St 176. V Ljubljani, pondeljek dne 5. avgusta 1918. Leto II NAPREJ j sodi Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan opoldne. Uredništvo in npravniStvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica Stev. 6, I. nadstr, Učiteljska tiskarna. Naročnina po požti z dostavljanjem na dom za celo leto K 42'—, za pol leta K 21'—, za četrt leta K 10'50, za mesec K 3 50. Za Nemčijo celo leto K 46*—, za ostalo tujino in Ameriko K 54'—. Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popnst. Reklamacije za list so poStnine proste. Posamezna Številka 20 vinarjev. Še nekaj o baronu HussareKU. jN*orva mitiisfirslki 'pr-udsednlik banom Hivssarek se je predstavil tudi starim ffotsriddiorn v sosedski zbornici. V svojem ffcmmi mas je opozoril na iniarsaikaj, -iz česar bi se dailp slkfcipati, da je puRtedal z euiiim očesoim v dejasisikii ipotoižaj mašo domavfce. La ima človek oitisk da 'je imei srčno željo, se pokazati bodj modrejra kot je bil mkr" umeti take resmioe le niiinistirsikii možgani. Aite maš minister bi rad uibil dve muhi na en mah. Avstrija mora prestati prava domovina napraim vsem, obenem se pa imiora tudi zavedati, da ye pravir njene kultu rine sile le v vrednosti nemškega naroda. Podomače bi rekli: Kljub vsemu bo Mussa/reik hoditi po poti, ki ji jc Seidlieir določil smer. Se krajše bi brilo rečeno: plavali bomo še dalje v starih vodah. Vlada bo torej zagotovila vseraamškiemu meščanstvu privilegije na škodo drugim nanodiolm in na škodo proletarijatu. Kako naj bo domovina pravična naprarn vsem, če tonilo delili njene narode v več in v manj vredne. To uganko bi nam lahko rešil gospod fiussarek bodisi le na kakem banketu, ki naj se ga priredi, kot surogat za našo zbornico, llussareku na čast. Tretja trditev je še lepša in ta nam pove kako globoko tiči naš imiiniiister v nazorih svojega stanu. »Vlada se bo ozirala pri svojem delu, na momente ki izhajajo iz historičnega pomena in iz zaslug za državo v najtežjem času«. Mi bi rekli, da1 bi bilo prav koristno, če bi se pustite' pri reševanju važnih državnih problemov zaenkrat historijO (zgodovino) pri mlinu in se pričeto bolj ozirati na sedanje žive potrebe narodov in ljudstva sploh. Se nam zdi, da vetrno kam je meril gospod minister s svojo histerijo. Ako se bo ozural nanjo, ne bo pustil 'nobenega trajnega dobrega sledu za seboj. Kdor hoče rešiti sedanje naloge države se imora ozirati ne na stare pergamente, marveč na žive narode, na žive potrebe narodov', na socialne, gospodarske im kulturne potrebe sedanjosti. Pri tem delu naj mu bo zgodovina le v 'pouk, v memento, kaj ne sme storiti. Prav tako ni mogoče rešiti teh vprašanj ozirajoč ise na zasluge za državo v tem težkem časti. Gospod se 'postavlja na stališče, da je država gospodar, lici bo deMIa miioščiue z ozirom na zasluge ix>samezniii kast hi posameznih narodov. Ne gre za to, da uredi država svoje od-rmšaje naipram narodom, marveč za to, da urede narodi sami svoje razmerje v državi. Ne gre za to, da določi vlada v itwe.hu države položaj posameznih razredov v državi, mamveč za to, da, da si ti razredi določijo Siant medsebojno razmerje najprej in potem svoje razmerje do države. katere vlada bi morala biti le izvršnlini cm1 sikupnili sklepov. Zgodovinske potrebe časov so res ustvarile pogoje potstanlka in obstanka države. Vojaška modrost in modrost naše ženiito-vanjske politike so skupno s silo to podlago utrdile. Ali se naj (Pa ani oZiiiramio večno na pradavne zgodovinske potrebe kri maj ravnamo z narodi kakor nekdaj s svojimi podložniki ? In maj vzga- jamo v teh podložnikih še vnaprej niajnemoral-nejše inštinkte petolizniištva in policaistva? Alko se ne mara baron Hussarek kedaj kesati, naj skrbi že sedaj, da postanejo narodi in posamezniki v državi res državljani, ki imajo ediini pravico ceniti svoje zasluge in edini pravico, da pravombčno odločajo o sv.ojem življenju, o svoji itsodi in o nalogah države, katero sanmi sestavljajo. Ako pa hoče hoditi novi minister po stari izhejeni poti, mo, tudi prav. Vsaj pač tudi sam ve • za pregovor, ki trdi, da kogar hoče bog pogubiti, ga-otbdarii s slepoto. Važna preuredba v varstvo najemnikov. Uiradni list s 3. t. m. prinaša ukaz c. kr. deželnega predisedniikja, kateri sporazumno z deželnim odborom uveljavlja za okoliš mesta Ljubljane niinistirsko naredibo z dne 28. marca 1918, tičočo se ukneinitev za stanovanjsko' skrb. Ta uJkaz je bil izdan na pnošnijo meisitne-ga magistrata, h kateremu se zateka vedno več sodno deiložiranib strank, ne da bi se jim mogdo pomagajta. Da bodo ljudje vedeli, kaj obsega novi ukaz, hočemo navesti najvažnejša določila ministrske namedbe, ki je zdaj postala veljavna za Ljubljano poleg že obstoječih naredi) v varstvo najemnikov. Magistrat sme pripustiti, da se kot stanovanja za silo vporab-ijajo 'tudi prositoffi, v katerih bi se po oibstoje-čeitn stavbneim redu ne sinete stanovati (suhe kleti, skladišča itd.) Oblast mora prostore po-preje pregledati stavbami, zdravstveno um varnostno m. vodiki o 'dovolitvah poisebne sezname. Oblast mora uporabljane prostore stalno niajdzorovati, zunaj morajo biti urajdmp označeni kot zasihm stanovanja^ Stvar hišnih posestnikov bo, da sami prijavijo take prostore, o katerih mislijo, da bi se dali na ta način vpo-rabiti. Dfrugi oddelek 'ministrske mat.edlbe določa, da se srne prostore, ki sio že dotsllej 'služili za stanovanje, le iz važnih vzrokov temu namenu odtegniti (na pr. iz stanovanja napraviti delavnico, gostilno, prodajalna, pisarno, itd,) Iz te prepovedi so izvzeti le tajki stanovanjski prostori, katere se je že pred veljavnostjo nove naired.be določilo za dnug namen in če se je tu- 1 V- S O k K I. LISTEK. J e z u a. Jezua jc spadal k številu najzveste.iših in najredkej-hh gostov trža-ških