lističe zrezano čebulo, zalijemo z vodo, solimo, po- pramo, dodamo nekaj kapljic Worchester omake, zavremo in v omako položimo rezine pše- ničnega mesa. Dušimo še pet minut. Na koncu prilijemo še rdeče vino. Serviramo z duše- nim rižem in kuhano ter na maslu sotirano zelenjavo. S priloženim kuponom boste lahko do 4. maja v gostišču Marjola v Žalcu uveljavili 25% popusta pri naročilu če- bulnih zrezkov iz pšeničnega mesa. K jedi priporočamo trami- nec. Radgonsko kapelske go- Cena čebulnih zrezkov iz pšeničnega mesa je 700 SIT. ZDRAVILNE RASTLINE Encijan Encijan (Gentiana lutea L.) spada v družino sviščevk, ki obsega 70 rodov z več kot 1000 vrstami. Njeni predstavniki rastejo po vsej zemeljski obli, vendar jih je največ v zmerno toplih krajih. Večinoma so to enoletne rastline, nekatere so trajnice in le redke so grmi. Rastline iz te družine so zelo navezane na svoje prirodno okolje. Encijan je trajnica. V zemlji ima kratko, debelo koreniko s številnimi dolgimi, odebelje- nimi in mesnatimi korenina- mi. Značilno za encijan je to, da zelo počasi raste in potre- buje do 25 let, da izoblikuje šop vehkih, jajčastih pritličnih listov. Ti imajo po 5 do 7 z list- nim robom vzporednih žil. Iz tega šopa poganja vsakih 4 do 8 let mogočno, kot prst debelo votlo steblo. Stebelni Usti so veliki, nasprotni in so proti vr- hu manjši. Za vsakim zgor- njim listom je navidezni kobul zlatorumenih cvetov. Po opra- šitvi se razvije semenska gla- vica, v kateri je do 100 semen. V naravi je zaščiten in ga zato pustimo pri miru ter le obču- dujemo njegovo rast. Cveti v juliju in avgustu in raste pri nas v Julijskih Alpah po kanmitih tratah, med ska- lovjem in ruševjem, zaradi po- membnosti pa ga tudi načrtno gojijo. V jeseni ali zgodaj spo- mladi izkopavajo korenine. Korenine so na površju ru- menkastorjave, mehke in zno- traj voskasto bele. Imajo svo- jevrsten vonj in so sprva slad- kega, pozneje pa zelo grenkega okusa, ki se v ustih zelo dolgo ohrani. Dobimo jih v vsaki le- karni. Korenine vsebujejo grenke glikozide amarogentin, genti- opikrin, čreslovine, sluzi, pek- tine, razne sladkorje, rudnin- ske soU itd. Posušene in razre- zane korenine uporabljamo za čaj pri želodčnih težavah, zla- sti pri slabem izločanju že- lodčnega soka, pri zgagi in za- peki, obenem pa je odUčno zdravilo za slabokrvne ljudi. Zdravilne snovi delujejo kom- pleksno in spodbujajo razm- noževanje belih in rdečih krv- nih telesc v pravilnem raz- merju. Iz encijanovih korenin pri- pravljamo čaj tako, da vzame- mo eno veliko žlico korenin in jih za 4 ure namočimo v pol litra mrzle vode. Nato prec«ii- mo in dobimo zelo grenko te- kočino. To pijemo po požirkih eno uro pred jedjo pri slabo- krvnosti, težavah z želodcem in jetri, pri telesni utrujenosti ter pri slabem spominu. Iz encijanove korenine pri- pravljamo tinktiiro in aroma- tično vino. Vzamemo 100 g v prah zdrobljene korenine in jo namočimo v močno žga- nje. Pustimo stati 14 dni in med tem vse skupaj večkrat pretresemo. Nato precedimo in shranimo. Pri slabi prebavi, napihovanju, krčih v želodcu, pri telesni utrujenosti, živčni rjizrvanosti in duševni izčrpa- nosti vzamemo po 40 kapljic te tinkture na kozarec vode. Podobno deluje tudi encija- novo vino, ki ga dobimo tako, da vzamemo dva dela zdrob- ljenih korenin in jih namočimo v liter dobrega vina. To aro- ma tično vino pijemo po požir- kih pol ure pred jedjo pri sla- bokrvnosti, spomladanski utrujenosti, napenjanju in sla- bi prebavi. FRANCOSK KUHINJA Z Jajci polnjeni paradižniki Potrebujemo: 4 velike para- dižnike, 4 jajca, 150 g timine v olju, 8 črnih oUv, 4 žlice ma- joneze, 5 dag masla, ščepec se- sekljanega peteršUja, eno li- mono in sol. Jajca kuhamo 10 minut, na- kar jih odcedimo, prelijemo z mrzlo vodo, olupimo in loči- mo rumenjake od beljakov. Vsako posebej drobno sesek- ljamo in k rumenjakom doda- mo še sesekljan peteršilj. Pa- radižnike razpolovimo, jim odstranimo semenke in vodo ter jih rahlo posolimo in pusti- mo obrnjene narobe, da se od- cedijo. Tunino zmiksamo in jo pri- mešamo k razmehčanemu ma- slu. Primešamo majonezo in malo limoninega soka. S to mešanico napolnimo polovič- ke paradižnikov in vsako po- lovičko izmenoma pokrijemo s sesekljanim nunenjakom, oziroma s sesekljanim belja- kom. Okrasimo z olivami. IV. osnovna šola Celje Dečkova cesta 60 Celje objavlja prosta dela in naloge: - 1 profesorja razrednega pouka za delo v oddelku podaljšanega bivanja za nedoločen čas - 1 učitelja razrednega pouka ali absolventa Fakultete za razredni pouk za delo v OPB za določen čas Prijave z dokazili pošljite v 10. dneh na gornji naslov. O izbiri vas bomo obvestili v zakonskem roku. Začetek del: 1.9.1995. if. 17. - 28. april 1995 VRTILJAK Razganja me vedno bolj in še kar naprej. Le kdo bi se lahko upiral temu prelepemu soncu, toploti in svetlobi? Pa tudi kakšni steklenici se je ob tem spomladanskem pritisku težko upreti... Ampak, veste, ugotovil sem, da so tudi »mokri žuri« lahko zabavni - če so le akterji pravi. Pretiravati pa vseeno ni dobro - čeprav lahko to človek počenja tudi trezen! Bodite v cvetju (vendar ne v rožicah...)