K*	fp,	iPN^^^l^f^
. .. . v	»44-;. ■	i	f '
v » I
S * * »i » '
v \ \ V » I / / /
'.-.-.•» -t i
/
Prvi slovenski list v ^ireriki"
GESLO: ZA VERO IN NAROD — ZA PRAVICO IN RESNICO — OD BOJA DO ZMAGE!
GLASILO S. K. DELAVSTVA — DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU — IN S. P. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO.
ŠTEV. (No.) 8.
Odmevi amer. Slovencev za kat. dnevnik
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 15. JANUARJA — THURSDAY, JANUARY, 15, 1925.
LETNIK XXXIV.
Po zadnjem poročilu, kil monopol delnic, razširi v vse smo ga objavili v štev. 1 z dne| slovenske naselbine med dru-1. januarja 1925. smo prejelij štva in narod in da noben pood društev in posameznikov še sameznik naj bi ne imel več
kot k večjemu 15—20 delnic pri podjetju. S tem bi postalo
sledeče odzive:
ODZIVI DRUŠTEV.
Iz Bridge port a, Ohio.
prejeli od ženskega društva »v. Ane, štev. 123, K. Si K. J. sledeče pismo:
Cenjeno uredništvo: — Poročati Vam imam, da so se čla-
to slov. kat. podjetje pravo na-smoj rodno podjetje kat. Slovencev
v Ameriki, bila bi popolnoma narodna last naših slov. naselbin, njih društev, itd. Ta družba naj bi potem skrbela za prosvetno delo med kat. Slo-
RAZNE VESTI.
nice našega društva, na seji venci v Ameriki. Na tem polju, dne 21. dec. ko sem prečitala katerega delokrog je neome-cirkular od Edinosti Publ. Co. ien bi se dalo napraviti silno
izrekle, da kupi društvo eno veliko dobrega za naš narod, delnico, zakar Vam prilagam To podietje naj bi ček za $25.	| kat delavski
— Washington. — V gotovih krogih Washingtona niso zadovoljni z izgovorom, kateri je bil naveden glede rezig-nacije Mr. Hughesa od svojega mesta kot drž. tajnik. Splošno se sodi, da pravi vzrok rezigna-cije ni bil objavljen. Poročilo dalje pravi, da se je najbrže Mr. Hughes pregloboko zapletel v politiko Evrope in da čim dalje ostane tem težje mu bo stališče.
SPORAZUM DOSEŽEN.
Amerika dobi $25,000.000 letno po Dawesovem načrtu. Francija imenuje Ameriko in Anglijo kot grabiteljici denarja siromašne Francije.
Pariz. — Vel. Britanija in Amerika sta v popolnem soglasju glede ameriške zahteve, po kateri ima dobiti Amerika $605,000,000. Francija^ Itali ja, Belgija in druge države so s tem, kar je umevno, zadovoljne.
Po prizadevanju poslanika Kellogga, Herricka in Col. Lo-gana, kateri so bili kot opazovalci pri reparacijski komisiji, je Amerika dosegla vse točke svojih zahtev.
Pričenši septembra meseca leta 1926. bo dobivala Ameri-
— Atlanta. — Alex W. Smith, pravdnik v Atlanta je na nekemu banketu, kateri je . , bil prirejen na čast državnemu
dnevnik začelo tajniku HuShesu> se zgrudil Kot tajnica društva moram naj bi se sznanstvlnim meseč^;mrt6V na tl&' priznati, da so bile članice na- „ikom> katerega sem zlasti pri-! — Chicago, 111. — Pretečega društva, Kadar se je šlo za n0ročal, da se zavzame zanj no leto se je v Chicago zastru-
dobro, potrebno in pravično našemu častnemu predsedniku P^o 390 oseb z "munšajnom." j ka povrnitev stroškov, katere stvar vedno na svojem mestu Rev james Cernetu med našo Poleg tega je bilo še 151 smrt- je imela z okupacijo, kar bo iz-in vnete. In ravno tako tudi čč duhovščino. Dalo bi se na- nih slučajev, kateri so nastali plačano v 18. letih. V par le-sedaj nismo zaostale, ko se gre pravjti §e marsikaj drugega, o po krivdi te strupene pijače, i tih pa bo po sedanji pogodbi1 za tako prekoristno stvar, kot čemer še ne mislimo. Vse to bi Chicago, kakor vsa druga več- dobivala Amerika letno po
v par letih silno dvignilo našo j a in manjš* mesta po Uniji so skupno kat. stvar. Kadar rc- preplavljena raznih alkohol-čem skupno kat. stvar mislim, j nih pijač in po izjavi zdravni-naše slov. žurmiie. * naša kat! ških izvedencev se nahaja se-
Iz Jugoslavije.
PROTIBOLJŠEVISKA BALKANSKA ZVEZA. — PROTEST PROTI ALBANIJI. — KRALJ V PARIZU. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Balkan proti boljsevikom.
Po poročilu lista Univers Telegraph iz Zofije, bo potovanje bolgarskega ministrskega predsednika Cankova v Beograd in Bukarešto prineslo formalni sklep antiboljševiške balkanske zveze. V tej zvezi bodo najprej le Bulgarija, Jugoslavija in Rumunija. Vendar pa računajo s tem, da bo v najkrajšem času pristopila tudi Grčija. V vladnih krogih
Sta-
K skrivnostnem umoru dencih.
Poročali smo že, da je v Studencih umoril čevljar Miki svojo ženo in nato pobegmL U-bito ženo so našli z razbito glavo ležečo na tleh in z obrazom obrnjenim v tla v delavnici poleg posode z otroškim perilom. Stanovanje je bilo v največjem neredu. V stnovanjski sobi je bilo v postelji truplo petletnega otroka, ki je imelo režeče
v Sofiji menijo, da bo ta anti- rano na glavi. Ugotovilo se je, boljševistična zveza prinesla da je zginila iz stanovanja ka-precejšno olajšanje notranje seta za denar, vsa moževa ©b-političnega položaja v Bulga-leka in okbn 15 parov čevljev, riji, pa tudi za ostale balkan- Denarja so našli v gotovini ske države notranjo politično 3000 Din. Koliko je ^bilo de-pomirjenje.	narja v kaseti, se ne ve. Ta
-o--dejstva mečejo sum na druge
Protest proti Albaniji. osebe, ne na pobeglega moža.
katoliški dnevnik, ker nam je tako potreben.
Društvo sv. Ane štev. 123, K. S. K. J. iskreno pozdravlja to idejo in želi, da bi jo podpirala in sodelovala vsa sestr- kar je našega duha. sVa in bratska društva naše Jednote. da bi se tako čimprej uresničila, kar Bog daj!
Pozdrav! — Ana Smrekar, tajnica.
Nihče med nami ni menda več tako starokopiten, da nt? vidi jasno, da je v današnjih
dneh vsak napredek, bodisi organizacije, društev, župnij, a-li kaj drugega odvisen edino od prave reklame. Danes ie odvisno vse od reklame. Imej še naselbina brez lastne slov. žup- tako stokrat prav, naj bodo i-
mje in duhovnika, je v kolikor deje še ^ko dobre, nikamor ne se tiče odločnosti katoliškega more1o brez reklame. Reklamo prennčama daleko pred mar- pa dela časopisje. sikatero drugo večjo slov. na-selhino. ki ima svojo župnijo in
o,*-	, . .	, Na seji min. sveta je poročal	Sedaj se domneva, da sta kriv-
$25,000.000 dokler ne bo pla- referent za albanske zadeve v	ca dva neznanca, ki sta tisti ve-
cana cela svota, ki je bila na ZUTianjem ministrstvu Branko	čer odšla z Miklom in ga umo-
konferenci pripoznana	; Lazorovič Q brzojavkah, ki jih	rila, njegovo truplo pa vrgla ▼
•	x u w i - Glede nemških parni ko v k a- je prejel 0 dogodkih v Albaniji.	Dravo. Ta dva neznanca, sta
društva in Jednote in sploh vse daj veliko vec oseb po bolms-^ere ima Anglija m Amerika, Kakor ge doznava namerava	skoro gotovo vedela, da ima
nicah, ki se zdravijo za posle- bo določil ameriški kongres. ^^ dr Ninčič korake	MM vefijo gvoto denarj-a do_
dicami alkohola kakor kedaj.Vendar pa poročilo toliko ^ banskem. kabinetu v Tirani da' ma, ker se je večkrat izrazi!,
poprej pred prohibicijo.	j menja, da bo AmerUca te par- se zagčiti naš žive]j v t • d;že.	da si bo v kratkem kupn „0vo
— Pariz. — Na pariškem mke držala toliko časa kot po- ,L vlafia bo zapretila
z ostrimi	hišo. Oba neznanca sta se po-
protiodredbami.	zno na večer vrnila. Med ženo
f Opomba uredništva: —
Slov. naselbini v Bridgeportu, O. ie za čestitati. Dasi mala
kolodvoru je vsled goste me- roštvo, dokler ne bo dobila vse-gle, katera se vlači od Pariza ga izplačila, do Calais nastala kolizija pri Male države, med njimi tudi kateri je bilo veliko m ateri j al- j Jugoslavija, so postavljene na ne škode in devet oseb ranje- milost velikih, in bodo morale nih. Promet je bil za dalje ča- hvaležno sprejeti, kar se jim
je
sa vstavljen.
— San Francisco, Cal
bo odkazalo.	i
V Franciji prinašajo listi na
glavnemu vhodu justične pala-jPrvi strani spačene slike "strice je bila podtaknjena bomba jca Sama" in John Bulla, kot Vidite kat. Slovenci, naša katera je eksplodirala in na- grabitelja, ki jemljeta denar od svojega duhovnika. To" ni" no- kat- društva in organizpcije i- pravila precejšno škodo na po- siromašne Francije. V člankih
--o--in med njima se je vnel pre-
Kralj v Parizu.	pir, ki pa ni pri sosedih zbudil
Kraljev stric princ Arzen v	nikake pozornosti. Kmalu se je
Parizu je težko bolan. Kralj je	vse pomirilo. Preiskava se na-
odpotoval v Pariz kjer je ostal	daljuje.
le par dni.	-o—-
-o--Umor na Kamenščaku.
