JUTRANJI POGLED SKOZI OKNO
Vsialo sem, se ohlekla, pogledala skozi okno. Julro je biln megleno, rosno in nirzlo. Opazovulu sem Ijudi, vseni se je nekam mmlilo. (iledulu seiu jtilrattje prebujajoče nebo, />ola tlrere\u in zltortimenn lisie oh njih. Mislila sein iui dun, ki je bil precl nmno. Tisti Ireiuitek se mi je ztlet lep, pnizničen in pisan, cla ga ne morem poztihiii. To jitlro je bilo poluo veli-kean priiukovanja.
lakih juler ž.e dolgo ni več. Zakaj? Ker je ziina mrzla, juira so lentitu, piisia in deievita.
Želiin v/, du bi se mi rodilo novo praznično jtnro...
Helena Herksel, f>. b