! Je ljubiti greh? 2. del Piše: Mojca Filipič Prijatelji so se že zdavnaj razkropih, on pa je še kar stal na mestu kot vkopan. Gledal je za njo. Tudi potem, ko je že ni bilo več, je še kar gledal v njeno smer... Da še kar gleda za njo, je ugotovil šele, ko ga je poklicala vzgo- jiteljica. »Samo na stranišče grem!« je rekel in stekel. Za- prl se je na WC in jokal. Od vseh se je poslovila. Vsake- mu je dala poljub. Celo ma- lemu Bolhi, ki so ga vsi zafr- kavali, da je grd, debel in majhen. Samo gledala ga je in to tako grdo, da bi najraje , pobegnil. Le s čim si je to zaslužil, saj jo ima rad. In tudi ona ga ima rada. Le ka- ko mu je lahko to naredila, on pa ji ni nikoli nič zalega storil... Kmalu jo je zakopal glo- boko med spomine. Nanjo se je spomnil le ob črnih in de- ževnih dneh. Leta v vrtcu so kmalu mi- nila, čeprav tega takrat sploh ni opazil. Odšel je v šo- lo. Bil je... no, bil je priden. V nižjih razredih se za dekle- ta ni brigal. Šle so mu pošte- no na živce. Kar naprej so skakale tisti gumitwist in se prepirale, katera bo »prva«, katera je »držala« in katera je bila »fuč«. Koga zanima to njihovo skakanje. Avtomo- bili, motorji - to! To je nekaj! Potem je prišel v peti razred. Sicer je bilo na šoli še veliko fantov, starejših od njega, a bil je že na višji stopnji in že si je upal zafrkavati nižje razrede. Vsi so mu govorili, naj jih pusti pri miru, ker to ni lepo. Ampak, moral jim je vrniti. Tudi njega so nekoč starejši zafrkavah. Če je on trpel, zakaj ne bi še drugi? J Najbolj smešno je bilo, ko so dekletom začele rasti prsi. Nekatere so imele že kar ve- like, druge pa še nič. In kako so., zafrkavah dekleta, ki so že dobila menstruacijo! Vsa- ka se je pred njimi razjokala. Bolj, kot so jim učitelji ra- zlagali, da je to čisto normal- no in da jih ne smejo zafrka- vati, bolj so se iz njih norče- vah in bolj so dekleta jokala. Na srečo deklet to ni trajalo dolgo. Kar kmalu so jih na- mreč začele spraševati, »ka- ko dolgega imajo«. Vedno ga je bilo strah, češ, »kaj, če imam najmanjšega?«. Zato se je vedno zlagal in, ko je opisoval dolžino »svojega«, le to povečal vsaj za nekaj centimetrov... V teh letih se je marsičesa naučil. Doživel je marsikate- ro zmago in, seveda, tudi po- raz. Marsikatero stvar bi lahko obrnil drugače. Bil bi manj prizadet. Manj bi trpel, a tudi izkušenj ne bi imel toliko. Teh pa se ni sramo^ val; nasprotno, spoštoval jih je. Na njih je gradil svoja spoznanja. BUo je lepo. Pre- lepo, da bi lahko trajalo več- no. Takrat ni razmišljal o ča- su. O tem, kako mladost mi- ne, o tem, da ne bo večno otrok, ki mu je marsikaj do- voljeno, oproščeno... V petem razredu je okusil prvo cigareto. Moral jo je. Če ne, bi bil reva. Njegovemu mlajšemu bratu je ni bilo treba. On je bU frajer tudi brez cigaret. Najprej mu je bUo kajenje muka. Potem se je navadil. Starša sta opazi- la, da kadi. Prepričevala sta ga, naj neha, ostrejših sank- cij pa nista uvedla. Nikoh se nista dosti briga- la zanj. Bil je samorastnik. Mama (khcal jo je Tanja) je zanosila pri trinajstih. Nje- gov oče je bil - sam Bog ve, kdo. Pri sedemnajstih je zno- va zanosila. Takrat se je ro- dil njegov brat. Tokrat je bil oče znan - Marko. Še preden je rodila, sta se poročila. Prvo punco je imel v petem razredu. Bila je dve leti sta- rejša od njega. Naučila ga je moških opravil in mu dala vedeti, da je dovolj simpati- čen, da lahko dela z ženska- mi, kar hoče. Kako in kje jo je spoznal, se snloh ni snom- nil več. Vedel je samo to, da je bila podobna Špeh... Potem je imel toliko pimc, da jih po enem letu ni več štel. Vseh niti ni poznal. Ni hodil vsak dan z drugo. Raje je hodil s petimi naenkrat. Sele čez kakšen mesec, ko so izvedela druga za drugo, so ga vse po vrsti dale na čevelj. Spomnil se je, kaj mu je go- vorila Daša: »Ti si moški z napako, ker ljubiš moške. Nikoh še nisi nobenega pri- zadel.