Samomor	Na praznik dne 8. m. m. ra-Dne 20. m. m. se je zastrupi- j no zjutraj se je z vso naglico
la v Mariboru z lizolom 46-let-	od ust do ust širila vest o stra-
b*»na hvala, ampak sama čista ™ajo idealne programe, bolj
resnica! Kako zavedni kat. možie in žene prebivajo v tej naselbini nriča tudi to, da ima ta mala slov. naselbina že pet delnic od naše Slov. kat. tis-
slonju. Ranjen ni bil
na sled zločincu.
— Chicago, 111. — State Bank of Niles eno miljo od mesta na Milwaukee ave.. so oro-
idealne — mnogo bolj, kakor brezverske, pa vendar so brez verske naprej od naših. Zakaj ? — Zato. ker imajo za seboj močan tisk. Imajo časopisje! kovne družbe Edinost. Pa mi Imajo svoje dnevnike in ti d<?-|pali banditi za $5,000. Zaprli ne govorimo tega radi naše	za	Imajo torej veli-
družbe, ampak tega. ker neo-l^o reklamo, vrgljiva resnica je. da danes se. Nikar ne trdimo vedno eno ne sodi in ne meri kat. prepri-, in isto. ampak vsak naj odpre čanja med ljudmi po nobeni oči, naj pogleda na deistva in drueri stvari bolj, kakor po ka-| premisli! toliškem tisku in po tem, kako
k sreči se Pa bere, da Amerika, sedaj
na Peče Kornelija. Domačini so jo našli zvijajočo se v strašnih
nihče. Policija se trudi priti ko je pograbila vse zlato kar krf-h ter takoj obvestm po]i.
ga kje podpirajo in vzdržuje-io. Zato rast slov. bridgeport-ski naselbini, ker jo zasluži!)
ODZIVI POSAMEZNIKOV.
so predsednika banke, knjigo-vodkinjo in enega privatnika v blagajno, nakar so jo pobrisali proti Chicago.
— Oboroženi bandit je prišel v Chelsea hotel na 920 Wil-Katoliško delavski dnevnik j son ave. in oropal klerka za ie nam neobhodno potreben, j $50.00 in razorožil nekega po-Kdor je proti njemu in ugovar-^ licaja katerega je z dvema dru-
ia proti tej ideii. ta je ali pokrit katoličan, ki v svojem srcu sovraži na tiho napredek ka-Iz Bulger, Pa. se je priglasil toličanstva med nami, ali pa je
kot 'delničar znani navdušeni mož Mr. Štefan Jenko. Kupil je 1 delnico.
Iz Pittsburgh, Pa. se je priglasil kot delničar Mr. Anton Berdik. Kupil je 1 delnico.
Iz La Salle, 111. se je priglasil kot delničar Mr. Anton Ov-nik. Kupil je 1 delnico.
Iz Forest City. Pa. se je priglasila kot delničarka naša ta-mošnja marljiva zastopnica Mrs. Ana Gerchman. Kupila je 1 delnico.
Iz Jolieta, 111. se je priglasila kot delničarka Mrs. Ana Ba-hor. Kupila je 4 delnice.
Iz Chicago, 111. so se prierlasi-
tako zagaman, govori.
da ne ve kaj
ga ie bilo na svetu, zahteva, da se ji plača dolg.
--o-
Šesti umor tekom enega leta na istem prostoru.
Na West 26. cesti in Lowe ave. v Chicago je bil najdenj mrtev trgovec Jos. Di Nova, star 32 let. Znaki petih krogel v glavi nesrečneža je dokaz, da je bil ustreljen iz bližine. Vzrok umora ni znan. To je že šesti umor na temu mestu tekom enega leta.
-o-
gima osebama nekaj časa držal kot jetnika nakar je prišel jGuv- Davia zapustil svoje me-
V Ameriki imamo več
drugi policist in bandita ranil ko je pričel tečti čim je zapazil, da je izdan.
Tokyo. — Čim je pritisnfla sto zima, je lakota v Koreji nasta-
slovenskih naselbin. Naša Slov. kat. tiskovna dr. Edinost ie in-korporirana za $20.000. Delnice so po $25k vsaka. Torej je vseh delnic 800. Doslej prodanih je nekako 660. Družba jih ima na roki za prodati šev o-krog 140. Toda ni to ravno o čemer govorim. Jaz imamo v mislih vseh 800 delnic. Ali bi ne mogla vsaka naselbina (ka-
la neznosna. 3.000.000 ljudi trpi za lakoto. Samo v enem o-kraju je skupaj 50,000 trpečih. Kmetje jedo drevesne skorje, da se vsaj na nogah obdržijo. Žalostno je poročilo, da vlada ne more temu odpomoči.
— Moskva, Rusija. — Jean-Herbette, prvi francoski poslanik v Rusiji je prišel v Moskvo. Rekel je, da težkoče katere za-
terih je skupaj par sto) ne- branjujejo normalne odnošaje katere več. nekatere mani kupiti po nekaj delnic ? Naš namen je vseh 800 delnic razširi-
li po zadnjem poročilu sledeči ti v vse naselbine, v vsako po naši dobri možie: Mr. Antdn par delnic. Tako bi bila vsaka
sto.
Topeka, Kas. — Trmin je pretekel za guv. Davisa, katerega je končal nečastno: z ma-dežem nepoštenja, ker je spre- radTYaiitve" kralja.'
o
cijo, ki je poklicala rešilni oddelek. Toda za samomorilko je prišla pomoč prepozno. Ni do-gnano kaj je gnalo ženo v sfhrt.
-o-
Smrtna kosa.
V Žabnici pri Škofji Loki je umrl zidarski mojster g. Janez Plest6nj^k p. d. Rating, star 48 let. Bolezen si je nakopal že na italijanski fronti. Blag mu spomin.
-o——
Tri let,a ječe radi žalitve kra-Ija.
Novosadsko sodišče je obsodilo vrtnarja in ruskega begunca Slavka Hubanova iz Starega Bečeja na tri leta težke je-
jel podkupnino, za kar se bo, moral zagovarjati pred sodiščem.
Guv. Davis je rekel množici, ki je napolnila mestno dVora-no:' "Stojim tukaj pred vami, kot edini guverner države Kansas, ki je bil aretiran pri o-pravljanju svojih dolžnosti/'
Dalje je rekel: "Jaz nisem kriv ničesar. Jaz v svojih dveh
Trčenje ladij na Donavi.
Huda megla, ki že nekaj tednov leži na Donavi in Savi, zelo ovira promet s parniki. V bližini Zemuna sta trčili skupaj ladji "Nera" in "Vardar," ki vzdržujeta promet med Beogradom in Zemunom. Obe ladji sta bili polni potnikov in dogodila bi se bila strašna katastrofa, da ni krmar na "Neri"
letih službe kot guverner ni-
obeh^ držav je'Vripoznanjed^l-] f6^ sprejel nobenega denarja j neva^kost v" zadrijem"'trenutku ga Franciji. Ako sovjetska .via-1 ko1t Podkupnino. Imam nasprot-j ODazil ter ladjo obrnil tak0< da to pripozna. potem sme tudi ?|ke „ so Povzročili, da da je <«Vardar" udaril računati da dobi kredit.
— Tokyo. — V Tokyo so se
Gregorich je kupil 1 delnico,: naselbina enako zastopana in ženske iskazale tako porabne
Mr. Michael Triiko ie kupil 1 enako zainteresirana. Ali ni to delnico in Mr. Joseph Drešček lep načrt? Ali iii to prilika, ka-
je kupil 1 delnico.
koršn^ ameriški Slovenci še
bi omadeževali moje ime."
-o-
Sedem oseb žrtve eksplozije.
Caldwell. N. Y. — Na samem ie stala hiša kjer je živefa družina črncev. Neznano kako je
AMERIŠKIM KAT. SLOVEN« CEM IN NJIH DRU-ŠTVAM!
za sprevodniške službe na pouličnih železnicah, da bodo sedaj le ženske zaposlene pri te-	,	..	_ _ . nikdar imeli niso? Pomislite mu poslu. Obleke bodo imele eksplozija posode kjer malo in potem se odločite. Sa- po evropeiskem kroju, za kafe-1 m mo nikar ne spimo več! Mož- re bo izdelal vzorec pariški je, in žene pridite na plan in krojač.
tem pri dru-! — London. — Od Tukaj po-
Kakor že parkrat pojasnje-j razpravljajte o no in razglašeno, sklenila je štvah in javno v našem časopis-1 ročaj o, da je že zopet naatopi-
geni, katerega žrtev je bila družina obstoječa iz sedmih o-seb, dve ženski in pet otrok.
ju!
zadnja letna seja Slov. kat. tiskovne družbe Edinost, da se
S
la po mestu megla, kater^ o- kretati Urednik. ' vira ves promet. Busi ne morejo
ulicah
šnem zločinu umora, ki se je vršil v hiši družine Dajčar, katera ima majhno posestvice na Kamenščaku, približno tri Četrt ure od Ljutomera. — Prejšnji dan t. j. v nedelja zjutraj okoli 3. ure je žena Ludvika Dajčar, po imenu Katarina« svojega moža s pomočjo posestniškega sina 'Alojza Zinko iz Koračice s sekiro ubila in sicer ga trikrat s tako močjo po ^lavi udarila, da so izstopili možgani in je kri brizgnifa visoko po steni. Po storjenem zločimi je storilka hišo zaklenila ter se podala s svojo nezakonsko hčerjo Kristino Klemencič in njenim ljubimcem Žinko k bližnjemu sosedu Bratušu, kjer je povedala, da bo mož "hin/' toda podrobnosti o dogodka samem je zamolčala. Zato se sosed tudi, ko je ob 5r uri v cerkev odšel, ni prepričal, kaj se je v hiši Dajčar zgodilo. Sele proti 8. uri sta se obe Dajčar-jevi vrnile domov, ampak še takrat nista pogledale v sobo, kjer je žrtev še hropela, temveč sta opravljali živino, kakor da se ni nič posebnega zgodi-* lo. Ko je uro pozneje sosed O-bran stopil v sobo, kjer se je bil izvršil zločin, se mu je odkrila grozna podoba. — Ludvik Dajčar je ležal z več ranami na glavi in deloma izstopiv-šimi možganami na hrbtu v mlaki krvi, medtem ko je zraven njega ležal kuhinjski nož in sekirica, ki sta bila s krvjo (Dalje na 4. strani.)
je "varaar" uaani v njo samo z bokom, ne pa z ostrim prednjim koncem, ki bi bil ladjo sigurno presekal na dvoje.
