"27r> Številka.
! rst. v |M»n« <|rljrk 4 »h'crmhra I
lVftij XXIV.
Edinost'
iy.hain dvakrat •in dna. rar.iMi nedelj in |>rAznik(ti, zjntrai in r.ve<Vr nit 7. uri. *> ponedeljkih in im pravnikih irtiaia nii H uri itjutrRj.
N uročili n;« s n ii 4 H :
Ohe i/<lHi,ji n» leto . . . ifl.l, '21 Za *hi:io večerno iz-trnije .	1 -
/.a pol leia.dtetrt letH in iih nicm' iHniiernn.
Naročnino je plačevati naprej Na naročile brez priložen p naročnine •»»■ uprava ne o*irft,	__
Na drobno se prodajajo v 1"r^ti■ /.jutranje Hevilke po 3 nvi. večerne 4tfvilke po 4 nvč.; ponedeljke 7. jutranje viik«* po 2 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več.
Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRTlSTVA. EDINOST" U PRIMORSKO.
Telefon «t?. H?»,
4 nvč.
\ edinoatl je moč !
Oblatit
rnčunaio no vrntaii v nHitn. /.a > eč-kratno naročilo « iiriiiiernim popustom. Poslu na omnrtnii-e in javne zalivale. domači ocl;i*i it<l -*e računajo no noiro>IKi.
V*i doi>i-d naj *e poMljaio uredništvu. Nefrnnknvnni dopmi m^ oprejeniajn. l{oknni*i <e ne vračalo.
Naroc.....o. reklainacije in .»ala*** •»jne-
jenia ii|inn niil v«. Naročnino in oitlnie
je piaiVvmi loco 1 i t.
I rednHti o in tlikiiriui *e iiiiliit|atn v ulici Caritnia M v. 1 '1. t'primilMvo. iid-pniviiUUnt in sp reje m a nje in»enitov
v ulici Moliti niccoio -iv. II. u:i>Utr.
zdaj*t«lj in odfnvornt urednik Kran G u d ti i k
l-astnik konzorcij lista „Edinosti'
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejše vesti.) IMiiialj 2. V pododsek spravne komisij« si> izvoljeni poni. Bilinski, Stranski, Paerfk, Kathrein, Lueger, Gross, Pergelt, Barnreither, Palflv in Ho-chenburger. Ta pododsek bo prihodnji torek poročal v polni komisiji.
Dunaj 2. Pododsek spravne komisije hoče iskali odgovora na v p raža nji, kitko je zapreci ti obstrukcijo in kako je ugoditi želji Čehov, da ho v čisto čeških okrajih uvede Češki kakor notranji uradni jezik ?
Ihimij 2. Minister za vnanje stvari, grof Golueho\vski, je poročal v ogerski delegaciji o položaju, ki da je »talno mirnega značaja. Južnoafriška vojna ustane krajevna ter se ne razširi na Kvropo. Razmerje naše države do Nemčije in Italije je ostalo isto, kar pa ne izključuje prijateljstvu z drugimi državami, zlasti z Rusijo, s katero je Avstrija jedina glede politike na balkanskem poluotoku. Srbija in Bolgarska sta nam dobri sosedi. O notranjih srbskih stvareh noče govoriti, vendar izraža simpatije za dinastijo in vlado. Grška si zdravi rane zadnje vojne Razmere na Turškem ne ztislužnjejo posebne pozornosti. Sultan ne more imeti boljšega prijatelja nego mu je AVHtro-Ogerskn, s katero ima mnogo skupnih interesov. Razmerje z zapadnimi velevlastmi, zlasti z Veliko Britanijo in Francijo,je prijateljsko. Minister omenja svetovne razstave v Parizu, katere «e udeleži mnogo naših državljanov, ter hvali ve-lediiHiio misel earjn, ki je provzročila mirovno konferencijo v Haagu, ter položila temelj nadalj-nemu delovanju za mir. Manj zadovoljiv, nego razmerje z inozemstvom, je razvitek trgovine in narodnega gospodarstva, s katerim je v ozki zvezi potrebna poln noži te v vojne mornarniee. Nazadnje omenja minister izseljevanja, ki se ne da preprečiti. Edino, kar je mogoče storiti v tem pogledu, je, da uredimo izseljevanje ter čuvamo izseljenec pred izkoriščanjem.
lTtis, ki ga je napravil ta ekspoze na delegacijo, je bil najbolji.
Petrognul 2. Avstro-ogerski poslanik pl Aerentlial se je včeraj vrnil semkaj.
Vojna v južni Afriki. Bruselj 2. Transvaalski poslanik dr. Levds je dobil brzojavko, glasom katere »zmaga« generala Methucna pri Modcler-Riverju ni bila tako sijajna, kakor jo slikajo angležke vesti. Methuen je izgubil H>00 mož. Boercev je zbrano 15.1)00 pri Modder-Rivorju,
London 2. »Times* priobčujeio brzojavko iz taborišča pri Frere od dne 28. m. m., glasom katere je oddelek konjice in topničarjev zasledoval zadnje Boeree, ki so se pomik li v Colenso. Prišli SO 2 milji in pol blizu Colenso. Po kratki bitki so se Angleži brez zgub vrnili v tabor.
Kdo laže?
(Zvržetek.)
I'osi. Lagilijii: Visoka zbornica! Mi smo se v zadnjih lotih — ako sploh govorimo o naših pokrajinah — privadili, da jih na sploh označujemo z besedo »Primorje«. Mi nočemo te dežele kakor take deliti na sto kosov, in ako kaj govorimo o
Primorju sploh, kar ne ugaja temu ali onemu gospodu z one strani, potem naj si ne izbira le posamične vasi ali posamične predele in naj ne popravlja na tak način. Velespoštovani gospod tovariš z Goriškega je ravnokar znklieal tovarišu prof. Spinčidu: »^a, vi govorite o Istri, jaz sem govo-Ako poslanec Spinčič razpravlja o IstViv^C^ oni gospod popravlja o Goriški, potem to prav za prav ni ni kak popravek. Ali mi smatramo njegova izvajanja kakor da bi bili stvarni popravki, in to prav zato, ker smatramo Primorje kakor eeloto. Ta celota pripada nam, ker sestavljamo veČino tamošnjega prebivalstva, ker s m o m i II r v a tj c in Slovenci več trpeli za t.o deželo in ker hočemo se svojimi soplemenjaki vendar enkrat napredovati narodno, kultnrelno in gospodarsko. (Živahna pohvala.)
Jeden velespoštovanih gospodov iz Trsta je govoril o rogoviljenjih in hujskanjih, katere da kuri tovariš Kpinčie, in o tem je pripovedoval, zakaj ni v Trstu nobene slovenske šole. To pa je baje zato, ker o zadnjem ljudskem štetju niso našli toliko otrok, kolikor je potrebno, d«! se dobi šola, in ker je v okolici tržaški več šol, in sicer v manji daljavi nego 4 kilometre od središča.