prodajalnic žganja, ki so mu bile znane vse in }e bil v vseh domač. Vsako jutro je bila piva njegova pot v najbližjo žganjarnico, da jc, kakor je sam pravil, »korurnptral zrak in sc naredil sposobnega za delo«, (ri ie bila ž.ganjarna poslednja postaja, ki jo je zapuščal vsak \ecei, ko se ie vračal p.jan domov. Kljub temu pa ni gojil do žganjarnlc nobenega spoštovanja in ni dajal prediiosti nobeni. Pil je .Iez.ua vsako dobro vino in vsako dobro žganje. S svojimi tovariši se jc vedno prebral zaradi vprašanja ali je bolj pametno piti vedno eno 111 isto vrsto žganja ali pa menjavati. Sam je zagovarjal n‘nenje in sc ravnal po njem. da .ic bolje z.a želodec, če p‘le mnogo vrst dobrega žganja. Ker ga ic pa preganjal Pr*dsodek, da se dobi v vsaki žganjarni le po eno vrstp Clf>brega žganja, je hodil, da zadosti svoji potrebi in svo-!emu prepričanju, od žganjarne do žganjarno In pil v vsaki to, kar mu je bilo všeč in kar ie smatral, da jc najboljše, kar se utegne dobiti v dotični prodajalnici. ''°leg tega ie pa bila še cela vrsta drugih problemov, tdede katerih se Jezna ni strinja! s svojimi prijatelji in z4ra0 potrobi in dopustnosti, .če se prizadeti do njega obme. Če bi pa miaigi/strat v katerem od navedenih idveh slučajev — drugačna vporaba im zdlruižlitev sltainoivamj — ne hotel razsoditi, se sime tisti, ki -je zaihteval razsodi -lev, pritožditi na deželno vlado. V tretjem odstavku navada uairediba poslopja, katerih se vse to ne tiče. To so med dragim erarična vojaška poslopja, ki jih vojaštvo rabi ali in na zase prihranjena, potem poslopja železnic iin železničarska stanovanja, ki nem zakonu. Potem spadajo sem uradna in jav-noposlovni prostori države, deželle, občine, iw>-slopja železnic in železničarska stanvanja, ki .lili imajo od železniške uprave itd. Stvar vsakogar, ki mu more nova nared -ba koristiti, bo pač, da se saim ikrepko zavzame za svoj blagor. Znatna zmaga internacionale. Porušena jc bila internacionala po vojni. Nikakršnega dvoma sicer nimamo, da ne pride slej ali prej do nove in temeljiteje internacionale. Po vseh deželah, zlasti pa po nevtralnih se trudijo najugledneji prvoboritelji za obnovitev združenja svetovnega proletariata. Prav te dni je francoska socialistična stranka na svojem kongresu sklenila resolucijo, v kateri zahteva sklicanje internacionale in naroča zborničnim poslancem, da toliko časa ne smejo glasovati za vojne kredite, dokler vlada ne dovoli potnih listov delegatom na mednarodni kongres. Hude boje je imelo francosko delavstvo med seboj, toda sklep, ki ga ie napravila sedaj stranka in že prej strokovni kongres, nam dokazuje, da zmaguje delavska solidarnost in se polegajo neprimerne strastne sovražnosti v svetovnem delavskem razredu. Pred šterimi leti, ko se jc pričela vojna, je bilo francosko delavstvo domala le ene misli. Nemška vojska je stala na francoskih tleli in se jc bližala Parizu; tedaj ie bila dolžnost francoskega delavstva, da brani domovino. Takrat se jc sklenila »Union sacre« (sveta zveza) z meščanskimi strankami; takrat sta vstopila Guesdc, najhujši sovražnik misterializma, in Sembat, ki je spisal bojeviti spis proti revanšni vojni, v »vlado narodne obrambe«, takrat je pisal Vaillant, stari revolucionarec in pacifist, svoje bojne članke proti Nemčiji. Ko se je pa nemško prodiranje v prvi bitki ob Marni ustavilo in se je strah francoskega naroda polegel, je nastala med francoskimi socialisti struja, ki sc je bolj in bolj ojačala in zahtevala mednarodni sporazum. Danes imamo med francoskimi socialisti pravzaprav štiri smeri, ki se bore za prvenstvo. Skrajno desnico tvorijo možje okolo novo ustanovljenega lista La France Libre« (»Svobodna Francija«). Nje voditelji so Albert Thomas, prejšnji municijski ini-nisetr, Compere-Morel, ki je bil znan pred vojno kot teoretični marksist francoski, in Varrenes, znani pisatelj oklica »Štiridesetih«, ki je še pred nekaj tedni odklanjal vsakršni stik z večinsko stranko nemških socialistov. Ti možje so mnenja, da bi nadaljevanje vojne do končne zmage sporazumno rešilo svet pred trajno pretečo nevarnostjo pruskega militarizma, izsililo v Nemčiji demokratično revolucijo, dovedlo Avstro-Ogrsko do razpada, izzvala ustanovitev narodnostnih demokratičnih držav v Evropi ter tako zagotovilo trajen mir v Evropi. Francoski socializem mora torej vse svoje druge zahteve podrediti in se ne sme zavzemati prej za mir, preden se ne doseže popolna zmaga nad osrednjimi državami. Dovoljevati mora vojne kredite in krepiti obrambo dežele ter sodelovati v vladi. Odklanjati mora zvezo z nemško socialno demokracijo. Zavzemati se mora za intervencijo entente v Rusiji proti boljševikom, ki so s posebnim mirom izdali stvar demokracje. Središče stranke je okolo [ista »liumanite«, ki je ofi-cijelno glasilo stranke. Voditelji te skupine so Renuldel, Cacliin, Moutet. Tudi ti možje so za dovoljevanje vojnih kreditov in za dejansko obrambo domovine. Tudi ti ne odklanjajo načeloma sodelovanja v meščanski vladi, čeprav se bojujejo proti sedanji Clemenceaujev! vladi. Tudi ti so nasprotniki boljševikom iu nemškim večinskim socialistom. Toda žele sporazumen m.r. ki pa naj prinese Franciji Aizacijo-Loreuo, a obenem so za sklicanje mednarodnega kongresa. Zmerno levico vodi Jean Loiiguet, vnuk Karla Mar-ksa iii Pressemaue. Njiju list je »Populaire«, Ki izhaja že jiekaj mesecev kot dnevnik. Tudi ta smer odklanja dejansko sodelovanje pri obrambi dežele, a ne odklanja pa načelno dovoljevanje vojnih kreditov. Toda bojuje se proti nadaljevanju vojne, proti imperialističnim najrtom entente; zavzema se odločno in nedvomno za sporazumen mir. O Alzaciji in Loreni naj odločajo preb.valci sami. Odklanjajo' spravo % meščanskimi strankami in udeležbo v meščanski vladi. Zele obnovitev