-o-
Pegasti ^ tifus v Beogradu.
pof^f^Š i družinska pratm
gasti tifus. Sedaj se je ta epi- j je dospela iz starega kraja za demiia zanesla tudi v Beograd, j leto 1925. To leto so jo izdali kjer je obolelo precej oseb. Ob- v jubilejni izdaji in je lepša lasti so ukrenile vse potrebno, kot kedaj prej. S poštnino da se bolezen ne razširi.	ne 25c.
■o-
"AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST." i^———^___«_
Prvi in najstarejfti slovenski katoliški list v Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen teta 1891. Edinost leta 1914.
The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Ishija vsaki torek, sredo, četrtek in petek. — Issued every Tuesdaj Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: —
Edinost Publishing Company
1849 - West 22nd Street,	Chicaffo, OL
*_Telephone: Canal 0098._
Cene oglasom na xahtevo. Advertising rates on application
JCAROČNINA: Za Zediniene države za celo leto ................$4-00
Za Zediniene države za pol leta ................S2.00
Za Chicago, Kanado in Evrooo za celo leto . ..$4.75
Za Chicago. Kanado in Evropo za pol leta ......$3.50
SUBSCRIPTION: For Unit-d States per year ...... ........$44»
For United States per half year ..............$200
For Chicago. Canada and Europe per yea»- ..$4 75 _"__For Chicago Canada 3nH Fur^o* r>r S-K "»«- eg gp
"Entered as second class matter June 27. 1924, at the post office at O^caeo. Illinois, under the ^rt of March 3 1879"
Delavstvo in iioforazba.
rijo vsepovsod svoje katoliško delavsko časopisje. To je glavno sredstvo, ki Vam kaže in,prinaša dnevna vprašanja v pravi luči, ki se tako resno tičejo Vašega življenja. V časopisju je moč. Kdor ima časopisje ta ima bodočnost.
. Katoliško misleče delavstvo mora na vsak način oja-čiti svoj tisek, prej ko slej moramo tudi slovenski delavci začeti z resnim deldm, da se bomo gospodarsko in politično izobraževali, ker le potem bomo nekaj veljali.
O tem perečem vprašanju bomo še razpravljali. Prosimo tudi naše somišljenike, da pridejo na dan s svojimi idejamo in priporočili.
Shsboyga% Wis.
Sheboyganska paprika piše, da je naš č. g. župnik odšel v Milwaukee, ker je bilo potreba krstiti. Porod je bil težak. O-tac je biT Mr. Hrvatski Lopov In mati Mrs. Slovenska Propa-Uca. Oba sta bila nedolžna. Za kuma je bil ruski čifut, ki je bff edino odgovoren za ta porod. Otacu Je kazal Suti in m?-mlci tfho bodi — j a ču plati-ti sve. Tako je bilo rojeno pohabljeno rfpte "D. S."
Za Judežem groš so bili prodani in sedaj hočejo varati naš slovenski narod". AH Slovenci
Xar je delavstvu današnjih dni najbolj potreba je izobrazba. Naš list priporoča to slovenskim delavcem že od svojega začetka. Zakaj delavec brez pravega duševnega obzorja je nič, se ne ve v nobenem vprašanju kam dati, ne ve najti izhoda iz nobenega važnejšega vprašanja.
Naši rdeči listi, ki imajo že odnekdaj to navado, da v hujska jočem tonu pišejo o naših vladah, o naših razmerah, se malo brigajo zato važno vprašanje. Pravijo sicer, da delajo za izobrazbo. Toda kakšno? V svojih listih napadajo vero in one, kateri to vero uče in spoštujejo. Delavce ob vero spraviti je njih glavno načelo. To pa ni izobrazba — vsaj prava ne. Ko bi bilo naše delavstvo v pra- v Milwaukee fn Shebo^granu vem duhu izobraženo, bi kaj takega ne dopuščalo, tako pa Jim ne verjamejo: odobruie pa samo ne ve kai. Boli, ko mu kak rdeči pete-L. 1 r°HTt l1 . P ^ 1 ln1 ,7
, .	' - *i - v t	, , si nas^ibi^i. ko ie stkane hla-
lm po kakem umazanem gnoju plese, bolj se mu dopade. če nosfI Tedaf je nro,ala sIov_
To je žalostno, a je resnično.
V Združenih državah ima delavstvo dovolj svobode.
V tej deželi je ljudovlada in vsak izmed nas državljanov j n.fa za groš cerkveno |
je sovladar. Vsake štiri leta si volimo novo vlado. Kak-! Slovenija pod urednikom Fr.
šne vlade si izvolimo, to je pa od volilcev odvisno. In rav-l Veramčem m bila katoliška.
_ .	i ti	t • •	i! j	J vendar on se m dal prodati,
no zato, ker je to od volilcev odvisno je neobhodno po- KazameI Je dušo svojega naro-
trebno, da so delavci volilci toliko izobraženi, da se za- <ja m Slovenija je bila tedaj
nimajo za politiko, da njej sledijo in, da znajo sami ko- dostojen list 99 procentov bolj,
mentirati in odločati, kaj in koga bodo volili. Ne kaj bo kakor je judovski li*t "D. S."
kdo meni natrobil na uho, koga naj volim, ali ako vidim, Društvo Sloga ie nezadovoli-
kako reklamo za kake kandidate, ampak delavec mora ™ sTtakim	kot Je
. , , , , , .	, . , . , j S. Lepega dne znajo pričet?
znati sam proučiti, kdo bo delal za njegovo korist in kdo z Fastnfm	in tiskarno
fn čifutskih grošev bo tudi en-Delavstvo se mora gospodarsko in politično izobrazi- krat zmanjkalo. "D. S." pa bo ti pa se bodo razmere precej izboljšale. Delavec mora biti fuč !jj zaveden, in zaveden pa ni, dokler nima potrebne izobraz-	J-
be. Gospodarsko izobražen delavec ne zahteva ničesar, kar je s gospodarskega stališča nemogočega.
čitalnica, pa groša je zmanjkalo. Poročil se ie iz prepriča-
Forest Citv
Nikjer ne preži na nobenega ! Izobrazbo delavec lahko pridobi, če le hoče. Po vseh'delavca trpina toliko nevarno-
tnestih vlada vzdržuje večerne šole za učenje angleščine in za naturalizacijo tujcev. Naši delavci, Če tudi že priletni naj bi v te šole hodili. Priuče se angleškega jezika, po-uče se o (stoieriških postavah in to je velikega pomena. Delavci naj dalje čitajo dobro delavsko časopisje, katero dela odkrito in iskreno za njih dobrobit. Slovenci nimamo mnogo takih časopisov. Da jih človek zamore iz srca priporočiti so edino: "Amerikanski Slovenec — Edinost/' Glasilo K. S. K. J.", "Ameriška Domovifta" in Ave Maria. Ostali slovenski časniki pa imajo večinoma vse druge namene in tendence. Hujskajo razred na razred in s tem več škodijo kot koristijo.
Dalje pa, slovenski delavci čitajte dobro za delavce prirejeno literaturo. Čitajte dobre knjige, iz katerih si boste načrpali potrebno izobrazbo. Slovenskim delavcem priporočamo prav iskreno, da si noroče knjigo "Za kr-sčaski socializem," katero je priredil za slovenske delavce znani slovenski delavski voditelj v stari domovini Dr. A. Gosar. On vodi slovenske delavce po zasnovanem načrtu ranjkega Dr. Kreka. Tu so objavljeni pomisleki in odgovori.
Pred vsem pa, katoliško misleči delavci naj vedno ši-
sti. kakor na premogarje in rudarje. Vedno je v nevarnosti, da mu pade kai na jrlavo in gaj na mestu usmrti. Tako se je te dni pripetila zopet premogo-; rovniska nesreča v tukajšnem dinton nrpmogokopu. Nad pro-j štorom, kier so delali se je utrgala nepričakovano cela plasty ter zasula več delavcev. Pre-mogar Charles Wood je bil na I mestu ubit. Adam Moclewski je iako nevarno poškodovan. Fr. j Krosvicu stanujočemu v Vand-lingu, mu ie zmečkalo nogo. I V resnici je premog krvav, a-ko se pomisb", koliko človeških žfvlfenf zahteva po premogo-kopfh, kjer ga nremogarji kopljejo fn spravlje.io na površje.
Znana tukajšna trgovina Rudy Ravinaker je bila vlomljena o polnoči 2. januarja, j kjer so nepovabljeni obiskovalci pobrali nekaj denarja, cigar in dragih stvari. Kot osumljen-
ce 3e je nato aretiralo dva mlada 15-letna fanta John Riznar-ja in Martin Korsacka. Ta slučaj je slabo znamenje, ki poka-zuje, kam jadra naša mladina l Joseph Jerin je odšel te dni v New York, kjer se je poročil na Novega leta dan. Ime neveste mi ni znano. Stanovala' bosta v Vandlingu. Obilo sreče T Poročevalec.