Jaz popravljam stvarno, da je z liberalizmom, svobodomiselnostjo krščanske ljubezni naših gospodov nasprotnikov jako na slabem v tem pogledu, kajti meščani mesta tržaškega, in mej njimi tudi velespoštovani tovariši, naj bi ne zahtevali, da naj otroci iz mesta hodijo v okoličanske vasi v šolo, in če se že, na podlagi onega določila zakona, branijo proti temu, da bi v mestu morali zasnovati slovensko šolo, potem jim izjavljam, da jim mi prav radi prepustimo jedno ali dve vaški šoli, da bomo svoje otroke iz okolice vodili v mesto, kjer bodo obiskovali šolo.
Sicer popravljam stvarno, (hi ni res, da bi v Trstu ne bilo slovenskih otrok, dolžnih obiskovati šolo.
Mi smo v potu svojega obraza storili vse možno, dii smo mogli v Trstu zasnovati vsaj jedno
P O I) I, I S T K K
Tudi hudo...
Ali veste, kaj je hudo na svetu?
Hm, pa to je neroden začetek. S tem vprašanjem bi človek zašel v cel labirint... Najbolje je torej, da takoj povem, kaj je mej drugim tudi hudo na svetu.
Jaz sem namreč jedno izmed onih ženskih bitij, katerim je osoda jako zgodaj potisnila v roko šolsko izpustnico ter izdala parolo : «S trebuhom za kruhom!«
A ta parola mi ni šla prav v glavo. Branila sem se in branila ter nagovarjala osodo — ka-li ?
, da v resnici vendar ne more zahtevati tega od mene, da naj se vendar pri Bogu domisli — tla sem ženska, ženska!... Ha rekla sem : mar osoda ne ve z:i ono parolo, ki pravi, da je ženska na svetu le za dom, za rodbino in za domače ognjišče? !...
Pit hudomušna osoda me ni hotela ali tudi ni mogla uineti...
Začela sem na drug način. Zatrjevala sem nemili osodi, da za hišino ali kuharico me ne vsprejmo nikjer in sicer iz jednostavnega vzroka,
zasebno ljudsko šolo. To je zasebna slovenska šola v predmestju sv. Jakoba, ki je vzilržavann od slovenske šolske družbe. Danes ne morem navesti natanjčnega števila otrok, in ker nočem pretiravati, trdim le, da je tam najmanje oOO—(300 slovenskih otrok, ki obiskujejo šolo ((-ujte! (1ujte!) in takemu številu nočejo dati šole v materinem jeziku !
To ve vsakdo, ki je le kedaj bil v Trstu, da so Slovenci tam močno zastopani; ako bi ne bilo italijanskega lepila in povlake, in ako avstrijske vlade ne bi v vsakem pogledu šle na roko našim narodnim nasprotnikom, kakor se v resnici godi, pa bi videli, da je Trst prav za prav tako močno obljuden od Slovencev in drugih Slovanov, dit bi jalto slabo izgledalo z namišljenim izključno italijanskim značajem mesta. Seveda, alco povsod i vidimo: Imperiale, regio, Giudizio, Tribunah', Posta itd., potem mora tujec, ki je došel v mesto, reči: To je povsem italijansko mesto. Ali stvari treba pogledati na dno in tam najdemo, da avtohtonim prebivalstvo Trsta in okolice in neštevilo meščanov tržaških pripadajo slovenski in drugim slovanskim na rodnostim. (()dobra vanje.)
Očitala se nam je, gospodje moji, falzifikaeija, in velespoštovani gospod poslanec tržaški je rekel, da falzifikaeija obstoji v našem taboru. Temu nasproti moram stvarno popraviti, da, ako je kje mistifikacija suverenov, parlamentov, vlad, strank, in politiških zaveznikov, tedaj zagrešajo tako mi-stifikaoijo prav gospodje tovariši iz nasprotnega tabora. Falzifikaeija je, ako se celi sodni okraji imenujejo kakor da so obljudeni skoro izključljivo od Italijanov, dočim mora priznati, kdor pozna dotične krajo, da so to v posamičnih slučajih izključno, v drugih slučajih v pretežni večini slovanske vasi in trgi. Popravljam stvarno, da nismo bili mi, ampak oni, ki so izvršili zadnje ljudsko štetje — in to so bili baš funkcijonarji italijanskih občin v zapadni Istri — ki so vosi okraja ltujskega, okraja poreškega, okraja motovunskoga, piranskega, koperskega označili kakor skoro popolnoma italijanske — mej tem ko to ni res.
ker mi nedostaje potrebnih zmožnosti in spretnosti, čemur vendar nisem sama kriva ! Po prodajalnicah so povsod za dolgo preskrbljeni z ženskim »blagom« in število vseh druzih vrst ženskega delavstva popolno zadostuje zahtevam.
In utrjena v svojem prepričanju, sem energično rekla, da ne poj de m od doma na noben mičin-A osoda na to :
«Dobro — tedaj pa so zadovolji«) s tem, kar boš lastni materi trgala izpred ust»...
Trde besede — ne-li ?
Da - in težko stališče.
Kaj storiti ?
Hm, včasih je res naravnost strašno, ako človek m; ve nikakega odgovora...
Slednjič se je iz kaosa izvila srečna, krilata
Ha — poskusimo! Menda se vendar od ve-lioega hleba, od katerega režejo možki ni tudi meni podeli kosec kruha... Saj ga nočem v dar o ne ! Zaslužiti ga hočem pošteno.
Pa naj se mi ne šteje v zlo ta pohlep po možkem hlebu — v sili se ne pomišlja in ne vprašuje mnogo : čegavo ?
Popravljani »tvarno, da - dočiin n. pr. v kraju Kaštel i r, ki	kakili |»*N» duš, gotovo
i.....loti > j t ■ tri italjanskc rodbine (Cilj t«! ('ujte !)
pnav gotovo, jaz | m i/11« m t;i kraj, (»oznani ljudi, |»o/u;iiii |MMumičuc rodbine — so o zadnjem ljudskem šjetju Kaštelir našli po treh četrtinah italjanski. Dovoljeno mi lunli v tem pogledu tla vam, v porabo za ta speci jalni slučaj, navedem nekaj znač i I nega. Pred nekaj iiK'seei win na okrožnem sodišču v Rovinju zastopal neko civilno pravdo proti našemil tovarišu dni. Barteliju. Moja stranka i/. Kaštelirja, i/ kraja o katerem govorim, ste '»ili dve oženjeni sestri, jedna Kuži č in druga Koeijančič. I'o i i i". 11 Bartoliju zastopana stranka je liila Ventili, rojena Ružič, tretja sestra. Rodbina Ventili, katero dobro poznam, pripada U italijanski stranki, to je res. Nje zastopnik je na glavni razpravi stavil formalen predlog. Mislite si naše položenje! Tožita je bila uložena hrvatski, moja Uslinena izvajanja so liila to se uineje ol> sebi hrvatska. A tu ne je dvignil zastopnik nasprotne stranko in je stavil formalen predlog, visoko sodišče naj »klene, d a mi j" z a li r u n j e u o li r v a t s k i govoriti. (Cnjto! Cnjtel) Piacje se, da je sodišče to odklonilo in došlo je do izpraševanja strank. Predsednik sodi&čti je rekel, (In pride morila do pogodile, čujmo torej stranke. Ventinovko je poklical po italijanski in jej je stavil nekaj vprašanj, iti sicer italijanski, ker je l>il nje odvetnik Italijan. lTlmga stara ženica je stopila k mizi sodišča, in ko je predsednik začel /.njo italijanski govoriti, rekla je te-le precizne besede: gospodi ne, j a urnem lipše po naški. (Cujte: Oujte!)
