Vrvatr Ha§an. (Pravljica iz zbirke »Tisoč in ena noč.«) Dalje. »Čemu toliko krika, vi večni nemirneži?« se Je jezil Hasan. »Oče!« je začel pojasnjevati najstarejši sin, _da vidiš neko steklo, ikl nam ga je dala mati, kako se sveti (kakor svetilka.« Hasan se je sam začudil. Vprašal je ženo, od kod ima to gteklo. »Našla sem to steklo v tej ribi,« je odgovorila. »Potem je prav. Zdaj nam ne bo treba več kupovati olja za našo svetilko, ker nam bo to steklo svetilo.« Tc noči je moral Hasan često miriti deco, (ker so otroci govorili pozno v noč samo o novi svetilki. Drugo jutro se je spet odpravil na svoj posel in ni več mislil na vse vkup. Tam blizu je star.oval bogat židovski trgovec, ki je kupoval in prodajal nakit in dragulje. Ivomaj je Hasan odšel, ikar je prišla trgovčeva žena in se je pritožila, da prejšnje noči tako dolgo niso mogli zaspati, fcer jo bila Hasanova deca tako glasna. »Dobra moja soseda,« jo je mirila Hasanova Žena, »oprdsti še tokrat moji deci! Otroci so pač otroci! Za najmanjšo reč ti kričijo ikakor norci. Poglej, radi tega kosa stekla je bilo sinoči toliko .veselja, kakor da bi bilo to zlato.« Trgovka je poznala žlabtno kamenje. Z navečjo pozornostjo si je ogledovala kamen in ko je ,videla, da je velike vrednosti, je nagovarjala Hasanovo ženo, naj ga proda. Ko pa so otroci zapazili, da jim hoče soseda odnesti ljubo jim igra.ko, so udarili vsi vkup v jok. Zato je mati 6klenila, da ikamna brez moževe privolitve ne proda, in je to trgovki tudi izporočila. Ta je naglo stekla domov in je povedala svo. Jemu možu, kaj je našla v Hasanovem domu. Na* ročil ji je, naj se takoj vrne in da naj ponudi Hasanovi ženi dvajset zlatnikov za __amen, Trgovka je storila tako, ali Hasanova žena kamna brez Hasana ni hotela prodati, čeprav bi bila denar zelo potrebovala. Zvečer, ikomaj je dospel Hasan z dela, je bila trgoVka že zopet tu. Ponudila je tudi njemu dvajset zlatnikov za Ikamen, potem trideset in nazadnje petdeset. Hasan je zdaj uvidel, da ima kamcn ali steklo, kar je že bilo, veliko vrednost. Ni hotel pristati na nobeno kupčijo, ali trgovka mu je rekla, da mu da, kolikor lioče. Da bi se je iznebil, je rekel bolj za šalo: »Reci svojemu možu, naj mi prinese sto tisoč zlatnikov, pa dobi ta ikamen.« Ona je res to povedala svojemu možu. Ni trajalo dolgo, pa je bil trgovec sam tu. Ker je bilo že temno, je spoznal že kar po sijaju, da ima kamen ogromno vrednost. Ponudil je najprej dvajset tisoč zlatnikov, potem trideset in nazadnje petdeset tisoč. Hasan pa sedaj ni hotel prav nič popustiti. »Sosed!« mu je rekel, »povedal sem že tvoji ženi, da hočem dobiti sto tisoč zlatnifcov. Zdaj pa, kakor misliš.« Trgovec je še pritiskal na ceno. Ko je pa videl, da Hasan ne popusti, in ker se je bal, da ne bi izvedeli za kamen še drugi trgovci, je naštel sto tisoč zlatnikov in je dobil kamen. Zdaj je bil Hasan tako bogat, kakor si ne bi bil nikoli mislil. Najprej je zahvalil Boga za svojo srečo, nato pa je začel razmišljati, kako bi denar najbolj pametno uporabil. Drugega dne je obliodil vse vrvarje v Bagdadu, pa je naročil pri vsakem mnogo vrvi. Za delo je plačal že vnaprej. Vsi vrvarji so sedaj delali za Hasana. Da bi lahko spravil toliko blaga, je zgradil celo vrsto prodajaln in je v vsako postavil po enega pomočnika. Vse to je vrglo Hasanu ogromen dobiček in skoro je postal najuglednejši in najbogatejši vrvar v državi. Na najlepšem kraju v mestu je kupil staro hišo in je postavil namesto nje sebi za stanovanje krasno palačo. Preteklo je precej časa, odkar se je bil Hasan preselil v svojo palačo. Nekega dne sta onadva prijatelja zopet hotela poiskati Hasana, da bi videla, (kako živi. Kako sta bila presenečena, ko v stari hišici nista več našla ne Hasana, niti koga izmed njegove družine. Začela sta izpraševati, kaj se je zgodilo s Hasanom. Ali še živi? Ko so jima pa odgovorili, da je Hasan sedaj najbogatejši vrvar in da prebiva v lastni palači, sta se silnti začudila. Napotila sta se k njemu. Medpotoma je rekel Sadi Sadu: Dalje sledi. Mi 1 ] i __. \sA *._- $%Ł_¦_. «_i fll 1 ™ 1 ' I1 1 _J*J r i C_?>?_ '-¦*. p3_Ž%< 1  ^j*_«: