Političen list za slovenski narod. Po pošti preieiiiau veljil: Za celo leto predplaCa 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld,, za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali \eljil: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 80 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošlljan velja 1 gl. 20 kr. veo na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija Poljanska cesta št. 32. Ifaznanlla (inserati) se sprejemajo in velja tristopa petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno umanjša. Kokoplsi se no vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je na Poljanski cesti h. št. 32. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/j6. uri popoludne. V LjulDljani, v petek 1. marca 1884. Letmli XII. Državni zbor. z Dunaja, 29. februvarija. Obe zbornici državnega zbora ste imeli danes sejo; na dnevnem redu gospodske zbornice so manj važne reči, zbornica poslancev pa je obravnavala že bolj obširne reči. Od gospodske zbornice sklenjena postava o Lobkovičevem fidejkomisu izročila se je justičnemu, predlog o vravnavanji javnih zastavnic pa obrtnijskemu odseku; potem se je brez ugovora potrdila postava, ki zadeva krajno železnico iz Pofiča do Žaljna. Eavno tako so se brez posebnega ugovora potrdile premembe, ki jih je sklenila gospodska zbornica pri postavi o dolžnikih, kteri ne morejo plačati svojih dolgov. Samo dr. Magg je pri § 4 ugovarjal neki premembi gospodske zbornice, ki jo je pa vladni zastopnik dr. Steinbach prav jasno in temeljito opravičeval. Pri glasovanji bil je ta paragraf sprejet po nasvetu gospodske zbornice s 108 glasovi proti 75. Iz tega je razvidno, da je danes manjkalo še veliko poslancev na obeh straneh. To se je pokazalo tudi pri nasvetu, naj se ta postava reši danes še v tretjem branji, za tak nasvet morate glasovati vsaj dve tretjini navzočih poslancev, ki jih pa desnica ni imela, in tako se je moralo tretje branje odložiti za prihodnjo sejo. Na vrsto je prišla potem postava, ki za zem-Ijiščni zaklad dovoluje deželi Koroški brezobrestno posojilo 130.000 gld. na leto za čas od 1884 do 1895. Ta postava je obveljala brez ugovora tudi v tretjem branji. Obširneji raigovor se je pričel o postavi, ki vreduje pravice lastnikov jam za izdelovanja petroleja v Galiciji in Bukovini. Liberalna stranka hoče pri tej priliki Poljakom brati hude levite; zato se bo dotične razprave vdeležilo toliko govornikov, da še splošna obravnava danes ne bo sklenjena. Že zdaj so se zoper postavo vpisali Weeber, Menger, Matscheko, za njo pa Dzvonkovski in Chamiec. Desnica libe- ralcem ne bode branila govoriti, zato bo še le v prihodnji seji, to je, v torek sklenjena splošna razprava. „Deutsche Wacht". Na koncu današnje seje izročil je poslanec Foregger zbornici interpelacijo do justičnega ministra dr. Pražaka zarad celjskega nemškutarskega lista „Deutsche Wacht". Ta list je bil namreč v mesecu maju 1. 1883 konfisciran in je državno pravdništvo prosil, da bi smel napraviti drug natis. Državno pravdništvo pa mu tega ni hotelo dovoliti. Vredništvo se je zarad tega s pritožbo obrnilo do ministerstva, ter ga prosilo, naj poduči državno pravdništvo, kako se mu je obnašati. Pa minister-stvo še do zdaj ni rešilo dotične pritožbe. Zato Foregger in tovariši ministra vprašajo, kako opravičuje ravnanje državnega pravdništva, in zakaj ne zabranuje nepostavnost, ki mu prihajajo na znanje? Gospoda pozablja, da so njih politični tovariši v prejšnjih časih še veliko huje ravnali z nasprotnimi listi. O delovanji državnega zbora pisarila je te dni „Deutsche Zeitung", ,da bode letošnja sesija sklenjena 4. ali 6. aprila. Temu nasproti pa „N. fr. Presse" včeraj zvečer poroča, da bode ta sesija dalje trpela kakor lanska; pred veliko nočjo bo komaj dovršen letni proračun, ki piide v dobrem tednu v obravnavo, potem pa ima zbornica rešiti še mnogo jako važnih in potrebnih reči, kakor duhovensko kongruo, obrtnijsko postavo o pomočnikih in učencih, postavo o zavarovanji delavcev proti poškodovanju in pristojbinsko postavo, ki ima pa med poslanci toliko nasprotnikov, da bode težko kaj ž njo. Ako bo imela zbornica vse to rešiti, potrebovala bo gotovo jako veliko časa, zato pa je vlada neki že pripravljena na to, da se deželni zbori letos snidejo še le na jesen, in da za deželnimi zbori pridete na vrsto delegaciji, ki boste letos zborovali zopet v Budapešti. „Irre(leiita" se širi. (Konec.) Vsled novih šolskih postav so morali seveda tudi isterski Slovani šolski davek plačevati, in še le sedaj dale so se jim tu pa tam slabe jednoraz-rednice, med tem ko je Lahom večrazrednic ostajalo. Kolikor nam je znano, je še najugodneje v šolskem obziru za puljski in vološki okraj, dasi-ravno tudi tukaj laške šole hrvaške večinoma prevladajo. Jako hudo stališče imajo naši bratje v političnem okraji poreškem (Parenzo). Poreč leži ob morji in je, kakor vsa pomorska mesta sploh, italijansko gnjezdo, kjer „irredenta" gospodovalno za mizo sedi. Dasi tudi je prebivalstvo večinoma slovansko, vendar nima niti jedne slovanske šole. Menda bi jim bilo škoda denarja, za italijansko dekliško šolo v Poreču, ktero komaj 20 deklic obiskuje, (saj tako se nam poroča), pa ni škoda na leto tisočakov, ki se za prazne klopi izmetavajo. Še žalostneje je v Buzetu in okolici. Tukaj je v mestu (laški Pinguente) trohica Italijanov, ki so