Kotiček gospoda Doropoljskega
Odgovor:
Ljuba Halka!
^^BCentvno  sem 5e jako  majfina,   vend^r
^Hi tudi jaz napisati par vrstic.   Bila sem
^^flfc v prvern razredu.   vsak dan se igrain g
^Hn bratcem DuSanom Fgospoda ln gospo*.
THnntr rnnogo punfft: Veieno, mifeno, Du&no
in Borislavo. Mamica mi je obljiibila za god
Čc cno — a tej nc vem imena. Zalo Vas prosim,
oa mi odgovoriie v prihodnjem   .Zvoniku'.
Mnogo pozdravov!
Halka Pirčeva, učenka I. razreda,
Ker se vsak dan tako lepo igraS s svojim bratcetn, jc to dokaz, da sta si dobrn ln da v Ijubezni in slogi živita med seboj. Tako je prav! Pa koliko punčk imaSI Iti sama slo-vanska imena si jitn dala. Tudi to je prav. No, misHm, da Ti ne bo težko dobit) tme Že za ono punfko, ki ti jo kupl mama. Pa ml sporoči, kako ime ji izbereš!
Dragi gospod Doropoljski!
V .Zvončkn" sem brala, da Vam smem pisati. Hodim \- tretji razrcd, učimo se pisati, raEunati, brati, risati in ročna dela. Na tepežni daa je bilo {aka mczfa. Od Mikiavia sem dobila dva vinarja, sladkorja in dvc figi. Na tepežnico tudi vse to. Vesela stm, ker hodisn v Solo, kjcr se nau&mo tudi petja in prirodo-pisja. Imam štiri sestre, enega brata, očetain matcr in tovsriže. Doma sem v Skorbi, kjer imamo tri hiši in botro pri sveti Marjeti na Dravskcm polju, PiSe se Marija Kunst.   Uči
216
nas gospod Franc KlajnŠek in imamo pridno mater in očeta.
S spoštovanjem!
A1 ojzij3 Gorienkova,
v Skorbi pri Ptuju. Odgovor:
Ljuba Lojzika!
To je draga Lojzika Gorčenkova. AH se vedve poznata? — Pisava v obeh pismih je drugačna, torej ni to ena in fsta Lojzika. Za drugo vem, kje je doma, pa za prvo ne. V prihodnjem pismu mi bo Že naznanila svo) dorn, potem bo pa v našem kotičku lahko pisala Lojzika Gorčenkova Št. 1. in Lojzika Gortenkova St. 2.
*
Cenjeni gospod Doropoljski'.
Radi bi vedeli, kaj sem dobila od sv. Miklavža, kaj mi je prinesel BoŽič, kako sem tepežkala in kako sem voščila novo leto? Pa tudi jaz sem radovedna, zato prosim, spo-ročite mi, kaj je Vam prinesel sv. Miklavž in BoŽič, kako ste tepcžkali in voščili novo leto.
Spoštljivo Vas pozdravlja radovedna
Odgovor:
Slavica  KlobuČarjeva. Mala nagajivka!
Poredna in radovedna kakor prava Kranjica! Ali ne veš, da kdor prej prfde, prej metje? Pa čakaj; tudi jaz Te hočem malo podražiti. Kakor si Tf na moja vprašanja odgovorila zopet z vprašanji, tako Ti odgovar|am jaz z novim vprašanjem. \z Tvojega nagajivega pisma sklepatn, da si bistre glavice. Povej mi torej, kdo je Kristusa križat? Zdaj se pa le dobro odreži! Do takrat pa bodi srčno pozdravljena!
Ljubi gospod Doropoljski!
Pisati Vam liočem nekaj ltpega v .Zvon-ček". Hodlm v hajdinsko Šolo. Učirno se, kako so se Ijudje v najstarejših Časih oblačili v ko-že ubitih živali. Kadar je bilo toplo vreme, so liodili skoro čisto nagi. Tudi se učimo o Rimljanih in o Nemcih. Pa pcti, računati in ženska rotna dela tudi. Godi se mi tiobro. Igramo se jako lepo. Učijo nas učitelji in ufiteljice. Najbolj me veseli, kadar je kaka igra. Tudi veronanka se učimo. O Božitu je bil lep dan. O polnoči je bilo veselo, so lepo peli, bila je jako vesela noč. Na tepežni dan ni bilo veselo. Jako je padal sneg in bila je
strašna burja. O novem letu je pa bil U(-«i dan. VoSSila sem novo leto star5cm bra^! in sestram. In prijatetjici svoji ttidi "NairaiS poslušam, če mi učitelji ali učiteljica kai vL vedo. Moja prijaieljica je Neža USnikOTT Dragi star^i nas učijo lepo. Gospod katehrt tudi. NajrajSa imam starže. učitelje in SS. Ijice, prijatelje in prijateljicc, brate in sestji botre in dobrotnike. Zalosti me jako fe sem bolna. NajrajŠa pnsiuSam. če mi sta^i ln botri kaj povedo. Rada irnam svoje prijateijice, pa gospoda Doropoljskega tudi. Kadar bom velika, bom Sivilja.
Josipina LipavSkov«. Odgovor:
Dobra in vcscla Josipina! Prav je, da si vesela sama in da Te vsc veseli. Dobri otroci so vedno veseli. In vc5 kdaj sem jaz najbolj vesel? Kadar doblm mnogo pisemc od tako dobrih otrok, kakr^a si Ti. Pa tudi to me veseli, da me irnajo otroci radi. Le piši mi Še. Pa tudi Tvoja prt-jateljica, Nežika LeSnikova, se naj oglasi. —
Dragi gospod Doropoljski!
NekaJ lepega Vam hočem pisati v ,2von-Ček*. Hodim v šolo bajdinsko. Učimo se nemško, Čitamo, pišemo, račtmamo, se jako lepo igratno in lepo pojemo. Veseli me, da se učimo zemljepisja in da nas uči gospodična lepo peli. O Božiču je bll lep dan. O polnoii so lepo pcli. Na tepežni dan ni bilo vesclo, ]e bil vihar. O novein letu jc bil lcp dan. Voščila sem staršem, bratom, sestrain in botrl. Veseli me najbolj, če je kakd igra, Žalosti me pa, če nisem zdrava. Najrajša občujem s sla^i. Kadar bom velika, bom kuharica ln bom skr-bela za svoje starše.
Z Bogom, gospod Doropoljski.
Matilda MaruSkova. Odgovor:
Draga Matllda!
Kako si dobia \ Za starše hočeš skrbctl, kadar boš vclika. To je pač prav lepo! Oo-tovo jih imaš jako rada. Kako radi pa mo-rajo 5ele oni imeti Tebe. Gotovo ne bi storili kaj takega, kar je napravil neki oče s svojim sinom na Ogrskem. Še n\ doigo temu, ko sem bral v časopisib, da se je peljal oCe s svojlra malim sinom iz mesta domov. Kar so ]u oa-padli volkovi. Oče jim pa vrže sina in med-tem, ko so ga volkovi trgali in Žrli, se je on rešii. — Strašno! — Gotovo se je očetu v strahu zmešala pamet.