« Bilo je res. Še nikoh ni prizadel nobenega mo- škega. Po končemi osnovni šoh je odšel na srednjo ekonomsko. Malo je »prišel k sebi«. Ni bil več vsak vikend pijan, tem- več le še od časa do časa. Tudi deklet ni imel več toh- ko. O njem so še vedno govo- rile, da je »prasec«. Imele so prav. Prelomna stopnica v nje- govem življenju je bila, ko je prišel v tretji letnik. Začelo se je z LSD in končalo s he- roinom. S tem pa se pravza- prav nikoli ne konča. In po- tem se je pojavil on. Imel je rjave lase... rjave oči... bil je mlajši od njega, in bolj suh. Njime oči so se na hod- niku dostikrat srečale. To so bili zanj trenutki sreče. Živel je za te trenutke. Imel je se- stro. Tudi ona je bila nora nanj. Spoznala sta se na neki gnili zabavi. »Lepa noč, a ne?« »Ja. Kot nalašč za za- ljubljence.« »Ja.« »Kohko zvezd.« »Ja.« »Kako so lepe.« »Ja.« »Ko sem bil majhen, jih nisem maral.« »Ja.« »Ime ti je... ne, tvoje ime mi ni všeč... Ti ga lahko spreme- nim?« »Ja.« »Hm... čakaj malo. Tuhpan boš, velja?« »Ja.« »Moja sestra Neža... nora je nate, veš?« »Ja.« »Za- kaj je ne izkoriščaš kot vse druge?« »Ne vem... Ne mo- rem.« »Zakaj? Jo ljubiš?« »Ne.« »Ti je všeč?« »Ne.« »Kaj pa potem?« »Nekaj dru- gega je...« »Kaj?« »Ne po- vem. Strah me je. Ne bi razu- mel...« »Greš domov?« »Ne vem.« »Spremil te bom!« Poslovila sta se od družbe in odšla. Hodila sta po cesti in molčala. Nihče od njiju si ni upal spregovoriti. Prišla sta do doma. »Zdaj mi pa lahko poveš.« »Ampak, to je tako čudno...« »Vem. Vse- eno povej. Prosim.« Pogledal ga je naravnost v njegove rjave oči. »Jaz... Ljubim te.« »Vem.« »Veš?« »Jaz tudi tebe...« Sledil je dolg in strasten poljub. Prehitro ga je bilo konec. »Pridi k meni. Sam sem. Cel teden...« Nekaj ča- sa sta se pogovarjala, a sta se. kaj kmalu znašla v postelji. Noč je bila prekratka, da bi se lahko dodobra naužUa ljubezni. Skupaj sta šla v šo- lo. Nihče ju ni čudno gledal. Cel teden sta imela samo za- se. Ljubila sta se vsak dan — do onemoglosti. Po šoh sta odšla k njemu. Najprej sta se skupaj učila, potem pa... Kmalu je bilo vsega konec. Njuna ljubezen je trajala le mesec dni. Nihče ni vedel za- nju, dokler ju ni njegova se- stra nepričakovano zasačila v postelji. Prosila sta jo — ro- tila, naj ne pove, a ju je vse- eno izdala. -Tudi ona ga je ljubila in spoznanje, da ga ima njen brat, je bilo pre- hudo. Najprej ji ni nihče verjel. Imela sta veliko prijateljev. Vedela sta, da je njegova se- stra nora nanj in so mislih, da to govori iz nevoščljivosti — zato, ker je njen brat zelo dober prijatelj z njim. Še vedno sta se sestajala, le, da sta bila malo bolj previdna. Enkrat sta se dobila pri enem, drugič pri drugem, vse bi bUo dobro, vendar ju je nekoč njegova sestra na skri- vaj slikala in naslednji dan fotografije razvesila po ce- lem mestu. Nihče več ju ni hotel poz- nati. Ljudje na uhci so s pr- stom kazah za njima. Če so le mogli, so se izogibali sre- čanju z njima. Vsi so ju gle- dali in šepetali med seboj. Kamor koh sta prišla, so lju- dje obnemeli. Pritisk je bil prehud in on se je ubU. Ni si upal niti na pogreb. Šele zvečer se je priplazil na po- kopališče. Tam je ostal in jo- kal vse do jutranjih ur. Upal je, da se bo vrvež po vsem tem pomiril, vendar se je motil. Se vedno so se ga namreč izogibah in še vedno ga nihče ni hotel poznati. Tako je slednjič spakiral kovčke in odšel. Ni vedel, da je ljubiti moškega tak greh. Sedaj sedi na pomolu. Ne more nikamor. Nima ne pri- jateljev, ne njega, ne pokhca, ne denarja... Vse, kar mu je ostalo je vrečka heroina... Na njegovem pogrebu so bili oče, mama in brat. (Konec) Zato noben svet nič ne iz- da, ker zoper zdrav razum se punta sla; ne zgubljaj sape zanj, ki rajši blodi, čeprav si mu pokazal, kod naj hodi! (Wilham Shakespeare) Samoobvladovanje. Priznavanje napak. it. 17. - 2S. april 1995 Teii me there's a heaven (Chris Rea) The little girl she said to me What are these things that I can see Each nigbt when I come home from school When mama calls me in for tea Oh every night a baby dies And every night a mama cries What makes those men do what they do To make that person hlačk and blue Grandpa says they're happy now They sit with God in paradise With angels wings and stili somehow It makes me feel Like ice Teli me there's a heaven Teli me that in's true Teli me there's a reason Why Fm seeing what I do Teli me there's a heaven Where aH those people go Teli me that they're happy now Papa teli me that it's so So do I teli her that it's true That there's