izvrstno s svojimi šolami preskrbljeni. Hrvaška deca nima ničesar. Duhovnikom, ki so prostovoljno v slovenskem, oziroma hrvaškem jeziku podučevali nevedno mladino, mignilo se je iz Trsta, naj podučujejo v laškem jeziku; ker pa zavedni gospodje tega niso hoteli — prepovedali so jim šolo! To je toraj ravno-pravnost „irredenti" na ljubo! Krajem, ki nimajo ni jedne italijanske družine, nasiljujejo se italijanske šole, kakor se je to zgodilo v Baderni, Pontani in v Materadi. Tjekaj je treba gledati, da dobodo slovanske učilnice, in zato bi bila jako potrebna zadruga v povzdigo domačega šolstva. Glavno mesto Istre — Pazin — tudi nima še nobene čisto slovenske ali hrvaške šole. Normalke so laške, gimnazija nemška, učenci pa po večini Slovani (Hrvatje in Slovenci). Kako bi bil napredek LISTEK. Valerija. PovG«l iz četrtega stoletja.*)- (Zapisa! Ljubljanski.) I. L j u b e z en do sveta. Kolikor časa svet stoji, in si na njem človeški rod zemelj.sko svoje življenje obrača po svojem okusu, si niste bili morebiti ljubezen do sveta in zaničevanje do svetil nikdar v tolikem nasprotji, ko o času, v kterem jo mogočno in ošabno kraljevstvo nevernih Eimljanov hitrih korakov dirjalo proti razpadu in s kralje.stvom tudi državna vera ter nastopalo ne verstvo. V verskih ozirih po svojih malikovalskili duhovnih duševno oslepljeni Rimljani so ošabno in odločno odbijali od sebe in od svojega kraljestva vero sv. križa, ki jo je nebeški Sin prinesel iz nebes, v blagor in zvoličanje človeškemu rodu, in so z vso silo svoja ljudstva silili v tempeljne, darovat malikom; one neubogljivo pa, ki so odločno in po- *) Glej Philipp Miillcr: Uie Hiiiiiisclien Piipstc 11. G. llilpisch: Die Tochter Diokletians. Donin: Omnipotentia. gumno odbijali spoznano smešnost (v resnici častenje bogov in boginj ni bilo nič druzega), in ki so se kristjane imenovali, — so skrbno zalezovali, prijemali, pred sodbo tirali in na edino besedo: kristjan sem! — po samovolji cesarjev in po državljanskih postavah jemali jim po najgrozovitniših mukah življenje. Ogromno je število takih, ki so, sv. križu zvesti, zasramovali smešne, s človeškimi rokami storjene bogove in boginje, kakor nam sporočuje sv. zgodovina; do 15 milijonov nam ona takih našteva. Iz te velike številke pač lahko spoznamo, s koliko silo so se pa tudi kristjani vstavljali mogočni roki Rimljanov, da so ti njih toliko neusmiljeno pokončali. Sila rodila je nasprotno silo. In vendar kakšen je bil vspeh truda Rimljanov? Poznamo ga dobro! Malikovalsko rimsko kraljestvo je razpadlo in na njem ter iz njega je narastlo krščansko. Sosebno ljuto se je v že številne kristjane zaganjal zadnji očiten preganjavec kristjanov, cesar Dioklecijan, ki so je iz navadnega vojaka prospel do cesarskega prestola. Po vsem svojem velikem cesarstvu razpošiljal jo svojo zveste privržence, ki naj bi s pomočjo ovaduhov zasledovali kristjane, in ako bi ktero zasačili, na mah jih pokončali. V Rimu, kjer jo od početka kot v glavnem mestu rimskega cesarstva gospodoval, je pa še sam občeval s takimi nevredneži in ovaduhi, ter obljubljeval in dajal zdatna darila onim, ki bi mu bolj odlične osebe ovaditi zamogli. Lahko si mislimo, s kakošno sladkostjo so se taki neverni ovaduhi trudili, da zasačijo sosebno kakega imenitnega, na visoki stopinji državljanskega življenja stoječega, ali pa kakega bogatega kristjana, ker razun časti in hvale je mnogokrat v takem slučaji ovaduhu pripadlo tudi posestvo onega kristjana. „Kaj! — Je li mogoče? — Resnica? — O neumrljivi bogovi! — zdihuje takih Dioklecijanu zvestih ovaduhov eden, imenujmo ga imenom: Pirata, — o neumrljivi bogovi! — zdaj spoznam, odkod vaša jeza in naša nesreča! Ne le v višjem ljudstvu, tudi ne samo v višjih krogih in boljših rimskih ro-dovinah, celo v cesarski rodovini, — na prestolu zaničujete se vi! in moli se zaničevani križ, moli se Bog kristjanov! — Toda tiho, mirno in previdno!" — zdihne vnovič ta ovaduh, — „da se ne prenaglim, ne premotim, ker potem utegnila bi v plačilo moje zmote moja glava priti na vrsto!" Nikakor no gre temu cesarjevemu ovaduhu, po časti in premoženji željnemu Pirati iz srca in iz spomina, kar je videl; oni jutranji prizor stoji mii^^ vedno pred očmi; opazil je bil namreč slučajno, .i']^ kar bi se mu do smrti nikdar no bi bilo sanjalo, • da zahajate k ponočnim shodom kristjanov na sknV^ : " mogoč, ako se mladina nikdar v gladki razumljivi materinščini ne podučuje, temuč mora vedno le po tujih, popolno neznanih jezikih iskati bodoče modrosti? Kar bi se na podlagi materinščine v dveh ali treh letih lahko mladina naučila, truditi se mora po štiri, po šest let, pa še ni zaželjenega vspeha. Obrnimo se na levo ali na desno, na sever ali na iug, povsod eno in tisto. Slavjanska deca se muči v tujem jeziku. Učitelji opravljajo Sisifovo delo, koristi nima razun petorice italijanskih družin nihče, pač pak ogromno škodo cela slovanska Istra. Mar li naj take žalostne razmere vekomaj trajajo? Istra je slovanska in večinoma naše vere, mora nam toraj ohranjena biti; nevarnost je pa velika, in Italijani so že in bodo še vse storili, da nam Istro izneverijo. Kdor ima šolo, ta je gospod, je tako resnično, kakor dvakrat dve je štiri. Kjer se Italijanom ni posrečilo svojih šol vriniti, skušali so zatreti tudi že obstoječe .slovenske šole, kar se jim je tudi tu in tam posrečilo. Kajti šole so po