To je liila od Italijana zastopana stranka, ki je l>ila na ljudskem štetju vpisana kakor italijanska rodbina.
Sklepam torej s tem, da popravljam stvarno, da se falzilikaeijc in inistiHkaeije niso godile od naše strani, ampak od one, politično nam nasprotne strani. (Živahna pohvala.)
Politični pregled.
TRST, t. decembra 189&. K položaju. Mi smo rekli zadnjič, da ostra debata radi poljskega gimnazija v Tešili u ne ostane brez dobička za avstrijsko slovanstvo. (Jim histreje bodo Poljaki videli — sovražnike, tim bližje bodo nam. Tudi praška »Politika« povdarja isto misel, rekši, dii omenjena debata seza daleč preko važnosti kakega vsakdanjega dogodka. Poljaki so torej izkusili na sebi — tako pravi praški list — kako trd je boj proti Nemcem za narodno samoobrano. Besede posl. Czecza: »Z Cehi v Sleziji se Poljaki že pora/.govore mirno, z Ni e m e i pa ne bo 11 i k d ar miru« so pregnanten izraz tega spoznanja, ki ne ostane brez upliva tildi na one sanjače v Galiciji, ki bi Poljake po vsej sili hoteli ugnati v naročje Nemeev«.
Zadnjič smo izrekli svoje globoko obžalovanje na tem, da je bila nujnost predloga za podržavljenje poljskega gimnazija v Teši nit odklonjena. To se je zgodilo, ker se je katoliška ljudska stranka absentirala, kar je provzrofiilo veliko ogorčenji- mej Poljaki. Sedaj pa se opravičuje dr.
In za-me je bilo tedaj krušno vprašanje, življenjsko vprašanje - da-si sem ženska.
Po mučnem vpraševanju in dolgem čakanju posrečilo se mi je slednjič, vriniti se mej možke službene privilegije.
Haj, kdo je bil tako vesel iu srečen, kakor jilK !
Spravila sem se /. vnetno na svoje novo delo, da ne bi delala «skaze» svojim inožkim kolegom.
In šlo je res, pošteno je šlo. Kolegi so bili z manoj več nego zadovoljni in vzbujali so mi sijajne nade glede povišanje plače o novem letu. Kajti moja plača jo liila jako nežnega značaja kakor se pač spodobi za žensko in eelo začetnico. - Ker pa z manoj niso delali izjeme na delu, sklepati je bilo po naravni logiki, da se v bodoče tildi ne bo delala izjema na plači.
In ta naravni rezultat moje logike mi je vedno bolj ugajal in vedno jasneje mi je bilo, da se morajo tudi na merodajuem kraju delati isti sklepi po ist.i logiki. K nitko rečeno : bila sem trdno prepričana, da se mi ob novem letu poreče: «Vi ste porabna in mesečna plača se vam poviša za toliko in toliko špcro\\..>
Katbrein, da oni niso proti podržavljenju in hočejo , v proračunskem odseku tudi podpirati Kubikov p red log. ( >ni da so hoteli z absentiniiijem le manifestirati, da nujne državne potrebe treba najprej rešiti.
- Nam se zdi, da bi bilo bolje, ako bi bilo po- ! stopanje teh gospodov tako, da ne bi sleherni hip trebalo pojasnil in opravičevanj.
<> spravni akeiji povdarja dunajski poroče- ! valeč že omenjenega lista, da vsi gospodje i z volje- j nega p« id od seka načelno povdarjajo svojo spravo- j ljubnost, ali čim treba konkretno govoriti in pri jenja vati za dosego cilja, so pa trdi kakor poprej.
Povdnrjamo, da je naš slovenski zastopnik v spravni komisiji stavil minole sobote predlog, naj se provizorično, to je, s pomočjo naredbe, v čeških okrajih uvede Češki notranji jezik, likratu pa naj se imenuje jezikovni odsek, kateremu pripade naloga, d ji pride z nasveti o u r a v n a n j u j e- ! z i k o v ni h razmer za vso državo. Tudi ta j predlog se je izročil pododseku.
Ekspoze miniatra za vnanje stvari,
grofa (Joluchmvskega, minole sobote v odseku og.de- j legneije za vnanje stvari je slikan v tako svitlih barvali, kar se dostaje stanja velike politike, <laje v kričečem kontrastu s tendencijo, ki jo kažejo vse vlasti — za pomnoževnnje in popolnjevanje vojne sile. Niti prelivanje krvi v južni Afriki da ne spreminja nič na dejstvu, da povsod občutijo potrebo po miru. Zato se ni bati nikaoih komplikacij radi vojne v južni Afriki. Kar se tiče miših zvez, za-trja ekspoze, so naše razmere trdne in polne zaupanja do zaveznikov in prijateljske do družili vlasti. T r o j n a z v e za o h s t o j i t o r e j n e -p r e m i č n o t r d n a, ali to ne izključuje, da ne bi bili v prijateljstvu ali eelo v intimnih razmerah tudi z drugimi vlastmi, posebno pa daje trozveza svobodo, da vsaki nje člen za-se varuje svoje i rite- ; lese tam, kjer niso v toliki meri tangirani interesi ostalih dveh členov trozveze. Po tej konstataciji prehaja ekskoze na naše razmerje do Rusije ; ta del ekspozeja je precej podroben, kar beležimo z zadovoljstvom, kajti priča, da so miši državniki vendar enkrat jeli zapuščati tisto nesrečno smer, ki je le v nasprotstvu do Rusije videla pravo avstrij-ko politiko. Ze dr. Laginja je rekel na občnem zboru »Edinosti*, da, kar leži do Levante in Carigrada, je postalo naše domače vprašanje, in to spoznanje kaže na pravo snidr, v kateri jedini more naša vnauja politika biti ekspanzivna. Y tej smeri more Avstrija širiti svoj vpliv, odpirati svoji industriji nova tržišča, a to more jedno-le v spora-zumljenju z Rusijo. Veseli nas torej, da ekspoze povdarja obstanek takega spora/mnijenja in obljublja, da bo naša vnanjn politika gledala mi to, da naše razmere do Rusije postanejo čim intimneje. Kakor pripnznniije v prejšnjih časih storjenih grehov zveni odstavek: «K a j t. i še le od tedaj, ko smo ubrali to s m č r, so lokalni ineidenčni slučaji, ki so v bližnjem orijentu tako rekoč na dnevnem roku, mnogo zgubili na akuitoti ter so vsled očitno pojavljcnc volje obeh najprej interesi-ranili velevlasti, nas in Rusije, da se svoje strani ne bosta zasledovali sebičnih namer, a tudi sebičnim aspiraeijatn drugih ne bosta dovoljevali
He - ti šperi, ti predejani šperi ! Kake čarovnije je z njimi uganjala moja domišljijal In koliko iskrenih, nepotrpežljivili želja se mi je oglašalo v duši !...