a plače for me and you Where hungry children smile and say We wouldn' have no other way That every painful crack of bones is a step along the way Every wrong done is a game plan To that great and joyful day And Fm looking at the father and the son And Fm looking at the mother and the daughter And Fm watcing them in tears of pain And Fm watching them suffer Don't teli that little girl Teli me f1 FEUTON - ROMAN ;klep: nadzorovani leteči predmeti ^0 je Kimball pristal na Ha- je poslal radijsko sporo- p letalskemu poveljstvu, ki jjilo uradno pristojno za ra- jkave NLP. Po vrnitvi fl^ashington je vprašal prek 0ga adjutanta, kaj so ukre- lljv tej zadevi. Tako od letal- jega poveljstva kakor od CIA .dobil namig, da bo zanj naj- dlje, da ni nič videl, če hoče ^ti na svojem položaju. fjato se je državni sekretar rjmball sestal z mornariškim jmiralom Calvinom Bolster- jn, šefom mornariškega ura- jza raziskave. Ta je uvedel reiskavo o vseh pojavih NLP fi mornarici. Bolsterjev ukaz 5 upoštevali. Preiskave so finesle sklep, da so NLP re- len pojav in da gre za nezna- nadzorovane leteče pred- lete. Ugotovitve s tem sklepom je lomarica jeseni 1952 izročila italskemu poveljstvu. Letal- tvo je potem prosilo momari- 1, naj ne stori ničesar na last- opest, dokler ne bodo konča- e analize v okviru projekta (odra knjiga. O akciji CIA, ki [Sledila, je zapisal momari- Id major Donald Keyhoe, dol- jletni direktor nacionalnega jbora za preiskavo o pojavih zračnem prostoru: »Četudi je imball zavrnil grožnjo in se vsa reč zgladila, je CIA ve- ja, da bi utegnilo priti do daljnjih sporov z mornarico da letalstvo ni dovolj trdno. da bi bilo kos takšni nevarno- sti. Na to se je našel en sam odgovor: prevzeti nadzor nad vsemi letalskimi preiskavami in neizprosno vztrajati pri be- zobzimi cenzuri, da bi v jav- nosti izkoreninili vero v NLP. V ta namen je CIA organizira- la srečanje znanstvenikov in zastopnikov letalstva v Penta- gonu, da bi v tajnosti razčleni- li dokazno gradivo o NLP. Znanstveniki, ki jih je izbrala CIA, so bih znani dvomljivci. Največ je bilo takih, ki niso vedeli o NLP tako rekoč niče- sar in ki so vse skupaj ocenje- vali kot nesmisel. Ker je imela CIA vsa pooblastila, je lahko dokazno gradivo prikrila ali prikrojila, s čimer je znanstve- nike zavedla k povsem nega- tivni oceni. Vodstvo CIA brž- kone ni dvomilo o uspešnosti takšne akcije.« Odbor, ki ga je kontrolirala CIA, je zasedal od 14. do 18. januarja 1953. Ime Robertson Panel je dobil po profesorju Robertsonu, fiziku na kalifor- nijskem tehnološkem inštitu- tu, specialistu za orožje in tudi nameščencu CIA. V odboru so bili med drugim še agent CIA Strong, šef tajne službe gene- ral Garland, člana CIA dr. Marshall Chadwell in Ralph Clark, fizik Samuel Goud- smith in chicaški profesor astronomije Thomton Page. Navzoči so bUi tudi Ruppelt, Foumet in Hynek. Program v siciepnem poročilu V sklepnem poročilu Ro- bertsonovega odbora je CIA vztrajala, da je treba NLP za- nikati, češ, da bi močno razšir- jena poročila o pojavih »ovira- la poročevalske kanale in ogrožala varnost«. SUšati je bilo celo bojazen, da bi lahko Rusi v primeru vojne izkoristi- li tak položaj. Sklepno poroči- lo določa tudi program, kako je treba zmanjšati pomemb- nost NLP in ta pojav osmešiti, da se javnost potem ne bi več zanimala zanj. Z namenom, da bi pojav izgubil privlačnost, naj bi ustrezno delovali tudi radio, televizija, film in tisk. Major Dewey Foumet je kasneje izjavil: »Ogoljufali so nas. CIA ni hotela obvestiti javnosti. Prikriti je poskušala dokazno gradivo. Vso igro so vodili njeni agenti, ki so znan- stvenike vlekU za nos. Vedel sem, da agenti CIA samo iz- polnjujejo svojo nalogo, kljub temu pa je enkrat ali dvala-at le malo manjkalo, da nisem pobesnel.« O resničnih namenih CIA in letalstva je rekel Keyhoe: »Ko je letalstvo ugotovilo, da gre pri NLP za vesoljske ladje, je centrala za zračno obrambo sklenila ujeti enega izmed teh mogočnih strojev. To mi je osebno potrdil general Sory Smith, namestnik direktorja za informacije. Major Jeremi- ah Boggs, oficir tajne službe, je sam povedal, da so letalski piloti prejeli poseben ukaz, naj ujamejo enega izmed NLP. Se- veda nam je bilo veliko do te- ga, da bi tako reč dobili v roke. Naši piloti so dobili navodila, naj store vse, kar morejo, pa čeprav bi NLP zgrabili za rep.