nazorih teh ljudi samo za omikane laške prebivalce. Slovanom so po njihovem mnenji šole nevarna vpeljava. Lahko bi Slovan, po šolah prebrisan, svoj žalostni stan, položaj, kterega v Istri zavzema, spoznal, ter se ga danes ali jutri otresel. Kakor so nekdaj grajščaki misel radi gojili, da je za-nje nad vse koristno, ako kmet čisto nič ne znil, tako je tudi sedaj v Istri. Lahi in lahoni bodo tamkaj tako dolgo gospodarili, dokler Slovencem in Hrvatom zbujenim po narodni šoli ne napoči zlata jutranja zarja, ko bodo bratje vstajati jeli, ter rušiti težke verige dnšne in telesne sužnosti, v ktere jih je lahonska brezobzirnost in samopašnost ukovala. Slavna vlada v Trstu pa tako postopanje od lahonske strani naravnost podpira. Ona si pa s tem redi le kačo v nedriji, ktera bo svoje dni strupeni zob proti Avstriji obrnila. Najprva pogodba, da se nam Istra ohrani, so toraj narodne šole. Da se ljudje v domačem jeziku prvih vednosti, ki so dan danes vsakemu kmetu potrebne, priuče, bodo sami jeli na to delati, da bodo uradi prisiljeni, občevati z njimi v jeziku prebivalcem razumljivem. Pa tudi vlada, ako hoče po zapovedi svojega vrhovnega načelnika, našega presvit-lega cesarja pravična biti, morala bi pri podeljevanji služb v prvi vrsti strogo na to gledati, da dotični kandidat, naj si že bo potem pri političnem, sod-nijskem, ali davkarskem uradi, popolno znanje slovenščine veljavno dokaže. Tacih kompetentov si ji ne bode manjkalo, in dobro, ako jih ni v Istri, tem bolje za nas, kajti Kranjska ima že preprodukcijo dobro izšolane mladine za vse tri .stroke in tudi so vmes, ki so hrvaščine zmožni. Naj vlada le resnobno voljo pokaže in vse drugo pojde samo po sebi, in Istra bode naša in avstrijska ostala, ob enem pa se bode tudi strupeni kači „irredenti" tamkaj enkrat za vselej glava strla, ktera s posebno slastjo drago življenje Njegovega veličanstva cesarja Franca .ložefa zalezuje! Bodočnost Evrope. (Dalje in konoc.) Posamezne države so prišle ob vso moč in veljavo, imele so pa lastno vlado in opravo in to je trajalo še za časa rimskih cesarjev, čez Judijo n. pr. so postavili kralja Herodeža itd. Še le pozneje, ko so se ljudstva po kupčiji seznanila in približala, osnovali so jednotno državo, in vsi svobodni državljani so dobili rimsko državljansko pravo. Evropska ljudstva niso toliko različna, kakor so bili nekdaj rodovi živeči ob sredozemskem morji. Tam so bili Semitje, Chamovci in Arijenci mirno združeni, poslednjič so bili še vsi po veri združeni. Sedanja evropska ljudstva so si vsa v sorodstvu, tako, da se Kitajec čudi, kako da mora biti toliko prepira v Evropi, ker so si Evropejci vendar-le podobni v svojem mišljenji. K temu pa še pride, da je novejša kultura veliko močnejša in bolj stalno vkoreninjena mimo stare, ki se je vzdigovala le kakor otok iz morja barbarstva, s kterim je bila obdana od vseh strani, ter ni imela tako silnega orožja v brambo, kakor moderna, tudi promet in občevanje je veliko silnejše mimo onega, kterega je stari vek imel v tem oziru. Neprestano delujejo moči, ki od-branijo vse posebnosti evropskih narodov, časi niso tako daleč, ko bodo pri vseh evropskih narodih enaki nazori razširjeni. Priča tega so nam mednarodne družbe delavcev in denarni promet, misel, ki tukaj preoblada, je merodajavna za vse kroge v Evropi. Misel se neprestano zamenjuje z mislijo, dasiravno se ne poslužujejo latinščine, kakor v srednjem veku. Najvažnejši kulturni jeziki so razširjeni po E\Topi tako, da se proizvodi učenjakov po vsi Evropi bero v izvirnem jeziku, neprestano se prestavlja iz jezika v jezik, ako n. pr. izide kaka knjiga v daljni Ameriki, kmalo jo imajo izobraženi vseh narodov v svojem jeziku. Narodnost do skrajne meje tirana prevrže se v grdo sebičnost, vse druge narodnosti razen svoje zaničuje in zametuje, ne zmeni se za pravico in poštenje do drugih narodnosti. S tem se pa ravno pričenja najhuji boj za obstoj narodnosti, in v tem se odlikuje posebno naša doba, močneji zatira sla-bejega, napad podi odbran in tako nastane boj vseh proti vsem. Ljudje imajo tudi trde butice, za pravico in resnico ne marajo, še le obča beda jih spameti in zmodruje. Ko bode Evropa po vsem telesu krvavela, potem bodo še le narodi spoznali, da so bratje med sabo. Vendar mi živimo v tej dobi, v kteri se vse to pripravlja; bližamo se namreč dobi, v kteri se ima po britkih izkušnjah zediniti vsa Evropa. Dvoje potov nas tje vodi. — Državna zveza v Evropi, ali pa vojaška silovlada, prva so vrši mirnim potom, a druga je silovita. Še nekaj je, kar sili evropska ljudstva k zedi-njenju. Evropa ne bode mogla obdržati se na ti vi-sočini, na kteri je sedaj in ne bode mogla go.spo-dovati po vsem svetu, kajti po drugih delih sveta se snujejo ogromne države, ki ne obsegajo posa- meznih dežel, marveč cele zemljine, tako n. pr. ze-dinjene države v Severni Ameriki, Brazilija v Južni Ameriki, Avstralija, Eusija, posebno kot velevlast v Aziji, Kitajska, Angleška svetovna država. Ako stara Evropa noče odstopiti, mora se zediniti tako ali tako, le kakor državna zveza bode imela še besedo aa svetu. Dobro, a kdo bode ljudi tje pripeljal, koga bodo poslušali, ako jih bode učil spravedljivosti, prizanesljivosti in modrosti? Vendar obupati ne gre, v sredi Evrope jo sedaj mogočna država, ako bi se ta prijela federalizma in ga vvedla, bi dosegla gotovo večo slavo in zaslugo za človeštvo, kakor 1. 