internacionale iu zahtevajo sklicanje mednarodnega kongresa. Nasprotujejo pa intervenciji v Rusiji proti boljševikom. Skrajno levico obsegajo končno »Cimervaldovci«, ali kakor jih y Franciji imenujejo navadno »Kientalce«. Urissot in Bouderon sta med njimi najbolj znana. Ti odklanjajo načelno vojne kredite, zahtevajo obsežno akcijo množic proletariata za dosego miru in zavračajo vsakršno pomoč vojni. Nepogojno, iu strastno se zavzemajo tudi proti vsaki intervenciji v Rusiji. Na kongresu je zmerna levica pod vodstvom Lon-gueta dosegla znaten uspeh. Za nje resolucijo je glasovalo 1544 udeležnikov, razentega tudi 152 glasov skrajne levice, dočim je dobila resolucija dosedanje večine ie 117.1 glasov. Zmerna levica je torej dobila na strankinem zboru večino in bo . odslej odločno vplivala na smer stranke. Značilno je, da je stranka napravila tak sklep prav sedaj, ko bojni položaj ob Marni za Francoze nikakor ni neugoden. Ne moremo torej misliti ne pri nas ne v Franciji, da bi bil to znak slabosti. Na Francoskem bodo že socialisti dopovedali narodu, zakaj so zavzeli tako stališče, ker je sigurno, da so tam tla za mir pripravljena, kar nam potrjuje Clemenceaujev boj proti pacifistom. Nekaj drugega ie pa z osrednjimi državami; državnike teh, zlasti Nemčije, bi pa bilo prav resno opozoriti na ugodni trenotek mirovnega razpoloženja v Franciji ter da naj sc ne dajo motiti po vojnih norcih. Ugoden trenutek »videvajo tudi meščanski listi »Reichspost« ga tudi uvideva, toda priporoča »rožljanje s sabljo«. Ne z »vzdihovanjem« po miru, marveč razdreti moramo enten ti vse nad e na zmago, pravi, tako da pospešujmo mir. Ta pot je popolnoma kriva. Tudi mi smo mnenja, da po miru ni treba »vzdihovati«, toda pri nas odklanjajo vsakršno mirovno ponudbo kot »vzdihovanje po miru«. Treba je pa priznati resnico, da imajo narodi osrednjih držav kljub zmagam ipak vojne dovolj, da so pripravljeni z nasprotniki skleniti mir, ki ni nasilen. Ta pot vodi k miru in po tej poti bi. morali hoditi, in s tem bi pospeševali tudi mirovno gibanje v ententi. Delavsko varstvo v mirovnih pogodbah. Pred dvema letoma je konferenca strokovnih organizacij ententmili držav v Leedsu izjavila, da mora imiirovna pogodba, ki naj konca sedanjo vojno in da narodom prostost ter politično neodvisnost, zagotoviti zaeno delavskemu razredu najmanjšo mero delavskega varstva. Bernska konferenca stnokovnih organizacij, katere so se udeležili delavci osrednjih držav in nekaterih nevtralnih držav, je v oktobru lanskega leta ravnotako stavila to zahtevo in za mirovni kongres določila obširen program v delavsko varstvo. Meščanski socialni politiki, kakor je družba za_ socialno reformno v Berlinu in sedati tudi avstrijska družba za delavsko varstvo, zahtevajo ishotalko zagotovitev internacionalnega delavskega varstva potom mirovne pogodbe. Ta stremljenja zaslužujejo naše najresnejše pozornosti. Na prihodnjem mirovnem kongresu bodo gospodarska vprašanja igrala veliko vlogo, večjo kakor kdaj preti na mirovnih konferencah. Pni notranji raizpreditvi vseli (gospodarskih ozemelj, katerih neločljivost je tako natančno pokazala ravno svetovna vojna, ne moire pač biti drugače, kakioir da se bo goisptoda/rskim vprašanjem prisodili najmanj ravnotako velik pomen, kakor 'različnim deželnim razdelitvenim načrtom. Za prospeh vsakega naroda je zadovoljiva rešitev njegovih gospodarskih na-nodoiv nrnogo važnejši, kakor vprašanje, kam pride ta ali oni kos zemlje. Zamišljamo se še preveč v mišljeni e minulih stoletij, v katerih ,;e Mal prisvojitev dežel tako precejšen prvi in edin vojnii cilj, dočim se ie v resnici šlo daleč preko taliste. Naša doba, _ ki je vzpostavila v svojem raz vitem gospod airislkam organizmu precej fine metode gospodarskega izvežbanja, ne potrebuje vlade nad deželo in ljudmi v tem zmislu ikakor morda vladanje posestev. Izvež-banje gospodarstva ne rabi več nepogojno dežele same, temveč se more zadovoljiti s trgovskimi pogodbami, s prednostno carino, dogovori gllede sirov in iin vrednote. Da bi v tej vojni ne šlo.za nič drugega kakor za fland.rsko obrežje ali za -Aftacijo-Loreno ali za stiategic- no obrambo .na vzdtodu, more trditi le ouil, kdor ne vidi odločevalnih velikih giospodarskili vprašanj. V resnici so vsi ti atavistični i glede razdelitve dežel ile vuianjost, za katero se Skrivajo velilka vprašanja gospodarske razdelitve s!il. O gospodarskih stvareh, o carini, prometu in siirOviinah, bodo zaraditega predvsem govo rili na mirovnem kongresu in od .njega bo več odvisno kakor od vseh strategičnih oibramb. ! Razpravljanje gospodarskih vprašanj je brez resnega in skrbnega upoštevanja delav-skega varstva nemogoče. Mezdne in delov™ razmere imajo tako velik vpliv na proidulktwvi nost, da vsaika Odrediba na polju delavskega varstva precej vpliva na zmožnost gospodarf stva. Iz tega prepričam ja se je rodilo internacionalno delavsko varstvo. K/olliikioirikiriat d/j.:. J ci kake dežele zahtevajo varstvene zakon® ( podjetniki ugovarjajo, dia bi bila domača indu-i stnija nasproti inozemska preveč obremenjen® S Da se iizoglne takemu »enostranskemu oibre-1 : inenjenju« potom nacionalne politike ,seza in-j ternadicnala po internacionalni ureditvi, ki naj j enakomerno zadene vse industrije. Seveda, zastopniki delavcev so inioli. naprej pomisleke proti nadomeščanju nacionalnega delavskega varstva z internacio- nalnim. Poudarjali so, da delavsko varstvo v iidlkem postopnem razvoju, ikakor se vinši v vseli industrijskih deželah, injlkalkior ne miore dovesti do kakega nazadovanja v industrijski zmožnosti. Nasprotno, z delavskim varstvom, ki napravlja delavce zdravejše in s tem deki-zmožnejše, iki pospešuje tehnična razvoj obrti,’ se bo kar najugodneje vpliivialo na industrij jdj industrija vsake