Materi se mora na vsak način mesečno dati več za hrano, da je ne bo vedno tako trlo; poplačati bi bilo počasi nekatere strašno sitne dolgove in naročila bi se tako srčno rada na dva leposlovna časopisa ! Potem sem tudi vsikdar, kadarkoli se je pisalo ali govorilo o podpori za to in ono društvo, za to in ono svrlio — postajala skrnj-ujc nervozna in nisem tunela, kako se more biti tako ubog, da se niti jednega goldinarčka ne zmore v ta namen. A ko se mi plača poviša, se tudi ta stvar obrne drugače. Pa gledišče, gledišče! Potem si bodem pač šah k o vsaj tu iu tam pri-voščahi ta umetniški vžitek.
Ah, to so vam bile svitle, zaupljive mule, brez sence dvoma. —
Bilo je l. januvarja in stala sem pri svoji mizi ter čakala, d.i se tudi zame oilpro vrata so-| sednje sobe, kjer se je izplačevalo. Samega pričako-I vanja sem vsa drhtela, a misli so se mi v navalu ' zajezile... Morala sem sesti. Zdajci
prostora, v svoj minimum zmanjšane nevarnosti globoko sczajočili komplikacij.*
Tako je in tako ImhU : Avstrija v lojalnem sporazumijenju z Rusi jo služi sebi, služi svojim narodom in služi evropskemu miru.
Vojna v južni Afriki V sa pozornost on h, ki zasledujejo dogodke v južni Afriki, je obrnjena sedaj na zapadno bojišče, kjer ima general Methuen nalogo, priti na pomoč polkovniku Badeo Povvellu in ("eeilu Rhodesu, ki sta obkoljena v Kimberlevu.
Zc danes je zelo dvomilo, da-li se mu to posreči. Prve vesti o bitki pri Modder-Riverju so sieer govorile o popolni zmagi generala Methuena nad Boerei, ji transvaalsko poslanstvo v Bruselju je izvedelo, da je ta slava augležkega generala jako pretirana. Sicer pa poročila o /.gubali Angležev v tej bitki razlagajo dovolj jasno, kaka je bila ta namišljena zmaga. Padlo je : 'J polkovnika, l stotnik, H —15* častnikov je ranjenih, 1000 mož je mrtvih ali ranjenih, a HOO se jih je izgubilo — Bog ve kam!
O zgubalt v bitki pri (riass-Pauu (dne 'Ji). in. m.i Methuen še vedno molči. Pa že iz tega, kar smo izvedeli o dosedanjih korakih generala Me-liuena, sledi gotovo, da je isti pri Belmontu (2H. m. ni.) iu pri Modder-Riverju izgubil vsega nad f>0 častnikov in nad 2000 mož. Velika Methue-nova divizija se je torej skrčila na kakih ?>HU0 mož. In sedaj je Methuen še vedno kakih f>0 kilometrov oddaljen cul Kimberlevu. Burski general Cronjc se previdno pomika nazaj, tako, da Angleži morajo,vsaki korak plačevati z novimi žrtvami. Njegova namera je gotovo ta, da pridobi na času in da utrudi Angleže. Mogoče je, da angležke čete niti ne pridejo do Kimberlevu; ako pa pridejo in rešijo ohlegance, nastane še le drugo vprašanje, da-li se jim posreči vrniti se v središče, v De Aar Imectiou, od katerega so začeli svojo akcijo in od katerega so še sedaj oddaljeni 2;lf> km., (ločim je do Capetmvna, ki je temelj in podlaga vsem korakom Angležev, kakih 11 ;lf> kilometre v.
Ali bilo temu kakorkoli, to je gotovo, da morajo Angleži drago plačevati jame dijamnntov v Kimberlevu iu dragoceno osebo ngitatoija-trgovea Ceoil Rhodesa.
Domače vesti.
Odbor polit, društva Edinost se je na-
' stopno konstituiral: dr. (Sustav Gregorin, 1. podpredsednik; dr. Otokar R v b a f, 'J. podpredsednik; dr. Edvard S1 a v i k, tajnik; dr. Iviin Z u e e o n, njega namestnik; Aute B o g d a n o v i e, blagajnik; dr. Josip Abram, njega namestnik. V nadzorovtilni odsek za list »Edinost« so bili izvoljeni: prof. Mate M a n d i e, dr. Gustav Grego r i n in dr. Otokar R v b a f.
Saj Id bilo žaljivo, ako hi ne bllopii1 — neslano, od nekje s Krasa smo dobili lično pisemce, kateremu jedro je tako-le: Včeraj sem čul, da je mej kandidati ža državuozborski mandat na , Goriškem tudi ime d.ra Rvbara. Jaz nisem čisto nič nasproten temu gospodu in priznavam eelo,
Šla sem v sosednjo sobo ter za saboj zaprla ! vrata. Stopila sem k pisalni mizi — — — ter mehanično stegnila roko po punujatieni denarju... Bil
je navaden znesek.
Tisti trenutek sem morala izgledati silno ; neumno.
Zrla sem denar in njega, ki mi ga je dal; kakor lesena sein ostala na mestu. Nekaj mi je bilo neumevno in nekaj se mi je zdelo nemogoče... () tem pa sem si; smehljala neizrečeno bedasto.
«No, ali ni prav? Saj je potmi mesečna
\ svota ne?»
«Pa, polna — a — da, nolija!... Jaz, jaz
j sem mislibt — no — jaz moram prositi za povi-j sanje plače; silno težko izhajam.»
»Povišanje plače?! A, to pa ni možno, ni-
i kakor ni možno! Posvetoval sem se drugje glede tega in! No, kakor rečeno, to ni mogoče, kajti ženskam nikakor ne bomo dajali više plače — principijelno ne. Mi je žal —»
Nerodno, štorkljasto sem zapustila sobo in bilo me je sram, tako sram... — —- - — —
A vi veste sedaj, kaj je mej drugim tudi hudo na svetu?	Ivanka A n ž i č. -
<la hi bil mej gospodi Tomove stranke morda — najlmljši. Umevno pa mi je sedaj, /a ka j se je
Vaš list postavil na Tli movu stran.