1866 in 1870, obvarovala bi svobodo ne le sebi, ampak tudi Evropi. Ali je pa sedanje nemško cesarstvo pod pruskim vodstvom sposobno sprejeti tako blagotvorno misel, in jo nesebično izpeljati? Kaj nas uči zgodovina o tem? Kdo razume, kdo zmi politiko, ki se snuje tajno po kabinetih? Svet le toliko zve, kolikor so zljubi merodajnim krogom to naznaniti, dostikrat se oznani marsikaj le zato, da se pravi namen zakrije in da se ljudje, ki mislijo vse vedeti, toliko bolj speljujejo na napačno sled. O minulih časih smo veliko bolj podučeni, kakor o sedanjih, kadar namreč odstopijo iz pogorišča sveta tisti, ki snujejo svetovno zgodovino, potem se še le svetu oznani, kaj so nameravali, ali pa še tačas ne, morda svet še le stoletja po njih smrti spozna, kakšni so bili. Po tem ovinku podajmo se zopet na zgodovinsko polje, ktero je jasno prod nami. Tako federalno zvezo z vrhovno oblastjo na čelu je imel srednji vek. Nekdanje rimsko-nemško cesarstvo je bilo taka mednarodna zveza držav z vojujočo silo na čelu. Nekdanje rimsko-nemško cesarstvo je bilo mednarodno, in ker je katoliška cerkev tudi mednarodna, je bila ozka zveza med obema upodobljena z dvojnim mečem, v duhovni in svetni oblasti. Človeštvo v sedanjem veku, ki je imelo po preselo-vanji narodov vsekako veliko nemške krvi med sabo, je spoznalo važno korist, ki izvira od tod, da je višja oblast dosti močna braniti in varovati slabega, ohraniti mir in pospeševati obče blagostanje. Priča tega nam je Dante, iz njegovih del se misli srednjega veka prikažejo še enkrat v svitli luči, on nam še le prav oceni politiko nemških cesarjev v dobi, predno so Habsburžani zasedli nemški prestol. Kdor tako tesno meri po narodnem kalupu dobo nemških cesarjev, temu je zgodovina neznana dežela, v kteri je popolnoma tujec. Ako bi sprejelo sedanje nemško cesarstvo ulogo nekdanjih rimsko-nemških cesarjev, potem bi smeli govoriti o miru v Evropi, manjše in veče države bi se ga oklenile, ker bi bile varne pod njegovim zaščitjem, a nemško cesarstvo bi se moralo popolnoma odpovedati osvo-jilni politiki, in druge države bi ji morale zaupati. Vendar zaupanje se ne da zaukazati, marveč se mora zaslužiti in pridobiti, za to je treba dle časa, modre in previdne vlade, kar se tiče nemške države. Še le, ko bi taka zaveza postala stalna in gotova, potem se dajo znižati vojaška bremena, ker država bi bila sama na sebi dosti močna, da bi v nem tudi žena Dioklecijanova, Priska z imenom in njegova hči, cesaričina Valerija; in da njiju spremlja višji vojak, ki mora toraj tudi skriven kristjan biti. Bili ste se v resnici pokristjanili cesarica Priska in cesaričina Valerija, redno ste zahajali k molitvam in duhovnim opravilom kristjanov, ktere so ti imeli navadno o ponočnih urah; hodili ste po skritih in tudi domačim neznanih stopnjicah iz cesarske hiše v katakombe, in prihajale ste po ravno tej skriti poti o jutranji zariji nazaj v cesarsko palačo. Kaj nam pa pomenja in pred oči stavi beseda: katakombe? Katakombe so veliki podzemeljski prostori zunaj rimskega mesta in v okolici; kako so nastale prav za prav te velikanske votline v sredi zemlje, se natančno in zane.sljivo določiti skoraj ne dii. Prva misel učenjakov je bila ta, da so te podzemeljske votline .skopali Eimljani. Mesto Rim se je namreč sčasoma ter polagoma bolj in bolj širilo in zvek.ševalo; za razna in mnoga zidanja so potrebovali obilo peska in kamenja. Kje dobiti to? Kje drugej, ko v zemlji? In tako so Rimljani kopali po svoji potrebi in nastale so te zemeljske votline. Druga misel poznejših učenjakov je pa ta, da so to votline izkopali kristjani sami; umorjene svoje .sobrate bi bili radi pokopali, in v to so zunaj mesta na svojih vrtovih kopali v to pripravne prostore daleč v zemljo, na globoko in v daljavo, da so svete mučenike bolj varno potem tukaj pokopavali. Naj je že misel učenjakov prava prva ali druga, za našo povest ta učenostna različnost nima nobenega pomena; ampak nam zadostuje resnica, da katakombe so bile in da vemo, kaj so katakombe. Da so bile pa v resnici katakombe, je istina; kajti še dandanašnji se vidijo in učenjaki s svojimi preiskavami in s svojim kopanjem vedno še nove zasledujejo. V teh katakombah, pred nevernimi in Jezusovi veri sovražnimi Rimljani bolj varno skriti, so toraj kakor v varnem zatišji verni kristjani se zbirali v ponočnih urah k molitvi in k praznovanju svetih skrivnost. Tu semkaj, v katakombe, zahajali ste toraj tudi cesarica Priska in cesaričina Valerija k svetim cerkvenim opravilom, spremljani od višjega vojaka, kristjana. „0 vi neumrljivi bogovi in boginje! — vi zaničevani varuhi in dobrotniki mogočnih Rimljanov, vas kličem na pomoč, da mi s svojo pomočjo pripomorete priti do zanesljive sledi in prepričanja, da je resnica, kar sem opazil; — resnica, da ste cesarica in ce.saričina kri.stjani!" — zdihuje v svojo malike zaverovani Pirata in v ta namen bogovom daruje. „Hvala vam! neumrljivi bogovi in boginje! — Zdaj vem, kaj imam storiti! — Da! vem!" — za-kliče si pogomno; — „Vem! kaj bom .storil! Naj veljii, kar hoče, jaz moram in hočem po kteri koli si bodi poti priti k onim nočnim shodom; tamkaj se bom lahko z lastnimi očmi prepričal, kar sluti zdaj le moje srce, in kar so moje oči le kakor v neki megli videle pri oni jutranji zariji!" — „Ali kako tje priti?" — In tudi to, kakor je pozneje Pirata