-o-
E!khard, Ind 1
Ker je ravno danes praznik sv. Treh kraljev, sem se namenila malo poročati, kako se gibljemo tukaj. To se ve, da nič: kaj posebno, ker ostra zima pritiska in je vedno hujša, zato se le bolj peči držimo.
Prvo. kar moram poročati je, da Mrs. Štorklja še ni zmrznila in se je oglasila pri druž. Krastar ter jim pustila krepkega sinčka, ki so ga krstili dne 4. fan. in mu dali ime Frank. Botra sta bila iz Clevelanda Mr. Laj in Fani Novak. Vabljeni smo bili tudi na krstijo, kjer smo se prav dobro zabavr-Ti. Družina Hrastar je nam postregla z vsakovrstnimi jedili in rajnim vincem, še celo izvrstno gndbo so preskrbeli, da smo se tudi malo zasukali.
Ker pa je bila Mrs. Štorklja ravno tukaj na obisku, se je pa tudi oglasila pri družini Gore in jim pustila zalo deklico.
Mrs. Mary Zakrajšek je' bi-'ala več tednov v bolnišnici in i tuUi operirana, sedaj je na domu in se ji zdravje obrača na bolje, kar ji prav iz srca želimo.
Tudi od tukaj Vam moram poročati, da se tatovi klatijo po naši naselbini, kateri tudi Slovencem ne prizanašajo. Pred dvemi leti je prišel bandit k rojaku Fonda, kateri je bil v starem kraju njegov sosed U-mek. tako se baje piše in mu vzel $950.00 in odšel. Nato mu je pa bandit pisal, naj molči, ker drugače mu bo r> ostre lil colo družino. In res, Mr. Fonda je molčal. Sedai pa • ravno zadnji dan leta 1924., pridejo trije h rojaku Fonda ravno o pol noči, med njimi tudi Umek, kai so nameravali se ne ve. Mr. Fonda jim da piti vina in ni hotel ničesar omeniti o ukradenem denarju, pač pa reče na skrivnem svojemu si-! jfu, naj telefonira na policijo. | In res policija je bila obveščena in takoj na licu mesta. "Obiskovalci" so bili ne malo ra-.
zočarani, ko so zagledali pred seboj može postave, kateri so jih odvedli na varno. Kaj se bo z njimi zgodilo še ne t vem, ko bom zvedela bom poročala.
Pozdrav vsem rojakom Sirom Amerike!
Mary Oblak.
-o-
San Francisco, Cal.
Cenjeno uredništvo: — Sporočiti hočem slovenski javnosti, da smo Slovenci tukaj na skrajnem ameriškem zapadu na o-balah Tihega morja prav lepo obhajali božične praznike.
Imeli smo v naši slovenski cerkvi polnočno sv. mašo. Cerkev je bila ob tej priliki skoro premajhna. Bilo je ljudstva vse! polno, kar pokazuje, da narodom je vera še pri srcu. Tako, so bile dobro obiskane tudi! vse druge sv. maše na sveti dan.
Božična kolekta je letošnje božične praznike dosegla izmed vseh dosedaniih enakih kolekt rekord. Vsega skupaj ie prišlo 1P50 95 kar je največ-ia kolekta, kar jih je doslej še n.°ša cerkev ob enakih praznikih imela.	* i
Naš navdušeni č. g. župnik Father Turk so lepo pohvalili naš slovenski in hrvatski narod -»-a velikodušnost do cerkve, ki so jo skazali za praznike. To vidi, kai se doseže rmtom len°ga sodelovanja, sloge in sporazuma. Zato držimo se o-esTa v slo tri je moč !
Vreme smo imeli tekrom praznikov fn sedaj jako lepo. Brala sem. da imate tam v Chi-cagi jako hudo zimo. Tukaj ne vemo nič od zime, vse je lepo in letošnfo zimo tudi ni posebnega dežja. Tako da v tem ozi-ru smo tudi vsi prav zadovolj*-r.i".
Drugih posebnih novic nimam za seda j, bom že zopet kaj kmalu prišla na dan. Veselo in srečno Novo leto želim u-redništvu fn čitateljem lista A-mer. Slov. — Edinost in Ave Maria!
Poročevalka.

! .
I
Rosegger: Jos. Vole.
HUDA SPE LICA
IKmetje so ju zelo radi zalagali z delom, ker je oskrbela Špelica vse na najboljši, najnatančnejši in najčednejši način.
Pa je Francelj nekoč polr glasno vzdihnil:.
"Zdaj v svojem osemdesetem letu naj se pa učim presti!"
"Zakaj pa ne?" je kriknila Spelica. "Stari ljudje postanejo otročji, in otroci se morajo učiti!"
Francelj je po strani ,poškilil k nji, če se znabiti ob teh besedah vseeno ni nekoliko nasmehnila? Pa se ni grdo je gledala kot vrag iz peklenske luk-ji je bilo, in
sti. D^ bi se njegovi okoreli prsti malo otajali, mu je dobro kurila peč; da bi njegova noga pridneje gonila nogalnico, mu ie pa včasih postavila na klop bel vrček iz porcelana; pod štulo je imel naslikano rdečo rožico. Iz tega vrčka je poči-si srkal in — se je prijetno predlo. V par slučajih je pa potegnil le preveč, in nit se je utrgala, Francelj ni dobil potem več dni tistega vrčka z rožico pod nos.
Bilo je pa v hiši še več vr-čev; Francelj je v vsakega malo pokukal in enkrat otožno rekel: "Voda in nič kot voda ! To ni zdravo, po vodi zraste kreša v želodcu. Umreti —" je, ker se je
lica zagledala vanj, pa ne kakor se zaljubljenci zagledalo. Vobče vzeto je postajala Špelica z leti milejša, kakor je-sih, Če mu p ril i ješ vode.
Tisti dan, ko sta izpolnila sedemdeseto leto, sta sedela pred svojo kajžo na gorkem solncu. Eno nadlogo sta imela pač že čisto za seboj t prevroče j'ima ni bilo nikjer in nikoli več Francelj je x imel na nosu svoje roženo obrobljene očali in je gledal v dolino dol, kjer so ljudje orali in je sejalec stresal seme. Dolgo sta že sedela molče drug ob drugem.
Zdarj — skoro bojazljivo — je on dvignil svojo roko in jo rahlo položil nji na ramo in rekel tiho: "Ali si ti zdrava, Špelica
"Zakaj' bi ne bila zdrava?" se je ona razhudila.
"To j*e čudno," je rekel on. Svoj živi dan nisem bila je osorno nadaljevala
ona, "delaven človek nima časa za bolan biti!"
"Jaz sem bil tudi zmiraj zdrav, čast Bogu!" je rekel Francelj ponižno.
"Ja, tisto je izvzeto, ker si bil len!" je dodala ona.
"Hi, hi, tisto imaš pa tudi prav!" je rekel on. Potem sta spet molčala. Vse je bilo tiho.
Njegova^ roka je bila še zmiraj na njeni rami.
"Ja, j a," je rekel potem Francelj zamišljen. "Sedemin-devedest!"
Ona ni rekla nič. Nadaljeval je pa on:
"Kaj misliš stara, ko bova i-mela sto let. kai bova takrat naredila, midva?"
Ona ni odgovorila. Zato je nomolčal tudi on. In v tem globokem. resnobnem miru, ko sta tako sedela tesno drug ob drugem in zasanjani a bogve kam, je legla v njiju srci globoka žalost. Nikogar rimata
UTRINKI.
Pisatelji slabih časopisov In knjig spominjajo na petelina; kadar se hoče posebno postaviti, skočf na kup gnoja !	\ * * *
Svobodomiselci so tako svobodoljubni, da hočejo vso svobodo v zakup.in svojemu bližnjemu drugega prepričanja jo
niti ene unče ne privoščilo l # # *
Radi jezfkov so si že marsikateri prijatelji sovražniki postali.
# * *
Vera In znanost sti sestri, kdor skuša zakriti njih sorodnost Ie samega sebe blufa. * * * i
Neprevidnost je veliko zlo; to vedo tudi vsi tisti, ki so v gorečem navdušenju prispevali dvajsetake za mil jonski
fond!
v	* * *
Zaspanost je tisti faktor, radi katerega ameriški Slovenci
še nimamo kat. dnevnika. * ♦ *
Katoličan brez katoliškega časopisa *je toliko, kakor avtomobil brez gasolina.
v visoki starosti, čisto sama sta . . .
Minilo je za t^m eno leto in potem še eno. Pa je prišel nekoč dan, ko se je Francelj v sozdu spotom počasi vlegel na mah, da malo počije. Ona je obstala ob njem in čakala, da mu pomaga spet na noge, zakaj sani je že jako težlo vstal. On je imel suhe roke sklenjena na kolenih in je njo vabil, naj še ona sede, k njemu da počitek danes dene tako dobro.
(Konec jutri.) *
-o-
Orožnik (ki preiskuje hudodelca) : "Zdi se'mi. da smo morali nravega tička vieti . . . kar dva kazenska zakonika i-ma ta zvitež pri srbi."
-o-
Kakor človek nanravi knjige, podobno napravijo knjiga Človeka; dobre dobrega, slabe slabega.
PrUpevano.
Cleveland, O. — Ker je Peter Zgaga tako točno (?) odgovoril na stavljena vprašanja v A. S. — Ed. glede družinskih razmer ata Zeksarja, mi bo "brihtna" glava Zgaga gotovo odgovoril tudi to le: Kdo je vzrok, da je Zeksarjev list dobil korbeo v Lorainu na zadnji konvenciji ? Pozdrav — E-
*den, ki ga ta stvar zanima.
* * *
Italija zgleda kot nabiti top, pod katerim pridno kuri italijanski stric Mussolini. Pa Mussolini pravi.da top ne bo eksplodiral ; zato mu zabija v žrelo debel klin, pod ton pa pridno naklada novi gorljivi materijah Konec bo sicer tale, kakor ie pri takih slučajih že običa-ien. Ko bo vročina nod topom dosekla svojo stopinjo bomo čuli močan pok in če bo ta eksplozija Mussoliniju samo kak prst odtrgala bo lahko prav vesel!