« Ali je Keyhoe zanesljiv? Le- talstvo o njem: ».. .Pri letal- skem poveljstvu poznamo ma- jorja Keyhoeja kot odgovorne- ga, natančnega poročevalca. Njegova dolgoletna zveza in sodelovanje z letalskim po- veljstvom pri raziskovanju neznanih letečih predmetov mu dajeta kvalifikacijo vodil- ne osebnosti... Letalstvo in njemu podrejena preiskovalna ustanova Modra knjiga vesta za mnenje majorja Keyhoeja, da leteči krožniki prihajajo z drugega planeta. Letalstvo ni nikoli zžinikalo te možnosti. Nekaj članov odbora je prepri- čanih, da gre za tuj naravni pojav, ki nam je popolnoma neznan. Če pa so očitno kr- marjem manevri, o katerih so poročali mnogi opazovalci, v resnici točni, preostane kot edina razlaga samo medpla- netni izvor teh naprav.« Za oddelek za tisk pri letalskem poveljstvu je to podpisal Al- bert Chop. Kategorija bližnjih srečanj Profesor Hynek je ugotovil po poročilih celo enak način vedenja ufonavtov, kakor je imenoval posadke NLP: »Zbirajo vzorce zemlje in kamnin ter jih nosijo v svoje vesoljske ladje, kakor so to de- lali zemeljski astronavti na povreju Lune. Zanimajo se za ljudi, za zemeljske naprave in za vozila, opazovali pa so jih tudi že, kako so odnesli s seboj kakega zajčica, psa ah umetno gnojilo...« »V p>omoč bi nam bilo,« pra- vi Hynek, »če bi mogli ugoto- viti, da se bližnja srečanja tretje vrste bistveno razlikuje- jo od drugih. Pa se ne. Naj se zgodijo kjerkoli - v Ameriki, Avstraliji ali Franciji - pisane okoliščine so v bistvu zmerom enake.« Sicer pa je profesor Hynek takole razporedil »bližnja sre- čanja«: - bližnje srečanje prve vrste: opazovanje NLP na ve- liko razdaljo; — bližnje srečanje druge vr- ste: opazovanje NLP iz nepo- sredne bližine; -bližnje srečanje tretje vr- ste: primer, ko pride do stika s posadkami NLP bodisi zno- traj bodisi zunaj neznanega le- tečega predmeta. Ker so vesoljska bitja, za- pletena v bližnja srečanja, pretežno podobna človeku, se upravičeno vsiljuje misel, da je tu verjetnost več kot prisilje- na. Četudi bi priznali zunajze- meljski izvor posadk v NLP, bi bilo vendarle preveč zahtevati še podobnost z ljudmi, mar ne? Mar bi naključje ne bilo preve- liko, če bi imela razumna bit- ja, ki so se razvila v svetu, od- daljenem mnogo svetlobnih let - Zemlja je zanesljivo edini na- seljeni planet v našem osončju - podobne fiziološke značilno- sti: roke, noge, oči, nos, usta in celo podobne spolne oznake? Po mnenju nekaterih slove- čih znanstvenikov pa bi morali prav to podobnost v zunanji pojavni podobi razunmih bitij z drugih svetov sprejeti kot dejstvo. Profesor Roland I*uc- cetti piše v svoji knjigi »Zu- najzemeljska inteligenca«: »Zaradi konvergenčnega načela v razvoju moramo pri- čakovati veliko podobnost med človekom in zunajzemelj- skimi bitji. Tako kakor mi, so tudi ta bitja potomci kopen- skih roparskih živali in torej imajo nagon, da druge telesno napadajo, hkrati pa so izpo- stavljena nevarnosti, da bodo tudi ona poškodovana. Ker se razvijejo v biološko vrsto, ki se sicer razlikuje od človeka, a mu je po drugi strani zelo podobna, ni utemeljenega ra- zloga za domnevo, da v teh ne- zemskih družbah ni velike enakosti posameznih članov glede na telesno moč in inteli- genco, čeprav so seveda lahko znatne razlike med posamez- ninai družbami.« F*uccetti izhaja iz tega, da enake zimanje razmere pov- zročijo pri genetično različnih bitjih razvoj podobne postave in organov. Ta konvergenca bi pomenila, da na vseh planetih, podobnih našemu, nastajajo bitja, ki se morajo spoprijema- ti z okolico. Potemtakem naj bi se tudi razvila podobno kot na Zemlji: rastUne z nekakš- nim pecljem in listi, »živali« z udi in glavo. Višje življenjske oblike bi sčasoma razvile čuti- la in razum, da bi bile kos svo- jim težavam. Do takih sklepov so prišli tudi biokemik in nobelovec Joshua Lederberg, biokemik dr. Joseph Kraut s kalifornij- ske univerze in biolog dr. Ro- bert Bieri. Predstava o nezemeljskih humanoidih torej niti ni tako napačna, kljub temu pa smo ob poročilih o bližnjih sreča- njih z nezemskimi bitji vedno nekoliko osupli in nezado- voljni. Zadnje besede je spregovoril žč skoraj kriče, da so se ačeij potniki radovedno ozirati v prepirajoča se moška. 'Pusti me, saj me vendar poznaš, da ne opravljam ljudi kar ^ko. Le resnico ti želim povedati v obraz, da se ti ne bodo ^avci za hrbtom posmihali!« je tudi Peter malo povzdig- ^glas, ko si je opomogel od prvega presenečenja. Otresel Janezovih rok in si poravnal zavihke na suknjiču. Mrtvo so padle roke Janezu ob telesu, in skrušeno se je Usedel nazaj na sedež. Nekaj časa sta moška zrla drug ''drugega in molčala. »Močno sem ga prizadel, a kaj hočem, PJ^ej ko izve resnico, bolje je zanj!