kot resnico pritrjeval, je zvedel pri svojih bogovih. Po dolgem, neutrudljivem, hinavskem in skrivnem popraševanji prišel je na sled, s kakimi pozdravi se pozdravljajo kristjani o onih ponočnih shodih pri vstopu v katakombe, da se ondi stoječim čuvajem razodenejo kristjane in njim potem ti dovolijo vstopiti. Zdaj ve dovolj! Le pogum in srečo junaško! — Dobro se zavije v obleko, podobno oni, v kakoršni .so kristjani k skrivnosti prihajali; dobro si zakriva obraz in s priučenim pozdravom prihlini si vstop v katakombe, ter pristop v družbo k službi Božji zbranim kristjanom. Pohuljeno se vdeležuje svete službe ta krvoločni ovaduh Pirata po vnanje; njegovo oko so pa krčevito ozira po zbrani družbi in išče svoji dozdevni žrtvi; lahko mu je bilo tudi iskati svoji žrtvi, ker mnogo luči dobro razsvitljujejo podzemeljske votline. Da! da! — Resnica! — Sramota! ko v tihi molitvi utopljeni vgleda obe gori pri altarji, blizo mašnika, ktero je tako krčevito in zaželjeno iskalo njegovo hudobno oko. Oko mu iskri, srce mu vdarja in nikakor mu ni ostati na tem sv. kraji, ker želja kozji rog ugnala vsakega, kdor bi si upal kaliti mir. Taka močna država je bila Avstrija pod cesarjem Praneom I, ko brez dovoljenja z Dunaja ni smela počiti puška od nemškega, severnega morja do skrajne točke v Siciliji. Kaj tacega namerava tudi sedanji nemški cesar in njega premeteni kan-celar knez Bismark. Ali kakšna razlika je vendar med Avstrijo in Prusijo in med cesarjem Francom in Friderikom Viljemom! Mir v Evropi, po človeško rečeno, visi kaj na tanki nitki in stalni mir se nam prikazuje še le v nekaki megleni daljavi, ohraniti mir se vse v Evropi od nog do glave oborožuje. Politični pregled. v Ljubljani, 1. marca. Notranje dežele. Levičarji si pripraljajo novo blamažo, ki se jim pa zaradi tega potrebna zdi, da se dr. Herbsta mandat z njo ohrani. Sedaj ne nameravajo nič manjšega, kakor v državnem zboru predlog staviti, da se veska kraljevina razkroji na dva dela, v nemškega in češkega. Predlog izdelal jo dr. Eus in ne bo dolgo, da bomo toliko, ako ne še več čitali o Eusovem predlogu, kakor smo pred štirinajstimi dnevi o Wurmbrandovem. Z ravno tisto pravico, kakor bodo levičarji ali nemški Pemci zahtevali za se nemške okraje po čehah, zahtevali bi avtonomisti lahko dolenje-štajarske in južno-koroške okraje za-se, da se namreč vsi okraji od sinje Adrije pa Šent-Gottharda pri Gradcu, dokler naše pleme sega, in od Celovca pa do reke Kolpe združijo v administrativno skupino s cesarskim namestništvom za vse slovenske pokrajine v Ljubljani. Ako se to nemškim Pemcem dovoli, dovoliti bi se moralo iz stališča enakopravnosti tudi nam, kajti v Avstriji je navada, da imajo državljani enaka bremena; enaka bremena zahtevajo pa tudi enake pravice v uradu in pri sodniji. Slovenci ravno tako gmotni in krvni davek odrajtujemo, kakor nemški Pemci, ako se toraj unim poda kos kruha, zakaj bi se nam ne podal. Kdor reče „A" mora, tudi „B" reči, drugače je nedosleden. Sicer se pa ravno ni bati, da bi levičarji zmagali se svojim predlogom, kajti sedaj bodo razven nemško-pemskih poslancev vse druge nemške, slovanske in laške poslance proti sebi imeli in to iz čisto naravne posledice, ker se bodo bali, da ne bi Moravanom na misel prišlo Šlezijo k Moravi zahtevati, da se morda tudi Cehi sporazumejo ter bodo zahtevali priklop Morava in Šlezije v jedno administrativno celoto k Čehom; da morda Poljaki ne bodo hoteli prisvojiti^ si Bukovine, Gorenje-Avstrijci Solnograda, nemški Stajarci pa za odškodnino zgube slovenskih pokrajin morda celo Korotana. Si bo morda kdo mislil, da je to bolna domišljija. Ne! Prav nič druzega, kakor čiste in gole posledice, ki izvirajo iz enega in tistega vzroka. Da se pa ravno te za-branijo, dvignil se bo rajši ves ostali državni zbor proti pemski levici, kakor da bi v nameravani razkroj privolil. Na Solnograskem pride letos celo četrti razred na vojaški nabor, ker je odhod od vojakov menda tolišen, da ga ne bodo zamogli z novinci pokriti, kolikor se jih bo v prvih treh razredih nabralo. Iz tega vzroka se v vojvodini Solnograški letos četrtorazredniki ne bodo smeli ženiti do vojaškega nabora. Iz Zagreba prišel jo telegram, ki pravi, da je sedmoraški stol 54 uradnikom ogerske državne železnice, o kterih je „Slovenec" nedavno v dopisu iz Zagreba poročal, da se jim je na Hrvaškem volilna pravica odrekla, na podlagi njihovega imenovanja za državne uradnike, za kar jih sedmoraški stol smatra in so si toraj z dotičnim dekretom tudi domovinsko pravico pridobili — pripoznal volilno pravico v deželni zbor. Čudna je pa res logika pod krono svetega Štefana. Ko so Hrvatje zahtevali, da se mora pri državni železnici kakor državnemu uradu na hrvaški zemlji tudi v hrvaškem jeziku ura-dovati in ne v madjarskem, rekli so Madjari, da je državna železnica privatno podjetje ogerske države in njeni uradniki privatni in ne državni uradniki in kot takih se jih ne more siliti, da bi hrvaško ura-dovali. Hrvatje so bili s tem zadovoljni, ker so morali biti. Sedaj so se pa tudi tega načela držali, ter so jim, kakor tujcem, volilno pravico odrekli, toda glejte, ker gre za volitve, so iz privatnih uradnikov kar čez noč postali državni uradniki, kterim se mora volilna pravica pripoznati. Eeč je nekako ravno taka, kakor Madjarjev kožuh; pozimi ga nosi, kakor jih nosimo pri nas, poleti mu pa