* * *
Proletarčev urednik se je^rl na svoie nasprotnike, češ. da preveč blatno sociializem, tem ta niihov rdeči sociializem ni res taka zverina, kot Se io slika. Zato so te dni priredili javno debato. Pozival je kaipada vse one. ki su k^dai trdili, da je rdeči socijalizem v škodo slov. delavcem. Zato se postavil na svojem kunu in zakiri-klkal je. da naj nrideio, vsi in to dokažeio. Če bi bil jaz kai dal v sklad za milijonski fond, bi bil prav gotovo pri tej debati navzoč. Sicer na več tisoči naših slovenskih delavcev v Ameriki to dobro ve. In že tudi vrabci po slovenskih naselbinah Čivkaio, da so lawn-dalski sociialisti oskubili uboge slovenske delavce za 60 tisočakov! Kar ie na nainp^«"1-nejse ie pa to. da ste vi -r*®*-karjT. ki ste trpine oskubili rod nretvezo za 60 tisočakov, T^otem nre^rli mile prošnje naših stavkuioeih premogarjev za nomoč. Takih faloto^. ki vfdifo človeka samo tedaj, kadar se od njega kaj dobi. je na vsakem vogaki nreveč. Pri-jatel/stvo in sočustvovanje se roknže prijatelju v sili in stiski. Tejora na slov. rdeči sociia-Hrti	š^ nimaio v svo-
iem rekordu, Toliko torej ste bili finančno v škodo slov. trpinom. da ne govorimo, koliko ste povzročili duševne in moralne škode m^d nr»šim narodom v Ameriki! b? Vi imeli k ai nohtenia. vesti aH na sramu bi se snloh sramovali stopiti še kedai prod kakega s1©-venskega delavea! Zakai vsak izmed niih vam vsem dokaže, dn cfo sa^no strigli, pitali z vašimi dvon^mrni frazami, dobro GTa in kori<stTOr»<rq r>a ' riFte 7.r> nieea storili niti toliko. kolikor je za nohtom črnega !
GENERAL WRANGEL
V BERLINU.
V Berlin je prišel pretekli teden general baron Wrangel, vrhovni poveljnik c ari stične vojske, ki si je stavil za nalogo, da stre boljševizem v Rusiji. Ruski emigranti in protiboliše-.viška udruženja so mu priredila svečan sprejem in tudi banket. Bili so govori, v katerih se je zrcalila nada, da bo kmalu konec sovjetske vlade v Rusiji in da bo Wranglova vojska. ki ji še vedno stoii na Čelu ta general, zopet prišla do one veljave, ki ji gre.
-o-
IETALO BREZ ROPOTA.
Londonski listi ooročaio, da
ie neki anc:le5ki izdelovalnimi Wal posrečilo zgraditi letalo. ki no, r>o**?To""» niVake«r šuma in ronnta. Motor»i tek poro'nom?» t;h*v
-o-
Nikdar ne moreš hiti enem prnnteli Bogr> in hu • Adam in Fva sta sku* biti. p a sta zato drago pl la in ntih rod bo plačeval ♦o do konca dni.
"AMERIKANSKI SLOVENEC" iN "EDINOST.
Iz življenja in sveta.
%
HAARMANN OBSOJEN NA kopne zemlje.
SMRT.	| Dočim vsa telesa trdega a-j
Te dni se je v Hannovru kon- gregatnega stanja svoj obseg Čal proces proti mnogokratne-; pri nižji temperaturi zmanjšu-mu morilcu Haarmannu ki je jejo, ima voda obratno last-razkril strahotne moralne in nost; njen obseg se s padanjem socialne razmere velikih mest. toplote veča. Led je lažji od Haarmann je tekom par let iz vode in ima večji obseg, zato perverznih nagonov umoril ne- plava na vodi. Ako ne bi bilo zrano število mladih fantov— tega pojava in ako bi bil led; dokazanih mu je 24 umorov, a težji nego voda, potem bi pa-j a vnos t sodi, da ima na vesti dal na dnu morja, jezer in rek, do 50 žrtev — njih telesa raz-'kopičil bi se leto za letom, do-kosal in znesel deloma v strani-: kler bi sploh ne pošla vsa vo-sče deloma v reko Leino, de- da. S tem pa bi bilo konoc vse-loma jih je v plinovi pečici se- :Viu življenju, žgal, deloma pa meso proda- Istočasno, ko površina morja! ! Kot zli duh mu je stal ob j a zmrzuje, so delci vode pri
Solnca v brezbrežnem vesolj-stvu.
strani "prijatelj" Grans, ki je prejemal od njega obleko u-morjenih žrtev in jo prodajal. Haarmann je bil ves čas pod
4 stop. G najtežji ter padajo na dno. S tem nastaja navpična cirkulacija v morju. Ta zakon, | ki se imenuje anomalija, omo-i
policijskim nadzorstvom, obe- gočuje življenje v morskih glo-nem pa njen konfident! Kot tak binah. Drugače bi življenje v ie imel prost dostop na kolo- , njih propadlo, dvor, kjer je lovil svoje žrtve Morje je silno bogato na ži-m jih zvabljal na svoj dom J valstvu in rastlinstvu. Samo Ja-Proti Haarmannu je bilo vlože-| dran ima 300 vrst rib. od teh nih mnogo ovadb, a policija ga ; je do 100 vrst vžitnih. Rastlin-
ESPERANTO V CERKVI.
Mednarodni jezik "esperanto" si je pridobil že velik vpliv. Pred nedavnim Časom se je u-stanovila liga karoliških espe-rantistov. V montmartski cerkvi v Parizu so imeli zadnjo nedeljo slovesno posvetitev svojega prapora. Slavnostni govor v cerkvi je bil v esperantu. Nato so vsi udeleženci zapeli znano himno: Ni volas Dion (Mi hočemo povsod Boga ...) v esperantu.
-o-
—	New York. — Prekoat-lantski parnik France in Lapland sta priplula v newyorško pristanišče s zamudo dva dni. Potniki kakor moštvo obeh par-nikov pripovedujejo o strašni vožnji, ki so jo moral prestati. Takega viharja še ne pomnijo. Na France je glasovir, ki je bil pritrjen h tlom v salonu se odtrgal in razdejal vso pohištvo, tako je premetavalo parnik kakor bi bila orehova lupina. Vsi potniki so bili opraskani ker so cepali s postelj.
—	Rockford, 111. — Mrs. Vanderfy je bila ločena od svojega soproga. Pred par dnevi ko se je nahajala ob postelji svojega bolnega otroka je prišel ločeni soprog k njej in jo
ie kot konfidenta ščitila. Šele tedaj, ko je prišla Haarmanno-va krivda v nekem slučaju ne-nobitno na dan, so ga zaprli.
stvo je še manj preiskano, a je istotako bogato. Alg je nad 2000 vrst. Iz alg se dobivata jod in brom. Iz drobnega mor-
Froces je vzbujal po vsem sve- skega peska izdelujejo najlepši tn ogromno zgledovanje. V porcelan. Korale služijo kot Hannovru samem je bilo raz- drag nakit. V morski vodi sa-
burjenje silno in bilo se je bati napada na Haarmanna.
mi so vsi elementi, ki jih ima zemlja. Od vsakih 1000 delov Zdravniki so izrekli, da je Ha- morja je 35 delov soli, ostalo armann moralno in nitelektu- so rudnine in plini. V njej se alno manj vreden, vendar za, nahajata tudi zlato in srebro, svoje dejanje odgovoren. Haar-, V eni toni morske vode je 1 mann je bil že parkrat v noriš- centigram srebra in 5 centigra-rici in je enileptik. Sodišče ga mov zlata. Ako bi vse zlato in ie zaradi 24 umorov obsodilo srebro, ki se nahaja v morju, na smrt. Istotako je obsojen na razdelili v enakih delih na vse smrt njegov tovariš Grans. Ob-j Hudi na zemlji, bi vsak dobil toženca sta razsodbo mirno po- 10.000 kg srebra in 50.000 kg sluš al a, Haarmann je potem vs-j zlata.
tal in izjavil, da sprejema raz- Ogromen je pomen tonlih podbo brez vsakega pridržka, morskih tokov, ki omogačuje-Z&govornik ga ie skušal nrego- io kmetijstvo in kulturno živ-v/riti. da to izjavo prekliče, a ljenje v pokrajinah, v katerih Harmann je rekel: "Na to sem bi drugače kraljevala večna zi-7, doltro mislil, razsodbo spre j- ma. Morje odpira neovirana r.iem." S tem je Haarmannova pota trgovini in kulturi. Veli-rsoda zapečatena. Grans je častna je lepota morja, dih svo-priiavil predlog za pomilošče- bode veje nSd njim. Členovita r je. ^	morska obal je vir bogastva in J -o- kulture narodov.