dežele more mirno vzeti na.se socialno-politična bremena; obrestovala se bodo kar najbolje. Na drugi strani vzame izvedba delavskega varstva na internacionalni podlagi, alko treba, rnnogo več časa kakor reforme v kaki pesa*-mezirni deželi. Imtennaeiioniailno delavsko varstvo zavlačuje večkrat nacionalno. I >elavci so radi tega vedno tako ravnaili, da pač niii-o •: i-H klanjate mternaoioinailnega delavskega varstva, temveč ga po svojih mučeih pospeševali in s -delovali prti vseli k cilju vodečih streimiljenji.li, da so pa polagali težišče svot?e 'noči vedno n«i uresničenje delavskega varstva v lastno deželo. Internacionalno delavsko viarstvo se na ua-ši strani ne smatra kot edini cilj stremljenj«, tamveč le kat dopolnilo nacionalnega dela v- j skega varstva. Z enakih vidikov imamo presojati delavsko varstvo na prihodnjem mirovnem kongresu. Kot nekaj samoposebi umevnega pričakujemo, da bodo z mirovnim kongresom talk i zopet uveljavljene intemnacioi.Tailne pogodbe v varstvo delavcev. Semkaj spadajo leta 1906. sklonjene internacionalne .pogodbe giede uporabe belega fosforja v industriji za vžigalice in glede obrtnega nočnega dela žensk. Tudii pogajanja Avstno-Ogrske z Italijo glede socialnega zavarovanja se morajo takioii zopet uveljaviti. Nadaljnja naloga čaka mirovni konigres v tem, da preskrbi veljavnost dvema .internacionalnima pogodbama, k!i sta bili pač že v zadnjem mirovnem letiu izgotovlljani, a jc njiju podpis preprečil Izbruh viojne. To sto [>ogodbi glede prepovedi nočnega dela za mladostne delav-cr> in slede deset urne« n naj višjega delavnika za žene. . Vrbutega je bilo predloženih pred vojito intennacionailneitmt združenju za postavno delavsko varstvo nekaj predlog, ki se tičep vprašanj, katerih reišitivi ne nasprotuje noben stvaren razlog. Glede otroškega varstva, domačega dela, ureditve delovnega časa v nepre-trganih obratih, kakor tudi o uporabi strt*, v obrtni produkciji, bi se mogel vsako uro podpisati dogovor, kii zagotavlja delavcem vsaj najmanjšo mero varstva. • : V kolikor bi se i mirovna kongresa pojaiii z dosedai. oziniačeimimi lodredibajitiii o deilaivsk .ni varstvu, l>i imela prav ilahiko ideilo; ležja bi biki rešitev cela vrsta nadaljnjih vprašanj, o kate-lih še niso pripravljena nikakršna zadostna pnedldela ali ki so se liizpremenila vsled vojne j tako, da že prej popravil jena preddcla ne zadoščajo več. Ako se hicčeino ipečaltii ž njimii, te-idati bi biik) najnujneje, da priičnemio s prcddeli-Pač bi taka predldela trpela vsled tega, ket vojiskinjoče .države predvsem nimajo na njih nobenega interesa', temveč so napiram takiiijj poizkusom mezaupne. Todta vsaka vlada si b stekla veliko kulturno zaslugo, ako bi začela s predpripravami k internacionalni rešitvi goto' f Štev. 176.________________________ NAPREJ.____________________________ Stran 3. ar, v.ih vipfaišajnd glede varstva, delavcev, kakor Ji tovainje, socialno zavarovanje, delovni čas, zdravstvo, varstvo delavk itd. Ato moremo e tako liiriiiiciatiivo pričakovati od avstrijske vla-de? S tem ibii za zopetni? sporazumljiende kulturnih narodov in za poravnanje glede vojnih ti 'odškodnin neskončno mmiago prispevala. Po^ ►{ kabala bi, da iji po končani vojni leži na srcu c prerojen je človeškega rodu. To je vsekakor že mnogo za avstrijsko vlado. e Da mirovni ikomigreis pni razpravljanju ne - bo mogel prezreti gospodarskih vprašanj, 'ki e bodo tvorila eno iniajvažnejišiih nalog, vzeti v J »ratres tudi dintemnaoicmlmo daiLaivsko varstvo, a sc ma/m zdi precej jasno. Ne motimo se pa: mirti I proti vodji vlad, da sc uporabi mirovni kon-I Kres za rešitev socialmoMpollitičniih vprašanj, še 4. 'manj v uspehih, Ja se potom mirovnih potgadb , dictseže izdatna pciminožitev delavskega var-ft stva. Naš glavni '»žir pa ostane siejkoprej de-1 lavsko varstvo v lastni deželi! Vojna poročila. Z italijanske fronte. Dunaj, 3. avgusta. Uradno se razglasa: -j Na benečansiki sio»nsikii fronti živahno bojno de-•f Ivanje. I>n-e 31. julija je na italijanskem boji-| ščit v zračneim boju padel junaške smrti eden j najodličnejših naših letalcev nadporočnik ;* 1'raink Linke-Crawferd. D u n a. j, 4. avgusta. Na visotkii planoti | oedmiiih občin so zavrnili ponovne izividme sun-. |lve..angleSk!iih in francoskih čet. Na višini Doisso Al to sc ije po ilju tem ainfciljeirijiskem ognju posre-l vdreti na nekaterih mestih v maše pozicije. Boji v Albaniji. D u naj, 3. avgusta. V Albaniji sumio tuidi : ]>a obeh istraineh igornjega toka ireke Devoli znatno maiPfinedloviJllii. Dunaj, 4. avgusita. Na črti F/iietri-Berait i se je sovražnik zopet ustalil. Ob gornjem toku veke Devollii simo vrgli sovražnika v .novih belili 'nazaj. Bitka na zapadu. B orli n , 3. avgusta. Uradno se poroča: Armadna skupina kraljeviča Rnuprechita: Na i tanderskeim smo jugozapadno Ypern-a zavr-i uilii včeraj močan angleški napad. Sicer je bojno delovanje bilo omejeno na topniški ogenj in poizvedovalna podjetja. - Anmadna skupina nemškega cesarjeviča: Veliki uspehi armade i tfemeralnega polkovnika Boehima v bitki dne 1. atvgusta so pripomogli, da so se premikanja j Tiaiših čet izvršila s popolnimi uspehom. Soiv-ražmik iie še do ranega jmitra, na nekaterih me-| stili celo do enajstili dopoldne obstreljeval naše prejšnje pozicije. Sovražni dnfanteriijslkii in kavalerij^i oddelki so le polagoma sledili na-s*m četam. V (manjših bojih smo prizadejali sovmaižmjilku znatne izgube. V Champagmi smo* v ‘uspešnem podjetju severozapadmo Souaiiria v jeli nad ino Francozov . Beriiin, 4.' avgusta. Armadna skupina j kra^erviča Rupreclita: AiriCiljenijskii iboji so po-; fioči oživeM ter so južmuzapadno Ypenna niara-‘?7 izredne silnosti. Na oibeh stiraneh Ailber-^ simo brez učinkovanja sovražnika vzeli naše ^eite nazaj na vzhodni breg Ancre. V uspešnih 0'dl'etijdJi južno potoka Luce in jugozapadno ;v‘ciritdLLdii eir j a smo ujeli večje število Francozov. — Arimadna skupina nemškega cesarje-vj&a: Dan je potekel brez bojev. Ob Aisni in °b V>esdi srno v bojnem stiku s sovražnikom. Ludendorff o zadnji nemški ofenzivi. 