« je razmišljal Peter. Ljudje so se začeli živahno premikati, kar je bil znak, da f vlak bliža mestni postaji. Janez je še kar sedel, ko je vlak ^ ustavil in so se ljudje že vsevprek prerivali proti vratom, katerimi je pisalo — izhod. »No pojdiva še midva,« ga je iz črnih misli vzdramil ^^ter. Janez ni nič odgovoril, le vstal je prav počasi s sedeža "^brezvoljno sledil Petru. Stopala sta molče skozi drenja- ^0 množico na postaji. zaenkrat seje Janez ustavil, prijel Petra za roko in rekel: *l^prosti za tisto na vlaku, saj veš, da me je močno zadelo. ^ to bi rad vedel, si tisto jutro zares videl avto, tistega, ki ""^ je zadnjič pripeljal v vas?!« »Naj nikoli več ne vidim ^"'ca, če ti lažem!« se je zaklel Peter in hitro je postalo ajJezu jasno marsikaj, kar se mu je zadnje čase zdelo čudno ^'Nerazumljivo. 1IXIV. Od trenutka, ko je Janez osramotil in celo udaril Feryja, ^ daleč v tujem mestu, le-ta ni razmišljal o ničemer ^gem, kot o tem, kako bi se Janezu maščeval. Navzven je ^'cer deloval malomarno in nezainteresirano, a duša mu je f.^ela od besa, ki ga vpričo Janeza ni upal sprostiti, saj je ^> kot večina malopridnežev, tudi strahopeten. ..^o/naj sta se Valentin in Janez, takrat ko je peljal Velen- ^ Janeza domov, dobro odpeljala, že se je v upravni l^adbi podjetja oglasil Fery. Hotel je prej kot Janez govo- }^ s šefom Valentinom, saj mu je tudi sam prinesel za ^filo nekaj izbrane, drage tuje pijače. Imel je trden namen ^'"^ še/u očrniti svojega sovoznika. Zato je imel pripravlje- p cei kup laži, s katerimi bi postavil Janeza v kaj čudno in 3bo luč pri nadrejenih šefih. »Kje je tovariš šef, lepa tovarišica ?« je ljubeznivo ogovoril tajnico Suzano. »Ne vem, se mi zdi, da je nekam peljal vašega sovoznika Janeza, s katerim sta si, kot je videti, hudo domača,« je odgovorila Suzana. »Ni malo čudno, da sta si ta dva domača, saj je šef Valentin uglajen, skoraj vzvišen nad ostalimi. Janez je proti njemu pravi neotesanec, skratka kmetavz od nog do glave!« se je razvnemal Fery. »Povem vam, da sta oba doma iz istega konca in tudi zabita sta oba približno enako, samo da zna šef Valentin to bolj skriti s svojo hinavščino!« je zdaj dala duška svoji jezi Suzana. »A takšna je ta reč! Potem bi bilo zastonj pripovedovati Valentinu, da takšnemu človeku kot je Janez, ni rhesto na tovornjaku, s katerim vozimo po tujih deželah, kjer moramo le pokazati našo kultumost in socialistično moralo!« je tvezil hudobne neumnosti Fery. »Joj, kako se vam pozna, da ste iz mesta in izobraženi,« je sedaj že prav po domače dejala tajnica Suzana. Feryju seje dobro zdelo, da je naredil na čedno tajnico takšen vtis, zato je ponudil Suzani roko z besedami: »Kar Fery mi reci odslej in dovoli, da se tikava, saj sva še oba mlada!« »Seveda, najbolje bo tako! Meni je ime Suzana.« »Tako je prav, kar tebi bom dal pijačo, ki sem jo prej nameraval dati Valentinu. Bo že bolje, da midva z njo potrdiva bratovščino!« Hitro je vstala Suzana in prinesla dva kozarca. Pijačo je nalila prav previdno, ponudila eno Feryju, drugo pa pone- sla k svojim rdečim ustnicam. Izpila sta s Feryjem in se nato še poljubila, kot se za bratovščino spodobi. »Poljub ni bil nič podoben bratovskemu poljubčku!« je požugala Suzana, da se je Fery nasmehnil in rekel, prav zaupljivo, ko se ji je zazrl v oči: »Saj pričakujem, da mi boš kaj več kot pridna sestrica!« Oh, kako zapeljivo je znala pogledati Suzana, da je lahko Fery brž vedel, kako si je pridobil nobvo'ljubico in zavez- nico. Ta mu bo lahko še veliko pomagala, da se bo laže maščeval in nagajal Janezu. »Na žalost moram zdaj oditi,« je Fery pogledal na uro. »Upam, da po službi nisi zavzeta in bi se morda lahko kje dobila?« »Nič posebnega nimam popoldne za početi. Največ- krat zavijem v mestni park, da si pomirim živce in si oddah- nem. Če boš hodil kaj po parku, se res lahko zgodi, da se srečava,« je dala Suzana Feryju jasen namig, kje se popoldne dobita. Zadovoljen je Fery zapustil upravno zgradbo. Svojemu stricu, ki mu je pomagal, da je dobil delo, se sploh ni oglasil, saj mu je stari mož vedno povedal kaj gorkih in ga zato Fery ni posebno maral. Postopal je potem Fery, brez pravega posla po gostilnah in čakal, da se je čas prevesil v popoldanske ure, ko bo poiskal Suzano nekje v parku. Suzana ni zastonj povedala, kje jo lahko Fery popoldne sreča, saj sta se kmalu dobila in preživela skupaj lepo popoldne, ki sta ga skrivnostno zaključila v prijetni sobici Suzaninega stanovanja. Nemirno se je drugega dne sprehajal Valentin po pisarni. Pot od okna do mize je prehodil že najmanj desetkrat Suzana ga je, s kotički očes začudeno opazovala. Nič ni rekla, saj je bila tudi sama z mislimi pri sladkih spominih na sinočnjo noč s Feryjem. Končno je Valentin sedel za pisalno mizo in vprašal: »Ali me je včeraj kdo iskal, ko sem bil odsoten?