Morila je bilo vse tako dogovorjeno. Kolje |>a bi bilo, če bi Vaš list ostal nevtralen, nego da se že z začetku postavlja na strankarsko stališe«-, med tem ko se agitacija strastno širi po deželi. Ako bi liil nevtralen, bi se pozneje laiiko p r i d r u ž i I tej ali oni stranki.
Sploh je sedanja agitacija prenagljena in je še časa do volitve. Ko pride en s, volilei že pokažejo, kako mislijo. {Tu našteva g. dopisnik zasluge gospoda d.ra < I regorčiča za slovenstvo na Goriškem ; potem zaključuje): <'e je resnica, kar sem gori omenil o dru. Rvbrfru, nam ta gospod že pojasni : ee pa ne, bomo morali verjeti, da je on k a n-d i d tt t T u m o v e stranke in da se z njegovim imenom reklama dela.
Mi I>i Itili to pisemce mirno položili mej drugo tako blago v košu, da nismo izvedeli,' da se tudi po goriški vipavski dolini govore take neslanosti in smo vsled tega prisiljeni misliti, da se te govorice širijo namenoma in sistematično.
Z namišljeno o kandidaturo g. dra. K v bara se nočemo baviti, ker nismo pooblaščeni v to. Xai to strun naj stori ta gospod svojo, ako se mu vredno zdi. Se svoje strani inoiemo le zatrditi slovesno in z častno besedo, da nam ni prav čisto nič znano o tej kandidaturi 111 da so nas še le s Krasa in iz vipavske doline obvestili o njej. S tem pa je hkratu pobita grda insinuacija, kakor da mi ne uravnavamo svojega vedenja in ne določamo svojega stališča nasproti dogodkom po svojem spoznanju, po svoji vesti iu po svojem rodoljubju, ampak po ozirili na koristi - jedne osebe!! To in nič drnzega pa nam podtika ljubezrijivo pisemce s Krasa. In ako nam s tem v /vezi posebno povdarja 'zasluge veleč. g. dra. Gregorčiča, občutiti moramo, kakor da nam očita, da mi ne pri-poznavamo teh zaslug!! Mi bi gospoda le prosili, naj navede le jeden sam slučaj, ko smo gosp. Gregorčiču odrekali zasluge!! Nikdar! Ali to smo želeli iu zahtevali, naj se tudi drugim ne odreka i kar na kratko vsaka zasluga, kakor to delajo iz-vestni gospodje, ki so se svojim slepim mahanjem gospodu doktorju več škodovali, nego koristili. Na to stran pa smo v svoji sodbi v jako jako odlični družbi. Kdor ima jednega Laginjo in jednoga Spinčiea na svoji strani, ta ima mirno vest. Gosp. dopisnik bo že čital v tem listu, kako sta ta dva gospoda nedavno govorila o prepiru na Goriškem.
Najbolji doka/, kako izvestni ljudje slepo mahajo okolo sebe, pa je vsakako ono mesto v ljubeznjivem pisemcu, kjer nam očita, da se že početkom agitacije postavljamo na svoje stališče, d o č i m j e resnica, d a in i nismo še o m e n j a 1 i ni k a 11 <1 i d a 111 r, ni a g i t a-c i j e y, a p r e d s t o j e č o d r ž a v n o z b o r-s k o volitev n a G o r i š k e m.
Ponavljamo pa, da se ne čutimo žaljene po vseh teh sicer žaljivih insinuvaeijah v ljubeznjivem pisemcu, ker se nam zde — preneslane!
Hillieil. Gospod J a r 11 e j D o I i n a r se je poročil 7. gospođici no A m a l i j o -I a n t s e b e g. Bilo srečno!
Pri poznanje tržaškim Slovencem Mariborski »Slovenski Gospodar« piše« : Tržaški Slovenci so postali v zadnjem času prav živahni. V mestu iu okolici prirejajo shod za shodom ter poučujejo in navdušujejo ljudstvo. Posebno pozornost obračajo govorniki ljudskemu štetju ter opozarjajo, kako krivično je štetje po občevalncm jeziku, kako uradniki o štetju krivično postopajo in 1 viiko * vlada potem ukljub vsem krivicam m nepravilnostim baš ljudsko štetje jemlje za podlago svojemu stališču nasproti slovanskim narodom. T r ž a š k i S 1 o v e u e i nam morejo biti v i z g I e d v t cm g i-b a nj u.
Zavarovalnica za slučaj nezgod. Pišejo nam: Leta 1H07. so bile splošne volitve za ta zavod. Zdi se nam,, da po pravilih bi morale biti v letošnjem letu parcijalne volitve, kar pa menda ne bo: vsaj znamenja tako kažejo!
Kedaj bo torej volitev prvih dveh kategorij ? Prosimo torej pojasnila od kompetentnih einiteljev.
O zadnjih volitvah je bil ves volilni čin v rokah znanih gospodov, ki so, kakor je bilo že dokazano, odpirali vsa priposlana pisma z glasovnicami, ne da bi bil zastopnik vlade navzoč. Kaj
tacega se ne sme goditi več, ker je tako postopanje nezakonito. V večo gotovost bi trebalo zahtevati, da se ves volilni čin vrši v prostorih kake vladne oblasti in pod strogim nadzorstvom v to i m e n o v a ti e g a vladnega k o m i s a r j a !!
Zanimivosti i/ Olja. 4 Slo v. gospodar* piše: «Za celjsko nemško gledišče so nastopili sila slabi časi, odkar Slovenci več ne zahajajo vanje in odkar je začela naša diletantska družba z svojimi predstavami v «Narodnem domu*. Med tem, ko so ti' predstave vedno kar najboljše obiskane, se ravnatelj nemškega gledišča na svojih predstavah žalostno ozira po praznili prostorih. Blagajna 11111 niti toliko ne nese, da bi poplačal igralce. Sklenil je že menda, da prihodnje leto ne pride več v ('elje stradat.	Celjanom se povračuje njih
ošabnost!
O novo imenovanem predsedniku tukajšnjega okrožnega sodišča, pl. NVurinserjti, se niso pisale baš laskave reči : posebno v zadnji številki tega lista smo čitali neko skrajno poli u j Sij ivo lastnost njegovo, kateri Ae dosedaj ni oporekal niti 011 niti kilo drugi. Torej je res? No, pa Celjani so na take pojave med Nemci navajeni.	Ker pa je
v zadnjem času začel naš mestni urad proti kon-kubinatnikom strožje postopati, upamo, da se novoimenovani predsednik, ako je poročilo listov istinito, spreobrne, ali, da ga spreobrne mestni urad sam. Bomo videli, kaj se zgodi.*
Slednjič še jedno in mastno: Celjsko državno pravdništvo je zaplenilo ves naklad ilustrovancga narodnega koledarja za I. 1900. Zasegli so pesem »Slovencem za novo leto 1900» in »Celjske slav-nosti*. Pritožba iu interpelacija sta se odposlali.