'n - 3. avgusta. General Ludendicrff spi-eifea aanas skupini«) nemškith vojniiih poročevalcev.^ 1 etan rajagavora ije o zadnji nemški ofeaU£i>vii irmcid d)i uigiim azjiaivvi: Tidkrat se inam naš strategiemi n aort .ni posrečil; lomejil se je na faktičen uspeh. Sovražnik se nam je 15. julija Pogrnil in že naslednji dan simo prekinili operijo. Mi si vedno prizade varno, da takoj o-'^tinuo svoja podjetja, kalkcr hiiitmo žrtve ne ‘Ogovarjajo uspehu. Naša prva dioilžintcisit je. da ^činjemio s ikirvjo iin siiio našetga vojaštva. O j^neralu Fochu se je Ludendorff izrazil tako-C: Njegov načrt je brez dvoma meril na to, da Jfrodre našo naš bok tar' odreže •iin zajame cel '°k naše fronte južno Aisne; toda v sled izbor- vodstva naše 7. in 9. armade se mu to ni 'Osrečilo. Z napadom dne 18. julija smo raču-nalii jin smo bili nanj tudS pripravljeni. Soiv.raž-'ll'c ie imel ogrolmne izguibe, vsled česar je bi-,'/enio zmanjšana pomoč Amerilkancev, katere "Tkalkar ne padeonjujemo. Že dne 19. julija smo obvladali ip»Q(ložaj, pri čeanur je itudl ostalo. O-zeinlje simo po načrtu sovražniku prepustili »Pridoibitev ozemlja« in »Marine« so le gesla brez pomena. Slej ko 'prej sitno trdno prepričani v naši zmagi. Podvodna vojna pojema. YV a s h i n g t o n, 4. avgusita. Mornariški I taimik Daniels je danes izjavil, da število potopljenih ladij vedno bolj pojenja. Podvodni čolni so sivojo ulogo doligrali. Ogrožava jo nas sicer še, a odliočilan faktor v vojni podvodni čolni niso več in se jih tudi mri treiba več bati. Filipinci na evropskem bojišču. Žen e v a , 3. avgusta. Vlada filipinskih o-tokov je pionaidiiia Wilsionu eno divtiziijo vojakov, ki nastopi na francoski fronti, en podmorski čoln in eno torpedovko. Wilson je ponuldbo sprejel. Nemci so se na Flanderskem umaknili. London, 4. avgusita. »Times« poročajo; da so se nemške čete v pokrajini pri Albertu na fronti široki 4 milje, umaknile na vzhodni breg Ancre. .Sodli se vsled tega, da sovražnik v tem odseku ne namerava ponoviiti svojih napadov. Francosko vejno poročilo. Pariz, 3. avgusta. Naše čete nadaljujejo -zmagoslavni pohod na fronti široki 50 kilometrov v smeri proti reki Vesi e v črti Soissons-Fiismes. Vzihodno FLsmeisa smo doiseglli črto Ciourville—CouteUes- Chaimpigmy. Naši kavia-lerijski oddelki proldirajo Ob železnici Soissonis-Reitns. Napredovali smo za 10 kilometrov. Nad 50 vasi smio osvobodili v enem dnevu. Vesti iz Rusije. Ententa proti sovjetom. Iz Moskve se brzojavno poroča, da so Angleži zavzeli mesto Onega. Onega je oddaljeno 200 vrst južno Kjerha in 150 vrst vzhodno Arhangelska. Onega je važna točka na angleški napadalni črti proti Arhangelsku. »Izvestija« v uvodnem članku poročajo o. načrtu angleško-francoske buržoaz.je, da udu- j šc republiko sovjetov s pohodom s severa, vzhoda in jugovzhoda. Na vsak način moramo preprečiti, da bi se izvršil ta satanski načrt. Zastaviti moramo vse sile, da razbijemo ta angleško-trancoski naklep. To je sedaj naj- 1 važnejša naloga republike sovjetov. Nova ruska fronta. »Daily Mail« objavlja razgovor j svojega dopisnika v Harbinu z generalom Horvatom, ki : je bil pred vojno generalni ravnatelj vzhodnosibirske žc- : leznice. General Horvat je izjavil, da je intervencija en- : tente gotova stvar. Da se naredi v Sibiriji red, zadostu- I jejo tri divizije; pač pa bi bilo treba najmanj en milijon j mož. da se obnovi vzhodna fronta. Te čete naj bi dala j Japonska, Amerika pa bi skrbela za denarna in prometna i sredstva. Vojno stanje z Anglijo. Curih, 3. avgusta. Glasom po- j ročita »Ziiricher-Zeituug« je sovjetska vlada uradno raz- j glasila, da je nastopilo med Anglijo in Rusijo resnično ] vojno stanje. Velika bitka v Uralu. Bern, 3. avgusta V okol.ci Ute v Uralu utegne priti med četami rdeče armade in češkoslovaškimi polki do velikanske bitke. Angleži obstreljujejo Arhangelsk. Moskva, 2. avgusta. »Pravda« poroča, da obstreljujejo Angleži z morja mesto Arhangelsk. L..st prinaša naslednji poziv: Topovi angleškega kapitala obstreljujejo arhangelski sovjet. Uni- i cili bodo tudi delavske okraje Moskve, ako ne uničimo čcško-slovaških oddelkov angleške države. Intervencija osrednjih sil? Stockholm, 3. avgusta. Zdi se,da so v teku med Rusijo in osrednjimi silami novi razgovori. V Rusiji že ni ^eč tajnost, da želijo voditelji ruskih sovjetskih vlad od osrednih sil pomoč! proti en-tenti. Zadnji dogodki v Rusiji in Ukrajini utegnejo imeti za posledico, da pride med osrednjimi s,lami in Angleži na ruskem ozemlju v kratkem do bojev. (Citatelje opozarjamo. da vestem, ki prihajajo iz sumljivega nevtralnega inozemstva, ne verujejo kar brez pomislekov, ker so te vesti često čisto tendenciozne. Saj je znano, da gleda ves'svet sovražno na boliševike. zato skuša ob vsak; priliki varati javno mnenje in mu vsiljevati vesti dvomljive resničnosti. Op. med.). Pogajanja o sklepu miru ir.ed Rusijo in Finsko so se pričela v soboto v Berlinu. Poštni promet med Rusijo in Ukrajino je zdaj :-.opet v redu. Tozadevna pogajanja med ob m a vladama so imela popolen uspeh. U Rusije .ie te dni prišla v Kijev prva pošta. Vprašanje dolgov in državnega premoženja. K.jev, 3. avgusta. Ukrajinski trgovinski minister je na rusko-ukrajinski mirovni konferenci pri razpravi vprašanja o razdelitvi dolgov in državnega premoženja predlagal, naj se smatra kot doba odcepitve Ukrajine mesee november I')17 in‘naj se izvrši razdelitev po številu prebi- valstva. Ruska delegacija je sklenila predložiti vsa sporna vprašanja haškemu ali kakemu drugemu razsodišču. Sovjetsko čete se umikajo proti Arhangelsku. Iz Moskve 4. avgusta se brzojavno poroča: Otok Mudjug v Belem morju je po ljutem boju prišel v angleške roke. Ruska baterija je utihnila vsled obstreljevanja angleških križark. Cete sovjeta so se umaknile proti Arhangelsku. Dnevne vesti. • Naredbe glede stanovanj. Deželna vlada razglaša: Na podstavi člena 1. uk.