MORJE.	-o-
- Površina cele zemlje znaša STAROST V STVARSTVU "10 milijonov štirijaških kilo- Vsemu, kar je na svetu je metrov; od tega je kopnega določena gotova doba bivanja; -~veta 149 milijonov in 361 mi- na zemlji. Najmanj časa živi! p"ionov štirijaških km morja, povprečno gotovo muha eno-j Celina obsega 100 milijonov, dnevnica; kot že ime povč, le( moria 1400 milijonov kubičnih Gn dan. Majski hrošč že 6 ted-j kvadratnih kilometrov.	nov; metulj 2 meseca; muhi so
Ogromne so globine morij :; prisojeni 3—4 meseci; mravlji Največja globina v Jadran- i leto; istotoliko časa živi pov-j s Ve m moriu znaša 1223 m, v prečno kobilica; zajec živi 6— Sredozemskem moriu 4404. v io let: gad 10 let; volk 15 let;: Atlantskem oceanu 8226, v In- ravno toliko let mijavka mae-i diiskem 7000 in v Tihem oce- ka no svetu; pes pa? laja tudi; mu 9780 m. Največja morska po 25 let; konj učaka starost clohina znaša približno 10 km do 30 let; jelen do 40; orangu-;
podobna je višipa največjih tan tudi; čaplja, lev in medved zorana zemlji (himalajsko go- doživijo tudi še 50 let; krokar j rovje). Srednja globina morij kar 80; po 100 let pa žive šču-| ie 3700 m. srednja višina go- ke, krapi, sloni, papagaji in ra na celini 700 m.	j razne želve. Drevesa učakajo,
V morski vodi so ogromne splošno visoko starost: akacija| množine soli. Ako bi voda v 400 let; hrast do 500, naša s^o-j morjih izhlapela, bi ©stal na venska, častitljiva lipa čaka na ] dnu 60 m debel sklad soli. A- rodove po 1000 let nazaj; sm-' |ko bi hoteli to sol po vsej zem- reka učaka starost 1200 let; lil enakomerno razprostreti, bi neka vrsta drevja "baobab"-v nokrivala zemljo 47 m debela f Ameriki, ki je priklila na dan plast soli. Ako bi pa prenesli iz za časa Asircev in Babiloncev, morja vso sol na kopno, bi po- raste še danes. Botaniki ji prikrila celino 150 m visoko. — števajo starost kakih 5000 let. Morska voda je težja od slad- Človek, krona vsega stvarstva,] ke, zato z večjo silo pritiska pa živi v primeri z navedenimi na spodnje plasti morja. Ako stvarmi, le malo časa; povprek bi tega ne bilo, 4?i se dvignila le po 35 let. Naša mati Zemlja morska površina za 30 m in je pa najbrže že pred milijo-; morje bi pokrilo še znaten del ni let gledala ples planetov in|
IZBOREN PLAVAC.
Smešno povest pripovedujejo o nekem mornar j d, ki je slučajno padel v morje. Sel je pod vodo in vsakdo je mislil, da je utonil. Vendar je prišel na vrh, se prijel za ladjo in se vlekel z njo, ne da bi ga bil kdo zapazil. Namesto da bi šel na krov, se je skril in se ni dal videti prej, nego nekaj ur pozneje. Ko so ga drugi mornarji spet zagledali, so se jako čudili, kajti vsi so mislili, da so ga zapustili daleč zad, kajti ladja je plula hitro, ko je bil padel v morje.
Ko so ga vprašali, kako in kaj, jim je natvezel, da je plaval za ladjo in da jo je šele zdaj doplaval. Odslej so ga gledali kakor najčudovitejšega plavača na svetu.
Ladja firide v Zapadno Indijo. Ko je prišla, so mornarji povsod pripovedovali o slovitem plavaču. Neki črne, najboljši plavač na otoku, ki je slišal o tem, mu je ponudil, naj bi plaval za stavo z njim, da se bo videlo, kdo od njiju je boljši.
Mornar, ki je bil pravzaprav slab plavač, je dobro vedel, da ga bo črnec kmalu pustil zadaj,
če ne iztakne česa, kar bi mu |	_
ohranilo sloves plavača.	Mi želimo, da vsi naii naroč.
Ko pnde dan tekme, začne niki dobc nai kraani stenski ko-tlačiti v torbo velike množine lcdar za leto 1925. Kdor ga u Ravnokar smo prejeli v zalogo razne zanimive shma&* kruha m mesa ter eno ali dve nima naj ^ zglasi pri |okajnc. vele, povesti in romane. Izberite jih in naročite jih!
POZOR NAROČNIKI!
brez povoda ustrelil, nakar je
Še sebi pognal kroglo v glavo ter bil na mestu mrte. Mrs. Vanderfy je težko ranjena in je malo upanja, da bi okrevala.	t
Podrobnosti rešenih mornarjev portugalskega skunerja, ki je bil 80 dni ▼ boju a valovi.
New York. — Sedemnajst malo še živih in gladnih mornarjev portugalskega skunerja Manuel Caragol, je stopilo v New York zopet na suha tla, po 80. dneh prestanega največjega gorja, kar ga more prestati človek na razburkanem morju.
Dne 18. oktobra je Caragol odplul iz Philadelphia, kjer je • natovoril kosti, katere rabijo1 za umetno gnojilo. Ko se je na-j hajal že drugi dan na morju, jih je zalotil vihar, kateri ni nič popustil, ampak nasprotno bil vedno hujši. Dva dni predj Božičem je vihar potrgal kar.
je še ostalo od jader, so bili prepuščeni brez jader na odprtem morju ko je neprestano divjal
in jim grozil vsaki jih potopi.
Dne 26. dec. je pofila zaloga premoga, nakar so tvgafi lesi
skunarja s katerim so kurili. Na dan novega leta so biS s
hrano že tako pri kraju, da je prišlo na dan samo po eft lab-
kit na moža.
Kmalo nato so valovi yine-
sli nesrečni skuner 50 milj do New Yorka, a vihar je pieine-nil smer in jih potisni! 190 milj južno-vshodno od Nantucket, kjer so bili rešeni po ameriškemu parniku, kateri jih je izkrcal v New Yorku.
Kapitan ponesrečenega sku-nerja, Joseph Mogano, je bil prenešen iz paznika na nos&-nici. Ima namreč tri zlomljena rebra katero poškodbo Je dobil, ko je rešil iz valov enega svojih ljudi, katerega je val prevrnil in pometel raz
Novele - Povesti - Romani
Nove knjige!
Nove cene!
steklenici sladke vode, ter po- mu iaatopniku , ali pa pise zove tudi črnca, naj se enako 1
zu-
crnca, naj se preskrbi, ker bosta dolgo naj na morju.
Ko zamorec to čuje, se začne vznemirjati in vpraša mornarja, kako daleč namerava*plava-ti. Jack odgovori, da misli plavati do Tabago. Ta odgovor
naravnost na upravništvo ponj.
Obenem želimo opozoriti tudi vse one, katerim je naročnina potekla, naj blagovolijo isto zopet ponoviti, številka poleg Vašega'naslova znači, do kdaj imate list plačan. Točno obnav-
,	i Ijanje naročnine veliko poma-
sprav, ubogpp Mugota ob vso ga z Ustom 3Q ve,iki stroiki|
srčnost ker .,e vedel, da je do zatQ . treba narožnino redno|
otoka Tabacro najmanj štirido-j laaevati. seveda> katerim ni
set francoskih milj. Nemudoma ____-
, .	, - , . . I mogoče prav tedaj, ko mu na-1
umakne stavo, rekoč, da bi prav - -	„ ,. - ,
, . . . _ ' . *	roemna poteče ga radi počaka-
tako lahko poskusil, p avati z rco To<u kdor m	naj
nbarm. kakor s človekom, k, ,akoj naro£aino obnovi> ko mu
lahko plava do Tabago.	! - . . . - , .
&	naročnina poteče. Zakaj poši-
ljanje zastopnikov okrog stane
Naročilom je vedno prid jati potrebno svoto ▼
money ordru.
7. 2.
3.
4.
NOVELE — POVESTI — ROMANI!
zv. Znamenje štirih ..$ .75 Poslednji Mehikanec
GRDIM
zv. Darovana .............50
zv. Jernač Zmagovač .35
zv. Malo življenje.....65
o. zv. Zadnja kmečka . vojska ............................ .75
6.	zv. Gozdarjev sin.....30
7.	zv. Prihajač ...............60
9.	zv. Kako sem se jaz likal I. zvez......................50
10.	zv. Kako sem se jaz likal II. zv..........................60
11.	zv. Kako sem se jaz likal III. zv,
IN
SINOVI >veIiko denarja. Zato naročniki 14- zv. Ljubljanske slike.. JltfUIl. zavedajte se sami svojih dolž- 15. zv. Juan Miseria ........
PRVI SLOV. POGREBNI ZAVOD 1053 E. 62nd Street CLEVELAND, O.
Randolph 1881.
rojih
nosti.
Za nenaročnike stane nas stenski koledar 40c. Naročite si ga. dokler zaloga ne poide!
Upravništvo.
16. z v. Ne v
.50 .75 .50
Ameriko ...... .75
s Mast v življenje .............. .50 | Romarica .
Maksimilijan, cesar mehi-
kanski .
Povesti SI. Ljudstvu v po
uk in zabavo __________
Pravljice, Majer______
Pri Jugoslovanih, zabavna knjižnica............
Pripovedke, Hubad_______
Prisega Huronskega gfet-
varja ......................
Pri Stricu . ..._____________
Pravljice Utva in Mira___
Preganjanje Indijanskih
misijonarjev____________
Pri Vrbčevem Grogi__
Ptički brez gnezda. ___
Razne povesti.............
Različno blago, Slomšek
LETNI RAZPRODAJA
PO ZNIŽANIH CENAH
ZA MOŠKE IN DEČKE
OBLEKE IN ZIMSKE SUKNJE
gotovo pruira^iite
25 do 33 %
Vtaki kos oblačila je iz najbeljse delavnice in izdelano tako da zadosti vsem zahtevam
ZNANE "ATLAS' TYRDKE
$30 CO ZIMSKE SUKNJE IN OBLEKE SA7WO $18.00
$35 CO ZIMSKE SUKNJE IN OBLEKE SAMO $21.50T
$40 00 ZITASKE SUKNJE IN OBLEKE SAMO $23 50
$45.00 ZIMSKE SUKNJE IN OBLEKE SAMO $23.00

S f
f)
Phone: PROSPECT 5928. in CANAL 0098.
C. J. Evančič
SLOVENSKI ODVETNIK
1349 — W. 22nd Street
Chicago, 111.
$50.00 ZIMSKE SUKNJE IN OBLEKE SAMO $33.50 $60.00 ZIMSKE SUKNJE IN OBLEKE SAMO $38.50
Tudi vsa druga oblačila za moške in dečke po zelo *	znižani ceni.