« »Pravzaprav nihče, le šofer Fery se je oglasil in želel z vami uradno govoriti.« »Fery?« je pomislil Valentin, »Misliš Ferdinanda, ki je Janezov sovoznik na dolgih pro- gah?« »Da, prav on. Mislim, da bi vam imel veliko povedati o neprimernem obnašanju šoferja Janeza v tujem svetu!« je Suzana brž izkoristila priložnost, da očmi Janeza pred šefom. »Kaj pa je počel tam takega, da bi bilo narobe?« je s hinavsko radovednostjo vprašal Valentin, ki mu je Janez že tako včeraj povedal, kaj se je na poti dogajalo. »Proti Feryju se je obnašal gospodovalno. Ker ga ni hotel ubogati in voziti namesto njega, ga je celo udaril in poško- doval!« je hitela Suzana še bolj napihovati laži, ki jih ji je včeraj natvezil Fery. »A tako pravi ta Fery,« se je Valentin narejeno začudil. »Da tako! In tudi jaz menim, da takšni ljudje kot je Janez, ne morejo v tujem svetu predstavljati našega podjetja!« seje še napihovala. »Zaradi zamere, ki jo imata s šoferjem Janezom, ti ni treba tako blatiti dobro ime poštenega delavca!« je Valentin malo povzdignil glas v poduk tajnici. »Tisti ljudje, ki v tujini resnično predstavljajo naše podjetje, so za svoje delo dovolj usposobljeni. Šoferji so pač delavci, ki prevažajo razno blago, za razmišljanje so pač potrebni bolj sposobni! Tudi ti Suzana glej, da boš vestno opravljala svoje delo, nadrejenim pa prepusti, da razmišljajo in razporejajo delavce, glede na njihove sposobnosti in potrebe podjetja!« Hitro je Suzana spoznala, da ne bo nič opravila z očrnje- vanjem Janeza pred Valentinom. Ta je še posebej pazil, da le ne bi kdo posumil v njegovo naklonjenost Janezu. Le monotono ropotanje pisalnega stroja je potem motilo pisarniški mir. Počasi je tekel Valentinu čas v brezdelju in vse bolj čudne misli so mu rojile po glavi. Seveda je bila vedno in povsod na prvem mestu v njegovih mislih Mira. »Bolj se mi na vseh straneh zatika, kot sem si mislil. Tako ne morem več živeti!« je bolestno razmišljal in vse bolj ga je obsedala misel, da bo imel Miro, samo in čisto zase. »Le kako se znebiti največje ovire, Janeza, na poti proti Miri?!« mu je znova kljuvalo po razgreti glavi. it. 17. - 2S. april 1995 št. 17. - 28. april 1995 it. 17. - 28. april 199S il. 17. - 2S. april 199S Šf. 17. - 28. april 1995 it. 17. - 28. april 1998 it. 17. - 28. april 1995 it. 17. - 2S. april 1995 it. 17. . 28. april 1995 RUMENA STRAN »Kam pa ti Loj z?« »Na patentni urad. Veš bomo maV na elektriki pršpa- ral. Sem izumil radio na karbid.« »Res? Pa ti že igra?« »Igra še ne, smrdi pa že...« - ' Skrivalnice v šentjurski občini so pred dnevi razpravljali o kritič- nem položaju Eleganta. Od- ločili so se, da novinarjev ne bodo povabili, kar pomeni, da je podjetje v izjemno hudi stiski. Sicer pa je znano, da vneto iščejo koga, ki bi v to podjetje vložil svež kapital NI Odstopila Tisti, ki so v ponedeljek zamudili na sejo šentjurske- ga občinskega sveta, so bili presenečeni. Predsednica sveta, Tatjana Oset, je tokrat sedela v zadnji vrsti, sejo pa je vodil Cveto Erjavec. Ali je po dosedanjih mučnih noč- nih sejah odstopila? Ni. Predsednico, ki razmeroma uspešno kroti tudi najbolj tečne poslance, z leve in des- ne, je onemogočil čisto na- vadni nahod! ZImšek In mali nogomet Vremena se športnikom jasnijo. Konec je obljub, za- čela se je delitev denarja. V Laškem je že ekipa malega nogometa z imenom Zimšek. Z drobno napako. Ime (in denar) je posodil radeški po- djetnik Zimšek in ne celjski župan Dva Jurija In zmal šentjurskemu patronu svetemu Juriju je baje I uspelo pokončati zmaja, vprašanje pa je, če je tudi soc Jurij (župan Malovrh) tako neustrašen. Ob številnih š&i skih problemih se namreč zdi, da se bori s sedmerogl zmajem in da bi mu patronova sulica še kako prav pri Bolj ko nas tarejo težave s hrbtenico, manj je pokončne drže. Ko poslovnežem zmanjka denarja za propa- gando, se začnejo pojavljati v opravljivih kro- nikah. Marljivost delavcev se meri s statusom njiho- vega direktorja. FRANCI ČEČ Irena Krampršek je za šalo Zapleten po- rod prejela tokrat največ glasov naših bral- cev. Praktično darilo pa bo ta teden po pošti prejel tudi Dušan Mrak iz Šoštanja, ki smo ga izžrebali med kuponi. Med tistimi, ki nam pridno pošiljate šale, pa že izbiramo nove potnike, ki bodo pri- hodnje leto potovali na naš nagradni izlet. Objavljamo jih vsak mesec v Petici. Pošljite nam tudi vi šalo, vic, ki kroži med ljudmi in pridružite se največji in najbolj veseli stran- ki - Stranki šaljivcev NT&RC. Šala tetina Zapleten poroti Pokličejo babico k porod- nici. Pride s svojo torbo, vstopi v sobo in pravi bodo- čemu očetu: »Vipa kar ven iz sobe. Tu nimate kaj iskati!