-2a ministra za socialno skrb v sporazumu z ministroma za notranje »stvari in pravosodje z dne'28. marca 1018, drž. zak. štev. IH, se v sporazumu z deželnim odborom kranjskim za okoliš deželnega glavnega mesta Ljubljane zaukaže, da sc docela uporabljajo predpisi !., II. in lil. oddelka zgoraj omenjenega ministrskega ukaza. Kolkovanje prošenj za oprostitev. C. kr. finančno ministrstvo je odredilo, da morajo biti prošnje za oprostitev črnovojnikov od črnovjniške službe kolkovane z 2 K in priloge s 50 vin. Kolkovanja so prosti uradi, železnice, Rdeči križ, pomožna društva iii obrati, ki so pod vojaško oblastjo. Pokvarjena živila. Vnebovpijoč škandal je, ako se danes v časih splošnega pomainjikti-nja viseli živil in lalkote na vseli kicmciih in kira-jili pripušča, po niemiarincsitli in brezvestnosti, da se pokvarijo celi vagoni živili. Na 'dunajskih kolodvorih se na pr. neprestano dogaja, da stoje vagoni z živili po več dni na progi, ne da bi se živa duša brigala zanje, iin takio zapadejo živila poikivairjenjiu. Ravnokar javljajo z Dunaja, da sia marali zavreči dva vagona sliv iin era vagon paradižnikov, iker so sitali ti vagoni predolgo na progi in se je njih vsebina pokvarita. Več vestnosti im brige, gospodje; dasi ne trpite gladu, pa se vsai zavedajte, da ga trpe milijoni. — ■ Koncert v »Unionu«. Dvorni operni pevec Jul. Be-! tetto priredi dne 8. avgusta v Ljubljani koncert. Betet-| tovi uspehi na Dunaju so veliki in pripozhani v operi in j v koncertih. Betetto velja kot mojster lepega petja. Glas tega slovenskega umetnika, ni toliko dramatične snovi in dramatičnga značaja, nego je pravi krasni tipični bas. Umetniška razstava v paviljonu R. Jakopiča v Ljubljani se otvori začetkom septembra. Samomor. V Gruberjev kanal ie skočila 20letna dekla Ana Černivec in utonila. Smrtna nesreča. Pri Pokršniku v vovbrskih gorah pri Diekšah se je Jožef Aljančič, stražnik Rusov, po naključju zaletel v polodprte-hišne duri tako nesrečno, da je dobil težke notranje poškodbe, vsled katerih je še tisto noč umrl. Doma je bil iz Tržiča na Gorenjskem. • 5 uljskl begunci se smejo vrniti. Trdnjavski komi-sarijat v Pulju je dal razglasiti, da sc smejo vrniti v mesto vojni begunci, ki iili utegne biti še kakih 15.000. Vrniti se smejo v Pulj šele meseca septembra, ker aprov -zacijske razmere ne bodo preje urejene. ■ Hrastnik. Podpisana se zahvaljujem vsem, ki so spremili mojega soproga k zadnjemu počitku, zlasti njega tovarišem rudarjem za nabrano podporo.. - ■ Marija Kreinžer. — Sovražnik: Sil‘ilitika. Pariški list „Le l’av.s“ se peča z neznansko naraščajočim razširjenjem spolnih bolezni med francoskim prebivalstvom in piše med drugim: Bočim se Francija bojuje na fronti in v zaledju, razsaja zavratna sifilitika neprimerno. Pred začetkom vojne, so na večjih klinikah računali na deset bolnikov po enega spolno bolnega. V drugem vojnem letu je znašalo razmerje skoro 4:1 in danes je položaj tak, da grozi strašna kuga med prebivalsU om, ako sc ne ukrene nniiz-datnejše naredbe v obrambo te grozne "bolezni. Trajalo bo stoletja, dokler se Francija ne opomore in se njena razkrojena kri zopet ne sčisti. S ciničnimi izgredi se bo francosko pleme ravno v teni trenotku decimiralo, ko potrebuje vse svoje moči, da nadomesti, kar je zrušila vojna. — Zaradi vojne in rekvizicij. Žena pesesit-niiika Dominika Bauerja, ki se nahaja že več mesecev v ruskem ujetništvu je nmoinila v Te-mešivaru na Ogrskem svoja dva Otroka, ustrelita nekega ruskega mjetniilka, ki je delal na (kmetiji im se nazadnje še sama obesita.. Pisn; , ki ga je zapustila, pravi, da je storila* žena svoja dajanja zaradi predolge vojne in retkvizicij. — Danski pisatelj Peter Namsen umrl. V 58. letu svoje starosti je umni v Kopenliagnu damski pesnik Peter Nam sen, kii ■ b •’ i • rannemu svetu po svojili dobrasrčnoskoptičnih lfpubavnili novelah. — Vseučilišče v Vilni na Livonskem. Nemci so prefrigani politiki. Na Livonskem so pred kratkim videli le Poljake, dočim vidijo sedaj, ker tako bolje kaže — hočejo namreč Litvo odtrgati od Poljske — tam le Litevce. V Vilni so ustanovili litevsko univerzo, ker pa ni litev-skili profesorjev, predavajo na njej nemški profesorji. V litovski skupščini je zahtevala levic«, naj so vrše pre-v avarija tudi v poljskem iti ruskem jeziku. Tako se iz-iztgravaio narodi med seboj. Politični pregled. = Knezoškof dr. Jeglič pri ministrskem predsedniku. Ljubljanskega škofa dr. Jegliča je poklical miniisitrs/fci 'predsednik BuLSsaireik v av-dlijemco, da se posvetuje z njimi o zadevi juigo-sto/vainskega vprašanja. Sikiorf je /vatirajail na svojem stališču. = Hussarek se podajta s Čehi. V petek popoldne je iininiiistrski predsednik 'barom Hussarek komferiiral z zastopniki Češkega svaiza s Stan ek om, Tušarjem 'in Frank;. Raztovarjali so se o ustanovitvi okrožnega sodišča v Trut-ri-oivu. V imenu Češkega svaiza so poslanci protestirali prati tej ustanovitvi ter sva-rili ministrskega predsednika, maj niilkatr do skrajnosti ne izziva češkega naroda. Ugovarjali so tudi prati pcrseikiucijam češkega časopisja ter proiti koaifinaciijam v češkili in jugoslovanskih -deže-Jaih. Kinčno je barom Hirssairek posiliaincern naznanil, da mainerava sklicati državni zbor (meseca septembra na jesensko zasedanje. = Agrarci proti Jesenskemu zasedanju parlamenta. V parlamentarnih krogi h se