Odprto v torek — četrtek in soboto večer. Odprto tudi ob nedeljah do poldne
Vogal Blue Island Ave. in 13. cesta. Chicago, ill.
Rablji, vez ______________
........................SO! Sosedov sin ............
Mladi Samotar .................35 Spake, vez............
Mimo ciljev.......................50 Stanley v Afriki____
Moje življenje ................ .70 Svetobor .............
Morski razbojnik, vez..... 1.00 Svitanje, ve.
i Mrtvo mesto, bros..........60 Sisto E. Šesto ..............
Njiva, Ksaver Meško.......15 j Skrivnost najdenke___
; Na krvavih poljanah ...... 1.50 Slovenske Legende	.
Naši ljudje .......................40 Slovanska Knjižnica_____
Na negotovih potih...........30 Sorodstvo. Povest___
Na različnih potih.......45 Sv. Germana ...............
Na Krivih potih, Zaljski .25; Svetloba in senca, pove<&
Na Preriji . ......................30 Šopek samotarke____1__
Narodne pripovedke.........35 Tatič, Bevk .................
Narod, ki izumira ...........25, Taras Buljba povest ___
Naša Ančka.......................45 Trenotki oddiha_______
Naše življenje, Ksaver	Troje Angeljskih česccnj
Meško .............................75 Tunel .....................
j Na valovih južnega morja .25 Turki pred sv. Tilnom__
Naša leta-iPugelj .......... 1.00j Valerija, ali zmagoslavni
Nedolžnost, Krištof Smid .45 izhod iz katakomb_____
Nihilist, povest .................40 Viljem Hauffove pravfji-
Obiski, Cankar ...............r 1.25 ce ..........................
Oče naš, povest.................75 V tujih službah, povest_
Odiseja .............................45 Vzori in boji............
Oglednica, Fr. Zakrajšek .35 Zbirka narodnih priptiK Ob tihih večerih, Meško
vezana .......................... 1.00
Pripovesti o Petru velikem .75
Paberki iz Roza.................25
Petelinov Janez .................60
Peter Pavel, glavar...........35
Pikova dama ....................
vedk ......................
Zbrani spisi Josip PaglS-
aruzzi, Krilan __________
Zbrani spisi Jos. Kosta-
njevec . . ................
35 j Zabavni listi: E. Gan^T., 25 ■ Zabavna knjižica: R&.
Po strani klobuk ..............' .75 Meško ..................r,r.j_
Pomenki ...........................50 Zlata Vas ..................
Povestice, Tagode.............35 j Zgodbe Napoleonovega
Pravljice, Wilde ...............50
Puškin, Geogenij Onje-
gin ................................50
Pptria, povest iz irske junaške dobe .......................30
Pegam in Lambergar.......75
Peter Rokodelčič, trdo vezano..................................45
Huzarja .................
Znamenje štirih_____
Zvon ar jeva hči_________
Zločin v Sarajevu___________
Zgodovinske anekttaftfe
T. in II. zv_________________
Zmisel smrti ________
Ave Maria, letnik 1917.,
Podobe iz sanj .................60 1919., 1920., 1922., vsafe
Pod Svobodnim solncem	letnik trdo vezan____
Fin ž gar, I. in II. zv......... 2.50 Zadnja pravda___________
Pol litra vipavca ............ 1.00
Potovanje v Liliput...........25
Povesti in slike, Ksaver Meško...............................45
Zabavna Knjižica XXIV.
zvezek , . ..........
Zlatorog, vez._______
Zločin v Orsivalu , ...
.45 35
,35
.50
.35 .35 .45 .15 1.25 .45 .75 .30 1.00 .35
m 1.00
.30 .35 .«0 .75 .45
.45
.50 .75 .75 .40 .35 1.25 .65
1.00
1.50
-25 .75
.30
.50
.SO .45
1.50 .35
.10
.75 .75
3.00 .7H
Knjigarna Edinost


iT ' .'%*"" :.
5
■ =
fat- i v SLOVENEC" IN "EDINOST."
••'»■•vir' čafc.
HAGARIN SIN
ROMAN. PAUL KELLER. — F. O.
33
Odgovorila nista nič, samo gledala sta predse.
Robert ju je pogledal in videl, da starca ne marata govo-rfW <» Harmannu ali o kom drugem iz njegove hiše. To je bilo lahko mogoče, zlasti šef ko je bila gostilničarka tako Čud-M * Trnkih majhnih sovražnosti je mnogo v vasi.
Nekaj časa koraka Robert tiho zraven starcev. Nato Yp*a3a ženo, če mu ne bi hotela dati zavoja, češ, da nima ta-kerekoč nič v rokah in d$ je vendar mlad in močan, lahko on »•si njeno breme. Ni hotela in se je branila, toda njene stare mile oči so žarele od veselja in slednjič mu je dala zavoj.
**Ce Vam bo pa pretežko/' je rekla, "ga dajte kmalu nazaj sopet meni!"
Stari Hellmich se ustavi in potegne tobačnico iz žepa.
•"Njuhajte z mano!" pravi. Videlo se je, da ga veseli maj-Immi prijaznost, katero je izkazal mladi mož njegovi ženi.
Robert vzame ščepet tobaka, ki se mu je zdel kot resničen dar, ker je bil starec prej tako malih besed, zdaj pa tako prijazen. •
Vsi postanejo veselejši in stopajo v prijetnem razgovoru p« eesti.
MMidya greva," pravi stari Hellmich, "vsako sredo v mesto, če je tržen dan. Kajti glejte, moja mati tu je zelo željna zabav."
"Bodi mi tiho!" pravi žena. Kdo pa ne more ostati doma, če pride sreda ? Ti! Ti moraš v mesto."
^Seveda, odvrne mož dobrovoljno. Vsak rad kaj vidi. V vasi prideva komaj kdaj iz hiše, v sredo pa greva vedno v mesto. Nakupiva drobnarij, ki jih potrebujeva, in prineseva tudi drugim kaj. Močna sva oba. Mati jih ima osem in šestdeset. jaz pa Šele sedemdeset. Potem že gre. In v mestu je prijetno. Izložbena okna! Ta morava vsakikrat videti. Mati ved-»f> ogleduje nove mode."
"Ti stari bedak," pravi žena nekoliko osramočena.
"Da, da, lahko mi verjamete, od klobukov in čipk jo komaj spravim. In pri tem je vendar toliko neumnosti! Tu sto-jiva, godrnjava in zabavljava vsako sredo malo čez prevzetnost sveta in se vedno tudi veseliva nad tem. Ko potegnem veliko srečko, bom kupil materi rožnato obleko s čipkami in zelen klobuk,"
y Ves srečen se je smejal nad tem dovtipom.
"No, oče, no," ženo je bilo zelo sram. "Če potegneš veliko srečko, si boš kupil najprej zlato uro, da veš! Kajti kdo stoji vedno neprestano pred urarjevo izložbo?"
Zdaj je bil mož v zadregi. Obrne se k Robertu.
""No, seveda, saj vidite, to je vse samo šala! Pogledati se sme zastonj! In tako izložbo pri urarju, to gledam res rad. Krasno !M
**In vsakikrat si želi drugo uro," pravi žena.
••Kajpak," jo zavrne mož, "zakaj si ne bi privoščil človek malo razlike? Če sem zopet doma, mislim ves teden na
uro, ki sem si jo želel. In večkrat se mi sanja, da jo imam. To je krasno. Skoda samo, če se zbudim. Potem sem vedno radoveden, če jo bom prihodnjo nedeljo še videl."
Zopet gleda srečno smehljaje se predse.
"Da, lena sva," prične znova, "Vsako sredo imava praznik. Vsako sredo odpotujeva. Pa si tudi privoščiva: jaz kloba-sico in požirek kuminovca, mati pa klobasico in —."
"Bodi mi tiho!" ga prekine.
Obmolknil je, ne da bi izdal majhno slabost svoje žene.
Večerno solnce je posijalo skozi oblake in razsvetlilo tri potnike, ki so stopali skozi topolov drevored. Globok, tih mir je občutil Robert. Ni slišal več bolestne pesmi visokih dreves, strah in vse skrbi so bile daleč.
=
KITAJSKI
IZ JUGOSLAyiJE. j
(Nadaljevanje s 1. strani.) , in " koščki kože omadeževana. Kakor se sliši, se je morilka še( spričo tega strašnega pogleda branila podati možu kakor-Sno^ Kitajski koli pomoč ampak dejala: "Vr-žite tega vraga nekam v posteljo." V strašnih mukah je Dajčar po 12 urah izdahnil, ne da bi se bila žena njegovi smrtni postelji približala ali sploh
KONFLIKT.
uporniki plenijo po mestu Šangkaj. Inozemci v velikih skrbeh. Ameriški ru-šilci na licu mesta, na potu so tudi bojne ladje.
Šanghaj. — Iz kitajskega kazala, da svoj čin obžaluje, bojišča, kjer se koljejo brat-Ta stara človeka sta mu bila všeč. Vprašal je, če ju sme iice mesta dospelemu orož- je med seboj poročajo o veli-prilično obiskati. _	. ništvu iz* Ljutomera je morilka kih nerednostih. Ni varno ne
Najprvo sta bila malo v zadregi, nato sta pa privolila, naj f svoj grozen čin takoj priznala, življenje in ne imetje inozem-le pride.	povdarjajoč, da je to storila cev in oseb, katere nimajo z
"Sploh, če Vam bo kaj manjkalo," pravi stari Hellmich, 'mati je bolj učena kot kak doktor." Žena ugovarja, on pa zatrjuje:
sama iz vzroka, ker je mož vojno ničesar opraviti, med celih 18 let trajajočim za- Mesto Sanghaj je v pond*-konom z njo slabo ravnal in je ijek dne 12. t. m. pretrpelo več,
"Da, to je res. Vse vrste čajev ima. In če boste imeli kako ; m0glo zato enkrat do tega pri- kakor pretečeno leto v septem-oteklino ali kaj takega, Vam vse ozdravi. To je res."	ti. kar se je zgodilo. Zatega- bru skozi celih 40 dni, kar so
"Nekaj domačih zdravil imam," pritrdi žena.	delj prevzame mirno vse, ksgr trajale sovražnosti. To pa vs-
Zopet stopajo nekaj časa dalje. Besed je zmanjkalo. Da j0 čaka. Ali je to njeno priz- ]ed tega, ker je ta novi kon-bi kaj rekel, kar bi starca razveselilo, kakor je mislil, vpraša: nanje resnično, bo šele nadalj- flikt nastal popolnoma nepri-"Otroke imata seveda in vnuke?"	na Dreiskava dognala, kajti o- čakovano, tako da prebivalci,
"Ne — ne!" odgovori mož v zadregi.	^rožniki so že v toliko ugotovi- žene in otroci niso mogli iska-
"Ne ne!" vzdihuje žena.	H. da ie 2inko, zaročenec hče- ti preje zavetja.