« Čez deset minut pomoli glavo izza vrat in pravi: »Imate klešča?« »Kkkaj?« zaskrbi očeta. »Klešča, pa hitro in ne premišljujte toliko, na svoj posel se pač spoznam!« Mož ji prinese klešče. Čez četrt ure se babica spet pojavi na vratih. »Ali imate francoski ključ?« »Francoski ključ? Kaj pa se je zgodilo?« »Nič! Kar brez skrbi bodite, lahko vam pokažem diplomo, samo zdaj mi prinesite francoski ključ.« Mož ji prinese francoski ključ. Izza zapr- tih vrat se zaslišijo strašni kovinski zvoki: »Bing! klenk! bong!« Očetu ledeni kri v žilah. Mine četrt ure in spet se pojavi babičina glava, to pot vsa znojna: »Poslušajte, raje pojdite po drugo babico. Ne morem in ne morem odpreti svo- je torbe...« Učitelj Raztreseni učitelj je imel uro navadno v desnem žepu telovnika. Neki dan pa ure ni bilo na pravem mestu. Poklical je enega izmed učencev, naj gre na njegov dom po uro, ki jo je pozabil. Ko se fant pripravi, da bi odšel, seže učitelj v levi žep in privleče ven uro ter pravi: »Zdaj je štiri minute čez devet, glej da boš do pol desetih nazaj.« Gostilniška »Veste kaj, ampak tale piščanec pa res ni dober. Strašno je trd.« »Kaj? Piščanec naj ne bi bil dober, ko je pa skozi preteklih enajst let dobival pohvale in prve nagrade na vseh razstavah.« Tat »Ali ste vi ukradli fiat 126p?« vpraša poli- caj osumljenca. »Ne nisem. Lahko me preiščete.« Sodokna K nebeškim vratom prileti možak, ki so se ga držali ostanki avtomobila. »Dobro ste obdelani. Kaj pa se vam je zgodilo?« ga vpraša sveti Peter. »Ne vem,« odgovori možakar. »Pač nekaj je bilo... Se že spominjam... Vozil sem po avtocesti, ko mi je žena rekla: >Angel si, če me pustiš k volanu.« Radijska Pomladansko zaljubljeni tehnik Radia Celje šepeče svoji dragi na uho: »Med nama se pretakajo valovi sem in tja - kot po etru. Jaz sem oddajnik in ti sprejemnik.« »Res je, dragi. In čez sedem mesecev dobi- va zvočnik,« doda dekle. Poznanstvo »Zakaj jokaš, fantek?« »Mamica je rekla očku, da je velik slon.« »Saj to ni nič takega.« »Očka pa je rekel mamici, da je krava.« »No, no, toda zakaj pa ti jokaš?« »Zato, ker ne vem, kaj sem potem jaz?« Dober poštar Ko pride očka z dela domov, vpraša sinka ali je kaj novega. »O, ja,« pravi sinko. »Prišel je pismonoša, ki je zelo dober človek.« »Zakaj pa?« je zanimalo očka. »Veš, ko je prišel, mu je mamica dala kozarec vina in on jo je vzel v naročje, jo božal in poljubljal...« »Kaaaj?!« seje razhudil očka. »In ti si bil poleg?« »O, ne,« je rekel sinko, »Jaz ob takih pri- ložnostih gledam skozi ključavnico...« Šale so prispevali: Zdenka HOFMAN z Polze- le, Slavko HOFMAN z Polzele, Marija KRO- NOVŠEK iz Braslovč, Irena KRAMPRŠEK iz Loke pri Žusmu, Lucija KLADNIK iz Gorice pri Slivnici in Marja BOMBEK iz Štor. NAJ ŠALJTVCI POVEDO Šallivka leta Terezija Košir je bila skupaj z Janjo Kajtna izbrana za šaljivko leta. Človek bi rekel, da ne zna šteti do pet, vendar ko prične s šala- mi, se ji ne ustavi. Pristna kmečka govorica, pa torbica, ki jo največkrat stiska med ro- kami, sta značilnost Rezke, ki je sicer doma na Kuretnem nad Laškim, dela pa v Tim. »Veste, jaz sem tako visoko doma, da več- krat kakšen avion kuro na našem dvorišču povozi. Kure pa imajo vrečke zadaj priveza- ne, da se jajca v dolino ne skotalijo. Doma imamo kmetijo, 8 ha zemlje in v glavnem sama vozim traktor in kosilnico. Največje razvedrilo mi je prebiranje šal v Novem tedniku, sicer pa si največ vicev zapomnim na izletih, kakršnega organizirate vi.« Ena Iz Rezkinega rokava Najstarejši Francek je prišel do očeta in ga vljudno poprosil: »Ata, jaz bi pa motor.« »Nič ne bo. Najprej mor'mo traktor kup't« Pa pride še srednji Tonček: »Ata, jaz bi pa bicikl.« »Nič ne bo. Najprej mor'mo traktor kup't,« pravi oče. »Ata, Ata. Tricikl mi kup',« je bil nestrpen tudi najmlajši Mihec.« »Nič ne bo. Najprej mor'mo tr^ kup't« J Užaljeni Mihec je odšel na dvorišče, je zagledal petelina, ki je naskočil ^^^"'^ »Kar dol pojd'. Boš kar peš hodu. i^^J mor'mo traktor kup't,« se je razhudil ™ if. 17. - as. april 199S