Za zastavo pevskega društvu »Kolo« je nabral g. L. I K, 20 st. Srčna hvala darovalcem kakor tudi nabiralcu.
Nor poštni urad. I »ne 10. decembra IH09. se odpre na otoku Brioni, okraj Pulj, nov poštni urad, združen s tamkaj že obstoječo brzojavno in telefonsko postajo, ki se bo pečal s pisemsko in vožno pošto ter ob enem služboval kakor nahiral-niea puštno-hranilničnega urada.
Zvezo bo imel s poštnim uradom v Fazani po dvakratni vožnji na dan '/. čolnom, oziroma z Indijco na par.
Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu novembru je 142 strank uložilo 20.577 gld. 30 nč. 121 strank uzdignilo 14.100 gld. 44 nvč. 32 strankam se je izplačalo posojil 17.7(50 gld. — 11Č. Denarni promet 120.803 gld. 01 ne.
Ženski podružnici družbe sv. Cirila In Metoda so darovali na veselici dne 21. novembra: gd. J. Turk 2 Kt\, I. I. 1 Kr 00 vin., Merkel 4(1 vin., Dolenc 40 vin., S. Godina HO vin., g.a Rybt(r 1 Kr. 40 vin.. Brezove« 40 vin., Gregorič 40 vin,, Mocorol 20 vin., prof. Cubretovič 1 Kr., Žitko 1 Kr. 00 vin,, Trnovee 2 Kr., G. Kumar 00 vin., Gartbuehler 1 Ivr., J. J. 20 vin., Nataša
00	vin., J. .1. 20 vin., Hvala 00 vin., Marija 150 vin., Skrinjar 20 vin., dr. Rvbrir 2 Kr., Skrinjnr
1	Kr.
Vsem oenj. darovoleeni in darovnika 111 prisrčna livala.
Za Božićnico so darovali: Monsignor ('. HO gld., monsignor S. 10 gl., monsignor K. 5 gl., č. g. Sonc f> gl., č. g. Cikovič 3 gld., č. g. Košir
2	gold.
Objava za liožienc praznike. C. kr. poštno ravnateljstvo nam piše: O/.irom 11a množeči se vožno-poštni promet v božični dobi opozarja se občinstvo posebno na sledeče :
1.	Radi izredno pomnoženega tovornega prometi! v tej dobi priporoča se, da se poštnih poši-Ijatev, ako se hoče, da jih naslovljene« pravočasno dobi, ne oddaje še h* prav zadnje dni pred Božičem na pošto, marveč že nekaj dnij poprej.
2.	Posebna pozornost naj se obrača na to, da so pošiljatve dobro zavite in zaprte tel* da je naslov na istih dobro pričvršćen. Za tnale pošiljatve z manjšo težo (tlo o kil.), katerih vsebina ne trpi vsled pritiska in ne izpušča maščobe ali vlažnosti in katere niso nemenjene daleč: zadostuje, da so v močan papir zavite iu r. vrvico povezane. Veče iti teže pošiljatve, potem take, ki se pošiljajo v oddaljene kraje in slednjič one, v katerih se nahajajo predmeti, ki se lehko razbijejo, ali ki puščajo maščobo ali vlažnost, morajo uiti o/.irom na vsebino, obsežnost, težo in vrednost vsaj več-
krat zavite v močan papir ali močno platno. 0/.1-roma morajo bili v košarieali, /abojčkib itd. Za-klopniee (škatlje) iz lepenke iPappei, osobito takozvani poštni kartoni so dovoljeni, če nimajo na sebi znakov poškodbe. Divjačbia, Ui nekrvavi več. sine se pošiljati posamično nezavitn. Pošiljat v« / vsebino, ki se lehko razbije, označiti se ima ir.» zavoju razločno si- /namenjeni stekla.
Na posiljatvah z lehko poškodljivo vsebino priporoča se na spremnici dostavek »se naglo pok v a rja«, na kateri dostavek naj se opo/.arja s podčrtanjem z modrim ali rmlečim svinčnikom.
Zavitek mora biti tako trdno zaprt, da se brez poškodovanja zapore ne more do vsebine. Pošiljatve brc/ vrednosti ali v vrednosti pod 200 gl. v obče ne trebajo biti zapečaćene, če so le zadostno zavarovane po zapori potom lepila, pečatnih znamk itd., na poštnih torbah, kuvčekih in zabojih potom zaprtih ključavnic, 11a sodih z dobrim i obroči, ali po nedeljivosti vsebine same. Pošiljatve v vrednosti nad 200 gl. pa, kakor tudi vse pošiljatve sč zlatom, srebrom, gotovino, vrednostnimi papirji, dragotiuami ali pravimi čipkami morajo na koncili zavoja tolikokrat in tako zapečaćene biti, da se zavoja brez poškodovanja pečatov ne more odpreti. Ako je zavitek z čem povezan, tedaj mora biti poveza tako pritrjena, da se je ne more odstraniti, ne da bi se pokvarili pečati. Razločen od ti se l< pečata, s katerim je pošiljate v zaprta, ima se pride-jati tudi poštni spremnici. Vsako vožno-poštno pošiljatev je, brez ozira na pridejano poštno spremnico, opremiti z naslovom, to je: vsaj z imenom in zaimkom naslovljenčevim in s krajem, kamor je pošiljatev namenjena, oziroma je označiti okraj, ulico in hišno številko; če le mogoče, naj se napiše naslov na zavoj sam; kjer to ne gre, 11:1 posiljatvah, katerih ne treba pečatiti, pa na list papirja, ki mora biti čeloma prilepljen na pošiljatev. Samo pritrjenjo s pečatnim voskom ne zadostuje. O posiljatvah, na katere se ne da pisati in tudi papirja ne prilepiti (n. pr. nezavita divjačina), napiše naj se naslov na kos lepenke (Pappendeekel), usnja, lesa ali sicer kake trdne tvarine, ki se priveze na pošiljatev potem t. močnim sukancem ali vrvico.
Ker se čestokrat dogaja, da s pošiljatev odpadajo naslovi vsled prelaganja, osobito o izredno pomnoženem vožnem prometu, in ker se take pošiljatve brez naslovil morajo na postajah komisi-uelno odpirat*, priporoča se, da se pošiljat,vam samitu pridene še jeden naslov.
Na nezavitih pošiljatvah, 11. pr. divjačini, kaže zunaj, na drugem mestu, 11. pr. na prednjih nogah pritrditi še jeden naslov. Na pošiljatvah, ki morajo biti zapečačene, ima se v takih slučajih vrvica pri-pečatiti.
Posebno previdno morajo biti zaprte one pošiljatve, ki so namenjene črez morje (v Dalmacijo, Hercegovino itd.), ker se s takimi pošiljntvami mej vožnjo ne more tako skrbno postopati, kakor z onimi, ki se prevažajo le po suhi zemlji.
Na pošiljatve, katerih vsebina je podvržena užitninskemu davku, opozarja se še posebno.