Robert je zapazil, da se je dotaknil neljubega predmeta, re Kristine, pri umoru sodelo- y nedeljo jutro, ko je ljud-in obrne pogovor kmalu na nekaj drugega.	j val. sicer ie na priznal, da je stvo šlo v cerkev so pričele k^n-
Zgodaj se je zvečerilo. Noč je prišla, preden so dospeli j Dajčarja zgolj vrgel ob tla in nadati v mesto, med hiše, v Peichavo. Luna se je borila z oblaki. Preden pridejo po vaš- je nat0 Katarina Dajčar s skozi okna, tako tudi je bilo ki cesti do Hartmannovih, se ustavita Hellmichova pri stran- sekiro tolkla. Kakor izjavljajo zadeto poslopje ameriške šole, ski poti.	sosedi in sorodniki, ie bila zli- kjer se nahaja par sto otrok.
"Tukaj zavijeva v stran," pravi Hellmich. "Tukaj je bli- | kovka od nekdaj odurna in je- Streljanje ni ponehalo do noči. že in temno je že."	žična ženska, katera je umela Sedanji konflikt se je priče?
Robert vrne ženi zavoj in ona se mu srčno zahvali. V tem svojega moža zbadati, ki pa je [z vzroka, ker je bil Chi Hsieh-trenutku posveti luna skozi oblake. S srebrno sanjavo lučjo posebno v alkoholnem sta- yuan odstavljen kot vojaški g-.i-osvetli Robertov obraz.	nu 7e]Q razburiliv. — Ker sta verner, kateri je v sporazumu
Stara žena ga strme gleda.	mati in hčer, katere življenje s Chuan-fangom pričal s so-
"Vi — Vi — Vi—!"	.i, ravno zgledno, vedno soli- vražnostmi nasproti sedanji
Zavpije.	darno zoper moža oziroma oče- vladi.
"Mati, kaj -pa je? Kaj pa je?" vprašuje Hellmich pre-jta nastonale. ie pogosto prišlo Na lice mesta so prišli ameri-j strašen.	H0 resnih družinskih razprtij, ški rušilci, povelje je pa dobi-
Tudi Robert se začudi.	kakoršna se ie tudi na oredve- lo več bojnih ladii. katere se i-
Žena se pomiri."	čeru umora odigrala. Ta brez- majo takoj podati v kitajsko
"Nič — nič ni — samo — samo neka podobnost — ne vi- srena žena ie baie že prei se- pristanišče.
dim več dobro — in zdaj pri mesečini — zato sem se ustrašila, i R Svoiemu možu po živi je-	_o-
— Ne bodite hudi — ne zamerite!"	— Zakon je bil nesrečen	Velik požar.
Poda Robertu roko in izgine z možem v ulico. Robert gleda za njima. Luna se- zopet skrije za črne oblake. Veter poje zopet svojo žalostno pesem. In Robert stopr po temni ulici proti Hartmannovi hiši.
Slovenskim gospodinjami
ie znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tndi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN MESENE KLOBASE edino ori domačem mesarju :
Math Kremesec
SLOVENSKI	E S A R

Kupovanje tajezemskega denaija
ni vedno lahka stvar. V resnici ste lahko gotovi, da ste zanesljivo in pošteno postrežem samo, ako istega pošljete potom poštene banke.
Ta banka JE NAJSTAREJŠA IN NAJVEČJA V JOLIETU, ki ima sedeminšest-deset let izkušenj v bančnih zadevah in ima bančne zveze z vsemi deli sveta.
Kadar pošljete Vaš denar v stari kraj ali kamorkoli drugan^ ste lahko zagotovljeni, da dobite najnižje cene — prave kupne cene.
in brez otrok. — Sedaj priča-. Chicago. — V osem nad-^uie s svojim sokrivcem 2in- stropnem posloniu na o29 \Va-Vom vrpd v zaporu okrajnega *bash ave. je izbruhnil oge^i,
9. POGLAVJE.
•sodišča Liutomer svoje nadalj-ne usode.
Nedelja. "Stražnik" stoji v solnčnem sijaju. Nima stražiti. Miren je svet okrog v nedeljskem počitku.
Štirje godci stopajo navkreber, vsak s svojim godalom. Ko so na gričku, se ustavi Steiner in veleva: Stoj!
"Otroci," pravi, "meni je pri srcu kot odstavljenemu poveljniku, ki ga zopet nastavijo; ali kot trgovcu, ki je prišel na	KRŠČANSKI
kateri je nanrnvil nad SI.000-000 škode. Na lice mesta je prihitela požarna bramba s 40 gasilnimi stroii ki so pet ur neumorno delali, da so ogenj omejili.
20 gasilcev ie bi'o omamiie-si naj naroči in pridno čita knji- nih od dimu in, nekateri so do-sro	bili poškodbe, eden od min
SOCIALI- težke.
kaj | VSAK SLOVENSKI DELAVEC
-o-
boben, pa je zadel velik dobitek; ali kot staremu naslonjaču,	ZEM."
ki so ga nanovo preoblekli."	Ta	je za vsaV^ga s'o-| Dober nrijateli in dob~- l^t
Nežno potegne z roko po tubi.	venskeea delavca velike v*-ed- msta nikdar dovolj p^
"Kdo bi si bil to mislil! Ko so pred nekaj dnevi nalagali j nocfi Dohni smo npkfd iztiSov Ameriški Slovenec — Edinost repo, mi je bilo tukaj še tako strašno pri srcu; zdaj sem pa|v zaloeo stayie s poštnino 50e. | je tak Tvoi nriiatelj. ali ga r^d-
no plačuješ in še svojim ^riia-tel^em kot priiatel.ia pri por o-
prost sitnosti in grem igrati. Veste li, kaj je rekel doktor, ko jsjaro^te i o takoj.
me je videl tako barbarskega? Steiner, je rekel, vi ste nekako pegaz v jarmu.
ž

Šur Maj k!
KARKOLI SE DA TISKATI IN KARKOLI NAREDIJO KJE DRUGJE. TO NAREDIMO
TUDI Ml!" TO SO BESEDE NAŠIH TISKARJEV.
Naša Tiskarna
izdeluje tiskarska dela lično in točno. 2e na stotine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj ne bi še Vas?
Vsem cenjenim drustvam se pripo-ročamo, za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh velikostih in različnih barvah.
Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potre-1 ' jo <cako tiskarsko delo.
Zmerno ceno, lično in točno nareieno delo jamčimo vsakomur!
TRGOVCI IN OBRTNIKI
ALI ŽE VESTE?
da ni businessa, če se ne oglasa. Kako naj ljudje pridejo k vam. če ne vedo za Vas? Poslužite se v tem oai-ru lista
A. S. EDINOST
iri zahaja v vse slovenske naselbine v Ameriki. Vsak katoliški Slovenec ga čita in je nanj naročen.
Oglašanje v našem listu je vspešno. Poskusite in prepričajte sel
Enako se priporočamo tudi cenjenim društvom, da se ob priliki prireditev spomnijo na naš list in objavijo v njem svoj oglas, ki jim bo mnogo koristil.
Vsa naročila pošiljajte na:
TISKOVNO DRUŽBO EDINOST
1849 W. 22nd St. Chicago, Hi.
KNJIGARNA EDINOST,
1849 West 22nd Street | čaš
CHICAGO. ILL.
> V NAJEM SE ODDA
udobna soba za eno ali dve o-
sebe. Katerega zanima, se naj. . . .
tiskarni Edinosti.
V SLUŽBO 5Z SPREJME
| fant, ki je dopolnil 16. leto in 1 ima veselje do tiskarske obrti. Katerega veseli se naj zglasi v

Vrla. & M-. ' ; -:r'

—
zglasi pri:
MR. GEO. HUŠIČ, 2237 So. Irwing ave.
CHICAGO, ILL.
(C&P)
CARPENTER
za stavljenje hiš, dobro isku-šen v obrtu in zmožen dela po načrtih se naj zglasi za trajno delo, pri'
FRANK SCURICH , Bridgeville,	Penn'a.
J. K0SMACH
1804 W. 22nd St., Chicago, III.
Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZ« NINE, KLJUČAVNIC IN STEKLA Najboljše delo, najnižje cene. Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotraj, pokladam stenski papir. Phone: Canal 0190.
Vsem onim, ki so povpraševali po knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK KNAJP
JD
PžT

sporočamo, da je ta knjiga zopet izšla in smo ravno- L kar dobili večjo zalogo iz starega kraja ter je vsem [jU
1
i i
na razpolago.
CENA NOVI KNJIGI JE $1.50.
Pošljite naročilo takoj na:
KNJIGARNO EDINOST, 1849 West 22nd Street,	Chicago, 111.
I
Delavec! Sleherni dan se vprašaj
ALI REDNO PLAČUJEM ALI REDNO CITAM ALI REDNO DOPISUJEM V ALI ZADOSTI AGIT1RAM ZA
AMERIKANSKI SLOVENEC
IN EDINOST
—
fiib&J*-.