kosmatine na solnce obrne in ga narobe nosi. Tisza je glede Hrvaške in ondašnjih razmer „gladke rokovice" nataknil in ravno zarad tega mu pa „Agramerica" ne zaupa. Ta pravi, da mu madjar-ska opozicija očita breznačrtnost v oziru na Hrvaško, Hrvatje se pa ravno boje, da si je Tisza le prejasen in določen načrt napravil. Vlanska grbska nezgoda storila ga je opreznega. Malo sicer govori o Hrvaški, ali kedar govori, govori jako spoštljivo in dobrohotno in pravi, da mu je pred vsem drugem postava na srcu. Tudi proti regnikolarni deputaciji nima nikake nevolje in želi Hrvaški dolgo in prav ustavno življenje obdarjeno z vsem blagoslovom, kar ga je le doseči mogoče. Zato pa tudi sam načrte postav pripravlja, s kterimi bo Hrvaška dragocene železnice v last dobila. Tisza si na videz povsod prizadeva, da bi strah na posledice lanskih izgradov popolnoma zatrl in bi se rad vsemu izognil, kar bi le količkaj bodoči neslogi med Hrvaško in Ogersko povod dajalo. Ako bi se kljubu temu boj pričel, hoče Tisza tudi za ta slučaj nravno čist ostati. Pri vsem tem pa ne obrne oči od hrvaških zadev in na vladno mašino pa pazi z Argovimi očmi. Smelo se sme trditi, da ga niti nejeden dogodek na Hrvaškem ne bo izne-nadil. Iz Mostara prinaša brzojavna žica, da se je ondi našel človek, po kterent so v poslednjem času posebno politične oblastnije večkrat povpraševale. To je namreč tisti LipovacKneževič, o kterem smo še poslednjič omenili, da je hotel iz Bulgarije preko Srbije v Bosno vreči gorečo baklo uporo, ktero je pa srbska vlada prestrigla. V Mostaru sedaj obiskuje vse tiste odličnjake, ki so se bosanske-herce-govačke ustaje vdeležili. Je sicer prost, kljubu temu ga pa redarstvo več ne pusti izpred oči. Kneževič je ruski podanik in se je tudi srbskega ustanka vdeležil. Kakor smo emenili lansko jesen, tako se je sedaj zgodilo. Železnica Mostar-Metkovia predložila se je v zbornici poslancev dotičnim strokov-njaškim odborom v pretres in se bo izvestno še to spomlad delati začela. Naj bi se pač pri tej priložnosti ne gledalo na krajcar, ter naj bi se nameravana proga do adrijanskega morja speljala in ne le do Metkoviča, kajti železnica bo v neposredni zvezi z morjem več ko še enkrat toliko vredna, kakor pa tako, ako bo blago in ljudje iz morja še le po neret-viški plovbi na železnico dospelo in ravno po tistem potu zopet na morje. do maščevanja, želja po plačilu in hrepenenje po ljubezni cesarjevi drvi ga vun, vun iz tega njemu toliko zopernega kraja. Še so verni v molitvi vtop-Ijeni; še se razgovarjajo vsaki za svoje potrebe z Jezusom v svojem srcu; tudi Priska in Valerija si še s sladkostjo napolnujete svoji srci pri mizi Gospodovi, ne vede, da kmalo kmalo bo treba djansko, ne le v srcu razodeti ljubezen do Zveličarja. Pirata pa hiti iz pobožne družbe, hiti, hiti in kam? K cesarju Dioklecijanu I ,Vaša Večnost!"*) — zakliče — „kar sem ne-kdaj pri jutranji zariji le dozdevno opazil, tega sem se zdaj popolno prepričal. Skrivnost, veliko skrivnost sem zasledil; skrivnost, ktera pa Vaši Večnosti morebiti ne bode po volji!" „Pa ne kako gnjezdo kristjanov?" vpraša Dioklecijan. „Da! da! kristjane sem opazil; in sicer iz take hiše, da se bojim Vaši Večnosti njihova imena razodeti; toda Vam pokorni služabnik storil bom tudi to, ako mi Vaša Večnost ukaže!" — se hlini navihani Pirata, da bi tem globokeje segel po radovednosti v cesarjevo srce. „Imenuj mi njih imena; imenuj urno — in njih vse na mah umoriti velim; naj bi bila imena *) S to besedo so navadno pri ogovoril Rimljani pozdravljali svoje cesarje. tudi draga mi imena moje cesarjeve žene ali cesarjeve hčerke; zakaj v resnici prihaja že skrajni čas, da utolažim srdite bogove, ki nekdaj mogočnim in preslavnim Eimljanom zdaj nesrečo, sramoto za sramoto gotovo v to kazen pošiljajo!" „Tako je tudi! Po Vaši zapovedi storim in ponižno Vam odkrijem najdeno skrivnost. Večnost! Uganili ste imeni! Splazil sem se bil po zvijači k nočnim zborom kristjanov v katakombe; ondi se kolikor mogoče hlinil po vnanjem obnašanji kot kristjana, in — odpustite Vaša Večnost! — ogledal sem v prvi vrsti globoko v molitvi utopljeni dve ženski, v kterih sem natančno in zanesljivo spoznal Vaše Večnosti gospo soprogo, cesarico Prisko, in Vaše Večnosti hčerko, ce.saričino Valerijo!" — Izgovori in — odstopi. Nočna truma se je že dolgo ovijala po slavnem rimskem mestu, in že se pripravlja jutranja zarija na svoje delo, ko Priska in Valerija po svojem zvestem častniku kakor navadno spremljevani vstopite po oni skrivni poti vsaka v svojo spalnico k počitku. Sladko počiva in spava srce kristjana; sladko so-sebno potem, ko se je ono napilo nebeške sladkosti pri Božji mizi v molitvi in pobožnosti. Sladko za-tisnejo se tudi našima dvema gospema utrujeni očesi k potrebnemu spanju. Telo njuno počiva, duh njuni se pa še sprehaja po katakombah v sveti družbi. (Daljo prih.) Tuanje clržaTe. Črnofforci se počasi pripravljajo, da bodo spomladi nad Albance planili, ker nočejo o vravnavi meje ničesar vedeti. Dohaja jim strelivo na dveh krajih v deželo in sicer preko Dulcinja in preko Antivari. 