aatir-iuje, da so se agrarni poslanci izjavili profjli nameravanemu jesenskemu zasedanju parlamenta z oziram na ovire pni žetvenem delu. Vsled vplivanja agraroev bo vlada najbrž e prisiljena, preložiti citvc-nitev partiaimenita na mesec oktober. = Okrožno sodišče v Pulju. Kakor simo svojedobno poročali, je 'Okrožno sodišče, doslei v Rovinju, premeščeno v Pulj. Sedaj se uradno razglaša, da prične okrožno sodišče v Puliju dne 25. avgusta is svojim poslov anje/m. Oklic avstrijskih socialističnih Italijanov k vprašanju mednarodne sccia istične mirovne akcije. Izvrše-valni odbor jadranske sekcije italijanske socialno demokratične stranke v Avstriji je poslal po poročilu »Prava l.idu« češki socialni demokraciji naslednji oklic: »Izvr-ševalni odbor jadranske sekcije italijanske socialno demokratične stranke in vodstvo italijanske socialno demokratične stranke v Trstu sta sklenila v spora/umu z dru-■ i;n delavskimi zastopstvi v Trstu tale oklic: 1. Sprejemamo na znanje resolucijo, predlagano od poslanca so-druga Daszynskega in sprejeto soglasno na zboru poljske socialno demokratično stranke v Galiciji in Šlezlji, vršečem se v Krakovu, v kateri se nalaga zastopstvu stranke, da naj stopi v stik z vsemi socialističnimi strankami, s katerimi jo ta stik seveda mogoč na podlagi svobodo narodov in internacionalne solidaritete; 2. sprejema dalje na znanje resolucijo, sklenjeno soglasno na zboru češko-slovanske socialno demokratično delavske stranke dne 26. maja, po kateri se želi, da naj sc začne s pogajanji z vsemi socialističnimi Strankami drugih narodov z načelom, da naj se začno enotna akcija v sporazumu s socialisti celega sveta, da so doseže mir brez aneksij in kontribucij na podlagi samoodločevanja vseh narodov; 3. sprejema konečno na znanje resoluc jo, sklenjeno na državni konferenci nemških socialnih demokratov Avstrije. vršeči se 31. maja 1918 na Dunaju, ki nalaga strankinemu vodstvu, da naj nadaljuje s poizkusi obnovitve avstrijsko Internacionale ter da naj pazno zasleduje razvoj iu stav socialistične Internacionale celega sveta ter da naj deluje z vsemi močmi in sredstvi na to, da se začne z ehotno mednarodno akcijo, ki bi vodila k dosegi miru; •4. pozdravljajo zgoraj označene korporacije italijanske socialne demokracije v Avstr,ji ideje, ki so izražene v teh resolucijah in proglašajo, da z njimi soglašajo in so si svesti. da se s tem izražajo nazori cele italijanske socialno demokratične stranke v Avstriji ter odkrito žele, da postane kar najpreje obnovitev socialistične Internacionale v Avstriji in svetovne socialistične Internacionale dejstvo, lzvrševalnemu odboru se nalaga, da naj naznani ta svoj sklep kar najpreje vodstvom ttemške, češke-slovanske in poljske socialno demokratične strauke. .■.■^ravo Udu« pravi na to: Sporočamo ta odgovor italijanskih sodrugov v Avstriji na resolucijo vodstva naše stranke češki socialistični javnosti. O naročilih, izraženih v resolucijah češko-slovanske, poljske, nemške in italijanske stranke bomo še razpravljali. = Gospodarska politika Anglije. Angleški ministrski predsednik ie te dni sprejel odposlanstvo 'angleških industrijaileev, s katerimi se je mazgovarjal o gospodarski poli'tiki vlade. Kot prvo maltago je Idoyd George otztnačil dolžnost, da se vse sile ,uporabijo v do, da se vojna privede do zmagovitega ikemca. Vsa njegova skrb dai je posvečena ogromni nialiolgll, ida se odbitje strašni krivični napad sovražnikov. Smo na tem — je izdavil Itioyd George — da popolnoma 'razbijemo sovražni naval. Nadaljnji meseci nam bodo sicer še povzročali skrbi in naporov, a im 'bomo storili vse, kar moremo, da ižvojiujemo zmago, od katere za visi usoda sveta. O metodi, kako varovati industrijo proti ne- čedtni konkurenci lin kako (jo krepiti in razvijati v miru, 'je rekel Lloyd George: Čim dalje traja vojna, t-eim občutnejši bodo pogoji, ki jdli 'postavimo sovražniku. Mislim, da je tim bobe zanj, čim pred 'to uvidi. On se bojuje, da bi uklonil ali Irance svojim pogojem, a to ise um ne bo posrečilo. Kair se tiče kontrole od strani države po vojni, pač me imiisii nikd . 1 ■ danj/a kontrola vršila tudi po vojni. Transport mora biti organiziram; domiuiijotnii, ki jih je angleška industrija zanemarjala, morajo dobiti svoj pravični delež. Zato je življenjsko vprašanje, da ostanemo v prehodni diobi po vojni, ko -bodo zaloge ipičle, zavezniki, ki si medseboj pomagalo in se do konca medsebojno podpirajo. — Thomas za obnovitev vzhodne fronte in za osvo-bojenje avstrijskih narodov. 19. ni. m. se je zagovarjal Albert Thomas, vodja francoskih socialistov radi svoje politike pred odborom socialistične konference in tu je povedal nekaj prav zanimivih stvari. Thomasu so očitali, da je vedel za pisma cesarja Karla in da ni obvestil o tem svoje stranke. Thomas je izjavil, da je izvedel za pismo in sicer le deloma, ko se je vrnil iz Rusije in ko je bil že to govor o tem pri koncu... (konf.) Na vprašanje, je-li bilo prav, da se je odklonila avstrijska ponudba, je Thomas odgovoril pritrjujoče. Ro njegovih nazorih sc ni moglo od aprila 1917 nič upati na mir. Tu je bilo pogajanje od velikega dela navzočih prekinjeno. Thomas je pa nadaljeval in izjavil, da je zanj najboljše sredstvo za konec vojne njeno nadaljevanje. Vzhodno fronto moramo obnoviti in tlačene avstrijske narode osvoboditi. Zadnje vesti. Dunaj proti zvišanju krušne cene. Dunaj, 4. avgusta. Dunajski mestni svet je protestiral proti nameravanemu zvišanju cene za kruh in mo-koter zahteval, naj vlada prevzame troške za novo povišanje cen. Mestni svet zahteva, da se konsumentom zagotovi polna predpisana racija za celo gospodarsko leto. Ogrska volilna reforma. D u naj, 4. avgusta. Ogrski ministrski predsednik je bil sprejet v posebni avdijenci ter je predložil