Na takih pošiljatvah, ki so namenjene v mesta, kjer je uveden užitninski davek, 11. pr. v Ljubljano, Gradec, 11a Dunaj, v Prago itd., priporoča se radi hitrejšega zadačenja, da se na naslovu zavitka kakor tudi na spremnici naznačujeti vsebina in količina (kilo, liter, komad), na podlagi katerih se užitnimi naračumiva.
Koncčno se še omenja, da v božičnem času poštni uslužbenci sem iu tja izraženi želji strank, da se jim pošiljatve stavijo, ne morejo ustrezati, radi česar se mora vsaka na pošto prinešenn, ne po predpisih zavita pošiljatev zavrniti brezpogojno.
Tečaji za mizarje. Trgovinsko minister-stvo je odredilo, da se bodo prirejali v tehnolo-giškem muzeju na Dunaju vsako leto .'? tečaji za strokovni pouk mizarjev. Teh tečajev se morejo udeležiti mizarji v starosti od 24.—h">. leta, ki imajo za to vse potrebne predpogoje. V teh tečajih bodo poučevali geometrijo, stavbarstvo, tehnologijo, strokovno računstvo, praktično delo, in vse to s posebnega stališča mizarske obrti. Prednost imajo samostojni ter sploh do cela izvežbani mizarji. Tudi ustanove morejo dobiti nekateri, ki se kažejo s potrebno kvalifikacijo. Potrebno je znanje nemškega jezika najmanj v toliko, da se more slediti pouku. Vpisna pristojbina znaša 4 K.
I-ist noroeno pisane prošnj«' naj m- pošljejo na »k. k. Tecbnologisehc* < i e\verbomuseuin, Wh>h \\12, \\':ihringe>traKse ,'RI«.
Diktator v iTrkveiilli itvurch v delu.
Saj veste, koga mislimo: Žida, ki -voj neprestano utika v našo cerkev. To je tisti list, ki je vse prej nego krščanskega mišljenja in krščanskih načel če sploh iina kaka načela. Ponuja si' mu /oprt lepa prilik:«, il;t v imeuo krščanske ljubezni povzdign svoj glas proti slovenskim pro-|Miveilim.
V	novi ci-rkvi Sv. Vinceiieija na Koeolu se imajo vršiti slovenske propovedi. Tega ne sme biti
tako veli Pieeolo«, Priznati ir.ora sicer, da je v Kocin Slovencev, to pa samo v iiajoddaljnejših krajih Uocola ; res je sicer, da se je cerkev sezidala za tamošnje ljudstvo, a venvar kliče ta zaščitnik katoliške vere, da slovenskih pi'ojMivedi v tej cerkvi ne ginc hiti.
Tako sta se haje pogodila ohčina in škofijski ordinarijat, ko je mesto dovolilo prispevek za zidanje cerkve.
Ker je pa žid, kakor znano, vedno dober trgovec, handlit« ludi v tem slučaju. Predlaga namreč škofu, če hi se že Slovencem dovolila po c u a p ro po vod v slovenskem jeziku, da se v tem slučaju odpravijo vsi slovenski ohredi, kar jih je ostalo še pri Sv. Antonu in v cerkvi M a t e r c 1» o ž j e.
Ne hi bila slaba kupčija to, za Italijane namreč! Vendar upamo, da škofijski ordinarijat to pot ne uboga judov okoli Piceola«, ampak da mu bo na srcu blagor slovenskih vernikov. Sicer bi mogli res misliti, da v Trstu frnmazon »vse doseže, kar mu drago« ter izvajati iz tega — kon-»ekvenee.
Iz cerkve v bolnišnico. Mariji l>. iz ulice ltiguti št v. ;">. je ob uhodu v cerkev Sv. Antona novega zdrsnila noga, žena je padla ter se poškodovala na glavi. Vendar se je hotela udeležiti službe božje. Med isto pa je o.nedlela in morali so poklicati zdravnika z rešilne postaje, ki jo je dal prenesti — bolnišnico.
Konj jo /bežal včeraj popoludne na Mira-marski cesti z vozom, na kateiem je sedel kočijaž Dominik Heneš. Konja ni bilo mogoče ustaviti. Sede v ulici Geppa, kjer popravljajo tlak, so ga sprehajalci prijeli, ker po neravni površini ni mogel teči tako hitro, kakor doslej. O tej priliki, koje voz naletel na višji tlak, je sunek kočijaža vrgel z voza. Mož se je poškodoval na glavi ter moral iskati pomoči na zdravniški postaji. Druge nesreče ni bilo.
Samomor o.'Motni Josip Zorziui iz zagate del Olino si je sinoči prereza I z ostrim nožem vrat. Ko je prihitel zdravnik, je zamogel le še konstatirati smrt.
Zorzini je bi] oženjen in oče štirih otrok. Pravijo, da je v nesrečnežu neozdravljiva bolezen dozorela strašni sklep.
Zli orel a. s I letna zaselmicn Pelegrina Paglia iz ulice S. Francesco št. IS se je v soboto popoludne grela na žerjavici, katere si je bila dela v neko posodo. Na žerjavici se ji je užgala obleka in zdajci je bila žena vsa v plamenu. Sosedi so prihiteli na pomoč, strgali z žene obleko ter jo položili na posteljo. !>ila je opečena po vsem spodnjem delil telesa. Spravili so jo v bolnišnico. Malo upanja je, da okreva.
Iz-prcil porotnega sodišča. Zadnjo soboto se je vršila razprava proti znanemu branitelju v kazenskih stvareh, žiiraalistu in socijalistu, Ri-hardu Oamberju. Zasebni tužitelj je bil socijalist .Anton (ierin, tiskar iz Trsta, proti kateremu je bi! Camber februvarja meseca t. I. v svojem listu Lavoru* napisal več člankov, ki nam razmer v tukajšnji socijalistieni stranki ne kažejo baš v najlepši luči. ('ainber je predbaeival (ierinu, da je kakor predsednik socialistične zveze razven tedenske plače po l<i g I d., katero je imel od vodstva na Dunaju, in potnih troškov in raznih dijet, nabiral denar o raznih veselicah, shodih, plesih itd., ne da bi kedaj polagal račun ter da je bil Gerili, ako se seštejejo vsi dohodki, »bolje plačan, nego kak minister«.
V	sled tega je (ierin tožil < 'amberja radi raz-žaljenja časti potom tiska po ij 4X8 kaz. zak.
('amber je ponudil dokaz resničnosti.
Porotnikom sta se stavili dve vprašanji : je-1 i
(amlier zakrivil ra/žaljenje časti"? in v drugi vrsti: ali se mu je posrečil dokaz resnice ?
Porotniki so zanikali prvo vprašanje /. '.I glasovi proti 2 : drugo vprašanje je vsled tega odpadlo in Iti ha nI ('ainber je bil rešen obtožbe.
Ta verdikt tržaških porotnikov pa seveda nikakor ne more premeniti naše sodbe, ki smo jo opetovano izrekli v tem listu o gospodu < 'amber j u kakor socijalistu.