6000 mož bodo oborožili, ter jih ob albanski meji nastavili, kteri bodo potem menda Albancem kazali s puško v roci, kako se meje v red devajo. Rimski senat odobril je zahvalo, ktero Lahi vladarjem in narodom ptujih držav izražajo za veliko pomoč, ki se je povsod delila na otoku Ischija lansko poletje ponesrečenim. Tiste „Oberdankovce", ki so 20. decembra Oberdankovo oporoko po Eimu trosili in jo tudi v parlament vrgli, obsodila je sod-nija na pol leta ječe in po 150 frankov globe. Obhajali so namreč obletnico Oberdankovega povišanja. Napad na lahkega kralja, o kterem smo pretekli teden govorili, razvil se je na jako smešno stran, ako ni naravnost iz lovčeve lantinščine. Štirje lovci pričakovali so blizo postaje Cornetto v nedeljo zjutraj, da bi bili lov pričeli. Vsi štirje bili so le nedeljski lovci, toraj brez pisanih pravic. Orožnik Varrichio, koji je železnično progo nadzoroval, kjer se je nekoliko pozneje kraljevi lovski vlak pripeljal, jih opazi in nad njimi zaupije. Da ne bi zapadli pravici, ker ni imel nihče lovske pravice in orožnega lista, vsi štirje zbeže in eden še celo svojo se smodnikom napolnjeno steklenico proti orožniku vrže, le da bi lagleje tekel. Orožnik je streljal za njimi in lovci v varno zavetje prišedši so mu tudi s puškami odgovorili. Na Charingcrosškem kolodvoru v Londonu dobili so na pustni večer tudi sumljiv zaboj, kte-rega so odmah v volniški arzenal poslali. Ko so ga odprli, so nekako 20 funtov dinamita v njem dobili, ki je bil v zvezi z uro, kakoršna je bila ona, ki je razpok na viktorijinem kolodvoru provzročila. Tretjo tako mašino so pa na velikem zapadnem kolodvoru zasledili. Dinamit in mašine prišle so iz Amerike, kjer sedaj kralj vseh rovarjev in prekucahov živi, namreč glasoviti Most, ki je anarhiste na silno moč dinamita opozoril, s ktero jim hoče boljših časov pripraviti. Kratkovidnež! Kako predrzni so ..Fenirji", se vidi iz tega, da so v Londonu h krati tri kolodvore mislili razsuti. V zbornici poslancev je bilo o tem govorjenje, ter je Harcourt potrdil, da so vsi trije poskusi resnični dogodki. Fenirji bodo Angležem še mnogo opraviti dali. Angleška je svojega generala Grahama v Suakimu že opozorila, da njemu prepušča odlok, ali naj se le Suakim brani pred ustaši ali pa naj se Graham vzdigne in jo proti Tokarji mahne Mahdiju nasproti. Graham pa le cinca in cinca in sam ne ve, kaj bi storil. Najbrž si mož menda ne upa zavoljo prepičlega števila vojakov. Morda mu sedaj kaj pogum poraste, ko sta 28. febr. odšla dva egipčanska batalijona pod zapovedništvom angleških častnikov proti Asuanu. Kar je pa v Suakimu nubiških črnih vojakov, se bodo poslali nazaj v Kahiro in Suec, ker niso za nobeno drugo rabo, kakor za upor in takošnjih ljudi pa v vojski ne morejo rabiti. Vohunov je pa neki ondi toliko, da na vsak angleški korak pazijo in ga upornikom poročajo. Iz Sudana se čez dolgo časa zopet enkrat čuje glas, da so ustaši tekli pred angleškimi vojaki, ki so iz Trinkitata na poti proti vodnjaku Teb, kjer se mislijo z uporniki sprijeti. Trdnjavica, iz ktere so upornike pregnali, je nekako 5 do 6 kilometrov od Trinkitata; Angleži so se ondi z 1000 možmi vta-borili. Upornikov ondi računijo na 3500 mož. Egipčanski častniki so iz službe izstopili, odkar sta angleška generala Baker in Sartorius v Trinkitat prišla. Tudi dva francoska vojna parnika priplula sta pred Suakim. Bivši guverner iztočnega Sudana, junaški Tevfik, ki mu je v egipčanski zgodovini uloga in osoda jugoslovanskega junaka Nikolaja Zrinjskega odločena bila, pisal je sledeče po.slednje pismo pred svojo smrtjo: „Lakota me prisili, da moram menažo na najpičlejo mero znižati, ktera^je še mogoča, drugače bomo vsi lakote pomrli. Če nam poide živež, kar pa Bog zabrani, preden nam dojde pomoč, skušali bomo proti Suakimu prodreti, kajti mileja nam je smrt, kakor pa da bi se upornikom udajali. Svoje življenje bi lahko rešil, toda vojaška čast mi veleva osodo deliti s tovariši, ki stoje pod mojim zapovedništvom. Udali smo se v voljo Božjo in sedaj pričakujemo njegovega sklepa: „Smrt ali življenje." Kedive Tevfik paša je junaškega zapovednika v razsutem Sinkatu Tevfik-beja ženi obljubil dosmrtno pokojnino. Izvirni dopisi. z Dunaja, 29. februvarija. (Slovenski poslanci štajarsJci) so danes g. naučnemu ministru baronu Konradu izrazili želje, zarad slovenskega jezika na srednjih šolah na Spodnjem Štajarskem in učiteljišču v Mariboru. G. minister poslancem ni ravno naravnost odrekel prošnje, dasiravno njih želje po njegovem mnenju segajo predaleč, vendar je pa pripoznal, da so bo moralo na učiteljski pripravnici v Mariboru za slovenščino nekaj storiti, ker sprevida potrebo, da so učitelji do dobrega zmožni mater-iiega jezika otrok, ki jih imajo podueevati. Kar so pa tičo slovenskih paralelk na gimnazijah, rekel je, da mora, preden kaj v tem oziru vkrene, počakati in videti, kako se bodo take paralelke obnesle na Kranjskem. Z Dunaja, 29. febnivarija. (Socijalisti v JSii-dapcšti. Peulcert v Švici.) Vsled izjemnih doloub preselili so se tukajšnji soi-ijalisticni rogovileži s svojim listom „Zukunft" v Budapešt, ter so od ondot razširjali svoje nevarne in škodljive nazore. Pa tudi Madjarom je začelo presedati to rovanje in „Zukunft" je dobila tiskovno pravdo, vrednika njegovega pa so odgnah iz Budapešte, kjer nima domovinske pravice. O Peukertu, znanem voditelji socijalistične stranke, poroča se iz Švice, da je oporekal novici, da bi imel zvezo s prekucijsko stranko v avstrijskih deželah. Temu pa Peukert ni ugovarjal, kar so mu očitali švicarski listi, da je namreč vedel za roparski napad na dunajskega meščana Merstallingerja, in