cesarju zakon o volilni reformi v sankcijo. VVekerle ie poročal vladarju o političnem in parlamentarnem položaju na Ogrskem ter o svojih načrtih za konsolidacijo razmer med parlamentarnimi strankami. Po avdijenci je dr. We-kerlc konferiral z vnanjim ministrom ter se zvečer vrnil v Budimpešto. Proti ustanovitvi okrajnega sodišča v Trutnovu. P r a ga. 4. avgusta. Izvrševalni odbor čeških socialnih demokratov je vložil protest proti ustanovitvi okrožnega sodišča v Trutnovu. Načelnik parlamentarnega kluba čeških socialnih demokratov je predložil protest ministrskemu predsedniku. Troski svetovne vojue. [Jeri in, A avgusta. Wolffov urad poroča: Skupni troški svetovne vojne v zadnjih štirih letih znašajo okroglo 700 milijard mark. Od te ogromne svote odpade približno tretjina na centralne države. Na vsakega prebivalca odpade v Nemčiji 1800 mark. v Franciji 2800 mark in v Angliji 3500 mark. Centralne države so najele vojna posojila v lastnih deželah. Francija in Anglija pa sta si Izposodili ogromne svote v inozemstvu. Umor v Kijevu. Kijev, 4. avgusta. Preiskava proti morilcu maršala F.ichhorna ie dognala, da je morilec imel zveze s socialno revolucionarno stranko v Moskvi. Mnogo oseb, ki so osumljene sokrivde, je aretovartih. Aprovizacija. Krompir za V. okraj. Sfcrainke V. okiraia prejmejo krompir v toreik, dne 6. t. m. pn M iihleiisnu na Dunajski cesti. Razdeljeval se bo na rnicva zelena nakazila za krompir po naslednje redu: Dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 150, od 9. do 10. št. 151 do 300, od 10. do 11. št. 301 do 450, popoldne od pol 2. dO' pol 3. št. 451 do 600, od pol 3. do pol 4. št. 601 do 750, od pol 4. do pol 5. št. 751 do 900, od pol 5. do pol 6. št. 901 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 3 kg krompirja. Kilogrami stane 1 K. Kislo zelje za I. okraj Stranke I. okratia prejmejo kislo zelje na nova zelena nakazila za krompir v torek, dine 6. t. m. popoldne pri Jakopiči! na Mirju. Dotočen je itale red: cd pol 2 do 2 štev. 1 do 250, od 2 do pol 3 štev. 251 do 500, od pol 3 do 3 štev: 501 do 750, od 3 do pod 4 štev. 751 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg kislega zelja. Tisite stranke, ki se Izkažejo s kakršnokoli izkaznico uibožne akcije, plačajo kg pq 1 K, vse druge stranke po 2 K. Kislo zelje za II!. okraj. Stranke 111. okraja prejmejo kislo zelje na rtova zelena izkazala za i krompir v torek, dne 6 t, ni. popoldne pni Ji- '<. kopiču na Mirju. Določen .je tale red: od pol l / dio 4 štev. 1 do 300, od 4 do pol 5 štev. 301 do t 600, od ppl 5 do 5 štev. 601 do 900, o/d 5 do po! 6 štev. 901 do 'konca. Stranka dobi za VsaM . osebo 2 ikg kislega zelja. Tiste -stranke, (k'i se izkažejo s kakršnokoli (izkaznic® ubožne akcij*' plačajo 'kg po 1 K, vse d rus:e stranke po 2 v Razno. i * I „360.000 kron za dobrodelne uamenr, # I junija v Vosiavn umrli arhitekt lu stavben® Georg Demski. je zapustil za ljudske domovi 1,000.000 kron. Društvu inženirjev in arhitektom je zapustil 200.000 kron, tehnični šoli za podporo znanstvenih delavcev 100.000 ikrcn. * Hrvaški pisatelj in pesnik frančiškan Evgen Mati' je v Livni v Bosni umrl. * V Bosni in Hercegovini je umrlo kot po- K_r rečajo uradno, v zadnjih dveh letih 164.000 o- l;' trak starih pod deset let. Im to v deželah, ki so iinele po zadnjem ljudskem štetju 1,940.000 pre- U bivalcev. { pr * Avstrijsko delavstvo bo gotovo zanima- Vl lo, koliko stanejo v Nemčiji delavne oblekel v »Schwa'bische Tag\vacht« prtobouije taserat tir-me S. Erlanger v Stiitgartiu, naslednjega obse- lu ga: »Delavne obleke! Moški delaivuri prodpaseth v ki 4 marke 50 pfenigov. Bluze za meh arnike’ M 24 M 50 pf. Moška delavna obleka (cela) 28 M 50 pf. Mpškii plašč za delo 28 M pf. Zenski dej 1 lavni predpasnik 5 M 50 pf. Predpasnik za de- " lavke v muni oljski h tovarnah 18 M 50 pf. Pred- " pašnik za dekleta 4 M 40 pf. Vse iz dobrega K' trpežnega blaga.« — Ena inanka je sedati 1.50 Ki * naše vrednosti. Te cene so seveda samocbsehil /' umevno višje kot pred vojno, toda v primer' J1; z našimi nesramnimi cenami so neverjetno piž- 1 ke. V vsem pošteno čutimo, s kako »modro-" ' vlado smo obdarjeni. Slava iti čast ji!?? (P? ' Del. Denniku). * Strašne posledice vožnje na strehi vago-nov. Slovaške »Robot n tok e Noviiny« poročat0’ Brzovlak, vozeč na D-rpgi kraljevske ogrski-’ drž. železnice iz Budapeštc na Dunaj, so merah' p nedaleč od Komorna ustaviti, k e;r še -.je ugoto" vito, da so nadle raz streho enega izmed vagrv " nov človeške glave. S takojšno revizijo so Hod- ' nočn-o gotovo dognali, da je .odrezala telegra- 11 fična žica. ki je na tem mestni nevisoko od pro- j' ge razpeta, trem možem, ki so sedeli na streh' " nekega visokega osebnega vagona, glave, 'kli šD| " padale med vožnjo raz streho vagona. Kmalu; so našli tri trupla teh neprevidnih nesrečnikov. kj iriso pazili radi prenapolnjenih vozov na last- " no varnost in so izstopili na streho. Trupla tel' nesrečnikov, ki so našli na strehi strašno st trt. so bila brez glave. Grozne posledice volne se, ' tudi tu oglašajo... s * Brezmesni dnevi na Ogrskem. Iz Bucki' •pešte: Minist-rsikii svet se ie baivil z vpraišaittiem., ‘ da uvedejo brezmesne dni tudin na OgTSkeiri.j ^ Skleniili so, da proglaise s 1. avgustom začonšM torek in četrtek za brezmesne dni. Na Ogrskem « šele sedaj. Mi jih imamo pa že skoro dve leti-j Izdalatclj in odgovorni urednik Josip Petelan. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Llubljau!, Ljubljana Frančiškanska ul. 6, rselstepvana zadruga * omajano javen:, Tiskovine zb *oie, Zupan« stva in wra«ie» nelia plakate in vabila z$ shode in veseSko. p. ! Letne zaključke ; Najmodernejša uredba za < tiskanje listov, knjig, bro- Sur, muzikali! Itd« .% j Stereotlplia. — Litografij«, s