Dražbe premični u. V torek, dne 't. decembra ob 10. uri pred|H>bidnc se bodo vsled naredbe t,uk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražlie premičnin : v ulici Valderivo št. l.», pohištvo; v ulici Maddonuina št. I*'.', mize, stoli in vino; v ulici S. Nieolo št. L.'."i, pohištvo; v ulici lielvedere št. .Via, pohištvo; v ulici Kossetti časa nuova, oder.
Loterijske številke, izžrebane dne 2. t. m.:
Trst	(]() 34 67 H2 22
Line	75 2 *2 f>l i 34
Različne vesti.
Avstrijska umetniška in obrtna razstava v Petrogradu, o kateri smo svojedobno poročali, da jo namerjajo ustanoviti, je bila včeraj popoludne ! slovesno otvorjena v Petrogradu,
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje veati.) I> II lilij l. (Zbornica poslancev.) Mej uloga m i je nujni predlog češkega poslanca Sohuarza, s katerim se z ozirom na slučaja Kutsehera in Hu-mel (trpinčenje otrok od strani starišev) zahteva sprememba dotične zakonodaje. Predsednik hoče, da se o tem predlogu razpravlja na zaključku seje. Posl. Brzorad je pvotestoval proti stališču predsednika, naglašiije, da je po poslovnem redu takoj razpravljati o nujnih predlogih. Predsednik naj povpraša zbornico. Predsednik pa se je skliceval na precendcnčne slučaje in je izjavil, da se ne odmakne od svojega stališča ter da gornji nujni predlog da v razpravo še le koncem seje. Zbornica je na to prešla na dnevni red, v razpravo o začasnem proračunu in o proračunu za leto 1000. Posl. Silenv je začel svoj govor v češkem jeziku.
Dltliaj 4. Odsek za spremembo 14. je dane predpoludne nadaljeval svoja posvetovanja. Potem, ko je govorilo več poslancev in minister za pravosodje, se je razprava zaključila. Jutri predpoludne bo glasovanje.
Dunaj 4. Bivši predsednik zbornice, starina Sinolka, je tako težko obolel, da se je sleherni 11 i p bati katastrofe. Danes je celo došla iz Lvovn vest, da je Smolka umrl. No, ta vest se ni potrdila za sedaj. Ali ob nenavadno visoki starosti Smolkc treba biti pripravljeni sleherni hip na vest o njega smrti.
Pariz -l. Kongres soeijalistov je sklenil v današnji večerni seji z Sol proti 4lil glasom, da je vstopiti v posvetovanje o vprašanju udeleževanja soeijalistov na javnih oblastih.
Pari/ 4. (iovore o ckspoztSju grofa Golu-cho\vskega pravi «Kigaro», da je sporazutuljenje med Avstro-Ogersko in Rusijo znatno /.boljšalo svetovni položaj. «Sieele» pravi, da grof Goluehovski ni iiil le tolmač volje A vstro-Ogcrskc, ampak tudi volje vlade carja ruskega.
Vojna v južni Afriki, lhirhan 3. Glasom brzojavke v »Natnl Mer-eurv« iz Krere-a zbirajo Boerci svoje sile v prejšnjih pozicijah blizo Colenso. Vse kaže, da hočejo Angležem preprečiti prehod preko reke Tugcl,
Las Palmas (na Kanariških otokih) 2. Angleški parnik »Sumatra« je priplul semkaj z angleškimi ranjenci iz južne Afrike. Ranjenci na-pravljajo j'iko žalosten utis. Večina njih so jako potrti in vzbujajo sočutje. Jeden angleških častnikov je konstatoval v nekem pogovoru, da so zgubc velike na obeli straneh, ali na angleški strani so večje.
„EDINOST"
večerno in z j u t r a n j e izdanje
se prodaja, lv.ziin v drugih navedenih tobakarnah, tudi
na južnem kolodvoru.
Dr. JOSIP MARTINIS
doktor vsesa zdravilstva in .specijalist za očesne tiolezii
se je preselil
v ulico Valdirivo štev. 3. I. nad.
Ordinira na domu vsaki dan ud S do S8/( zjutraj in od 1 do 'J popoluitnc. Za uboge od 2 do 3 v ulici Molin pieeolo štev. 1, I. naJstr.
Krasna mebljovana soba
za enega gospoda je takoj oddati v Via Forul št v. 3. IV. nadstr.. na desnu, po jako nizki ceni. Lep razgled, peč, plin.
JOSIP VOLČIČ '"vko^......
priporoča slav. občinstvu svoje vsakovrstne mizarske izdelke, od priprostih do najfinejših, po najnižjih coinili. Pogojena dolu se izvrše solidno iti točno.
MF* (-eniki in vzorci vsake vrste izdelkov slav. občinstvu na razpolago.
100 do 300 goldinarjev
zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika vrazpečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srčk. Ponudcc pod naslovom Ludwig Oesterreicher v, Budimpešti. VIII Deutschegasse 8.
1 Šivalnih strojev |wail2l |.Y a ;tovarniška zaloga ,Vd 11 d Jd*'d
v Ljubljani Dunajska oeata 13.
priporoča svoje pri-poznano najboljše
šivalne stroje
za domačo porabo i n obrtniške potrebe
Najcenejši izvor za nakup
dokler traja zaloga.
(5 Id. 2.20 stane I An kur Ueni. šepnil ura oil niklja h poeire-lirnuuo t'ranc. verižico in šk«-tljico. — Gld. 4.65 stune | itemout. tiru od čistega, sreliru d posrebrueuo amerikansko verižico ia Skatljico. — (Mil. 4.90 stane 1 Iteinout. uril o»l i čistegu srebra za gospe s po-' srubraeno ungleSko verižico in |ftkatljioo. — Old. 11.50 stune
I	Remont, zlatu žepna ura oil
II	kurutn. zlata s Akatljico ml atlasa in krasno verižico.
Za vsako uro jamčim 3 leta. (Iiil. 1.50 stane 1 prstna ml čistega <i karntii. /.lata s krasnim kaiiuioni. Itiizprodujn proti povzetju ali predplačilu dotičnoga znesku. Hla«o, katero ne nguju, se sprejme tekom S dni nn/.uj in se izplača dotični uredplučani zot'Hi'k, vsled česar so ni Imti kupovalcein nikake škode.
in;( l)i;i: HIRV1Z, izvozna tvrdka
Krakovo, Stradon 17. Itoaulo ihisirortui eenlk od ar, posuti, zlatega, srebrnoga ia oil bluga kinofikeirii zlata po znižanih ernali brezplačno in Iran k o.
iščejo se agentje.
Popolno novi, v prvič razstavljeni
iEJNARODNI ZORAMA
trst - Borzni trg 14 - trst
Jako /aiihnivo popotovanj«1 i/ Hapulja na balnearske otoke. Vstopnina 20, otroci 10 kr.