da je delavcem prigovarjal, naj nikar ne iščejo denarja pri takih ubožčkih, kakor je Merstallinger, ampak da naj se lote bogatejših, to je, bankirjev, pri kterih se zmerom nahaja veliko denarjev. Od ljudi, ki taka načela razširjajo, se pošteni delalci pač ne morejo nadejati zboljšanja svojega stanja in žalostnih svojih razmer. Domače novice. (Slovcnslco gledišče.) Jutri 2. marca se bo kazala vdrugič Eaimundova igra „Zaprav]jivec", ki je zadnjič tako zelo pohvaljena bila, da je tudi jutri pričakovati polnih prostorov. Pridjan ji bo še prolog: ,,Eaimund v Olimpu". {Imenovanje.) Deželni predsednik je imenoval vladna koncipista grofa Margheri-ja in barona M. Schonbergerja za okrajna komisarja, konceptna prak-tikanta vit. L. Eotha in Jos. Oreška pa za vladna koncipista, vse štiri le začasno. {Porotne sodbe) prično se v Ljubljani v pon-deljek 3. t. m., vrsta obravnav je že razglašena. Tiskovne pravde še ni nobene vmes. (O novačenji.) Deželna vlada kranjska naznanja, da se bodo na Kranjskem tudi letos k novačenju klicali in za vojake potrjevali inladenči IV. vrste starosti. {Sneg) je začel iti davi in gre neprenehoma ves dan, tako, da so ga po Ljubljani že vse ulice polne in taka brozga, da je za pešce hoja prav težavna. Sneg se je prav dobro spomnil, da je danes 1. dan marca. Včeraj popoludne je bilo še najlepše vreme. (Skušnja za hahiee), ktere so se izšolale s slovenskim učnim jezikom, vršila se je dne 28. febr. pod predsedništvom c. kr. vladnega svetnika dr. vit. Stoklna, izpraševalca bila sta c. kr. vladna svetnika prof. dr. Valenta in primarij dr. vitez Bleiweis. Učenk bilo je dvanajst, 11 iz Kranjskega in 1 Sta-jarka. Vspeh bil je jako ugoden, prestalo jih je skušnjo 5 s prav dobrim, 5 z dobrim in 2 z dostojnim vspehom. (Lahi so zmiraj enaJci.) Znano je, koliko Lahov si pri nas služi zaslužka nekaj z zidanjem, nekaj s kupčijo in posebno tudi s prodajanjem sladkarij in kostanja in ti zadnji so posebno nadležni. Večidel so to dečki, ki niso ne doma in ne nikjer drugje šole obiskovali in so potem pravi di\gaki. Pa naj bi bili, da bi jih le naši ne posnemali! Pa ti pride dečko, lenoba mu je vtelesena, in začne sladkarije ponujati po laški, čeravno mu iz obraza gleda Ljubljančan. Toraj se Kranjec uči kolikor toliko laškega jezika, da 'prodaja laško robo, Lah pa nikdar slovenskega. To je žalostno! {Zaslužena nagla Icazen.) Danes popoludne je bil ta-le kratek, pa kolikor toliko mikaven prizor „za škofijo". Tam imajo mokarji svoje štante in inarsi-kako zrno ostane tam za tičke. Zdaj je pobelil ta prostor sneg in cele kope lačniii tičkov, večidel ščin-kovcev, je priletelo s strehe ter kljuvalo po zrnih pod snegom; lačne živalice so bile prav krotke, nič se niso bale ljudi, kakor navadno. Kar se pridrvi pobalin, naredi kepo in jo vrže v Lično tropo. Tički se ostrašeni razprše, a lep ščinkovček ostane mrtev na tleh, poba pa se smeje. Pa ne dolgo, kajti nenadoma čuti svoji ušesi v krepkih rokali nekega gospoda, čegar bližajočih se korakov v snegu ni slišal. parkrat gre glava sem ter tje, potem prileti od vsake strani še krepka zaušnica in to tako naglo, da ima poba komaj toliko duška, da zajavka. Ko je spuščen, jo popiha, ljudje pa, ki so to videli, so rekli: „Prav je, samo premalo ga je še!" Razne reci. — Xov zvon za cerkev sv. Jožefa pri Oelji je vlil g. Hilzer v Dunajskem Novem mestu. Tehta 50 centov. Blagoslovil se bo drugo nedeljo po Veliki noči. Nedeljo pozneje, ko se tamkaj obhaja vsako leto veliki shod, bojo toraj romarji že slišali njegov glas. — Oč. gg. Lazaristi iz Celja obhajajo te dni sv. misijon pri sv. Križu poleg Slatine, potem pa v Slivnici po eg Št. Jurja. — Odborniki celjske okolice, kakor je „Slovenec" naznanjal, so zahtevali od svojega župana, naj razpiše odborovo sejo, v kteri se imajo razpravljati jako važne občinske zadeve. Oče Male se tej tirjatvi ni mogel popolnoma ustavljati in razpisal je sejo, ktero so odborniki zahtevali že pred mesec dnevi — na 24. dan marca. Med tem časom, pravi v odgovoru, se mora sam informirati o stvareh, o kterih hočejo razpravljati odborniki. Bomo pa videli, če bo res kaj več vedel, kakor njegov pisar, povedati pri tej seji. Sicer so odborniki pri deželnem odboru pritožbo vložili proti takemu brezobzirnemu ravnanju razprav občinskih odbornikov. — V Grabovu neka žena že od 7. febr. neprestano spi. Žila ji pa tako pravilno bije, kakor zdravemu človeku. Neobčutljiva je popolnoma ia tudi če jo kdo z sivanko zbode, se ne gane. Le tu pa tam nekoliko usta odpre in takrat ji nekaj žlic juhe dajo, toliko, da jo pri življenji ohranijo. Tujci. 28. februvarija. Pri Maliči; Bortold Larapl, kupec, z Dunaja. — Janoz Miillor, tovarnar, iz Reuisoheida. — Grof in Grofinja Hotf''i-lcs, d'Askovieh, iz Klemonika. — Meta pl. Frauendorf, grajšč. nlc va, iz Štajarskega. — pl. Vilden Elizabeta, iz Štajarskega. — Josip Eotliel, kupec, iz Kočevja. Pri Slonu: Frankenberger, L. Nagy in Elija Lustig, kupci, z Dunaja. — M. Wiedorwohl, kupec, iz Trsta. — Marini, kupec, iz Škofje Loke. Pri Bavarskem iili:e (Lodcnhilte) v raznih barvah, kakor svetlo- ali temnomjave, svetlo- ali temnosive, svetlo- ali temnozelene itd., po a Sffltl. Ici'.; trdo ItloTmlto, najnovejši izdelek, rujave ali črne, dobro blago, po 1 gfl. najboljše po ffl. Ici*.; sviliiiito <;iliii><> Icr.; IclolMilvO '^.a. tloolco po 1 K-1<1. do 1 f?ltl. l