cena 110 dinarjev številka 47 (851)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
titovo velenje, 27. novembra 1986
Triimiirideset in triinštiride-set je šestinosemdeset. Triin-štirideset let mineva od tistega zgodovinskega 29. novembra 1943 v Jajcu, triinštirideset let nove Jugoslavije.
Bilo je v noči med 29. in 30. novembrom leta 1943. Osvobojeno Bosansko mesto Jajce je bila* po ukazu Vrhovnega štaba popolnoma zatemnjeno. Le v dvorani Kulturnega doma je gorela luč. Točno ob 19. uri je wanjo vstopil Tito s člani Centrailnega komiteja Komu-nističme partije Jugoslavije in Vrhovmega štaba. Delegati in gostje :so navdušeno pozdravili njegov prihod. Zbor gledališča narodme osvoboditve Jugoslavije je zapel himno »Hej Slovani« iin svi so vstali ter zapeli z njimii. Nato je h govorniškemu odlru pristopil Ivan Ribar, predseednik Izvršnega odbora AVNO)J-a. Med prisotnimi je zavladiala popolna tišina. Za
govorniškim pultom je stal
oče, ki je v tem mestu pred dvema dnevoma zvedel, da sta v boju z okupatorjem padla oba njegova sina. Jurica in Lola Ribar. Tišino je prekinil gromski glas očeta obeh mladih herojev: »Tovariši delegati, začenjamo drugo zasedanje AVNOJ-a!«
Tako se je pričelo zgodovinsko drugo zasedanje A VNOJ-a, ki je s svojimi odločitvami izpisalo najsvetlejše strani zgodovine narodov in narodnosti Jugoslavije. V osvobojenem Jajcu je 142 delegatov enoglasno sprejelo Deklaracijo drugega zasedanja A VNOJ, ki je med drugim poudarila velike uspehe narodnoosvobodilne borbe v Jugoslaviji in potrdila izdajalsko delovanje kralja Petra II., Draže Mihajloviča in jugoslovanske emigrantske vlade v Londonu. A VNOJ se je
preoblikoval v vrhovno zakonodajno in izvršno predstavniško telo Jugoslavije kot vrhovni predstavnik suverenosti narodov in narodnosti Jugoslavije. Ustanovljen je bil Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije (NKA) kot organ z vsemi značilnostmi narodne vlade. Dogovorjeno je bilo tudi to, da se Jugoslavija gradi na demokratičnem federativnem principu kot državna skupnost enakopravnih narodov. Drugo zasedanje A VNOJ pa je prineslo še posebne odločitve o vrhovnem zakonodajnem in izvršnem narodnem predstavniškem telesu in NKOJ kot začasnem organu vrhovne narodne oblasti Jugoslavije v času vojne, o odvzemu zakonitih pravic pobegli vladi, o prepovedi vrnitve kralja Petra II., o izgradnji Jugoslavije na federativnem principu, o priznanju in zahvali narodnoosvobodilni
vojski, o uvedbi naziva maršala Jugoslavije in o potrditvi odločitev ukazov in izjav Izvršnega odbora AVNOJ ter Vrhovnega štaba NOV in POJ.
Drugo zasedanje je potrdilo tudi odličitve predsedstva AVNOJ: o dodelitvi naziva maršal Jugoslavije Josipu Brozu — Titu, o imenovanju NKOJ, o priključitvi Slovenskega Primola in vseh anektiranih delov Slovenije svobodni Sloveniji in federativni Jugoslaviji, o priključitvi Istre, Reke, Zadra in nekarih jadranskih otokov Hrvatski in Jugoslaviji ter o ustanovitvi državne komisije za raziskovanje zločinov okupatorjev in njihovih pomaga-čev.
Vse te odločitve drugega zasedanja AVNOJ so označile dokončno ustanovitev vrhovnih državnih organov in začetek razvoja nove Jugoslavije.
Zboor združenega dela SOB Velenje
Priipombe na osnutka resolucij
Oi)srednja pozornost četrtkovega zasedanja zbora združenega delala je bila namenjena obema osnutkoma resolucij o izvajanju dnružbenega plana — zvezni in slovenski — v prihodnjem letu. Prijipombe so bile usmerjene bolj na zvezno kot republiško re-solucijtjo, morda tudi zaradi tega, ker je slovenska bolj konkretna od a zvezne. Svoje pripombe so na obe resoluciji posredovali: Izvršni li svet Skupščine občine Velenje, Savinjsko-Šaleška gospodarska a zbornica, delegacija družbenopolitičnih organizacij in Odbor r za družbeno ekonomske odnose pri SO Velenje. Od or-ganizacacij združenega dela se je s pripombami oglasilo le Gorenje.
no politiko v organizacijah združenega dela, pri investicijah so se zavzeli za selektivni pristop, prav tako kot pri oblikovanju skupnih programov razvoja.
Pripombe delegatov i^a slovensko resolucijo so bolj konkretne, še posebno s področja premogovništva in energetike. Izvršni • svet je mnenja, da v kolikor ne moremo zagotoviti tudi za to področje tržnih zakonitosti, mo-
Resosolucija naj opredeli temeljne e pogoje gospodarjenja in ne p podrobnega obnašanja gospod)darskih subjektov, je bila gejeneralna pripomba.
Posasamezne pa so se nanašale naia ekonomske odnose s tujino ) — osnovna naloga je večji iz izvoz in v to mora biti usmerjtrjena proizvodnja, pripombe >e s tega področja se nanašajo jo tudi na politiko realnega t tečaja dinarja; potem so bile ile pripombe na delitve-
ramo zagotoviti vsaj proizvodnjo na ravni enostavne reprodukcije, vsekakor pa poslovanje brez izgub. Sa-vinjsko-Šaleška gospodarska zbornica pa je k temu dodala še, da je za razreševanje problematike energetike in premogovništva prioritetnega značaja izvrševanje sklepov Skupščine SRS.
Gorenje meni, da bi morali imeti izvozniki prednost tudi pri uvozu repromaterialov in se zavzema za večje tržno usmerjenost gospodarstva.
Stališča, ki so jih oblikovali na zasedanju zbora združenega dela skupščine občine Velenje so služila našimn delegatom v zborih skupščine SR Slovenije kot podlaga za razpravo o teh dokumentih na sejah, ki so bile v torek.
(mkp)
ZA 29. NOVEMBER - DAN REPUBLIKE ISKRENO ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OBČINE VELENJE
Skupičina občine Velenje Izvršni svet skupičine občine Velenje Občinska konferenca SZDL Velenje Občinski komite ZKS Velenje Občinski svet ZSS Velenje Občinski odbor ZZB NOV Velenje Občinska konferenca ZRVS Velenje Občinski štab TO Velenje Občinska konferenca ZSMS Velenje
Obisk republiške delovne skupine
V četrtek, prejšnji teden je obiskala občino Velenje delovna skupina republiške skupščine,ki jo je vodil podpredsednik skupščine SR Slovenije Jože Knez. S predstavniki naše občine so govorili o ekonomskem položaju Rudnika
lignita Velenje in šoštanjskih termoelektrarn ter o negativnih vplivih delovanja teh dveh organizacij na Šaleško dolino. Na terenu so si tudi ogledali posledice eksploatacije premoga in pridobivanja električne energije. V popoldanskem
delu razgovora so namenili
vso pozornost obravnavi občinske, republiške in zvezne resolucije ter delovanju skupin delegatov za skupščino SR Slovenije in občinsko skupščino. Več o tem na drugi strani.
(mz)
43 LET NOVE JUGOSLAVIJE
Iz deklaracije II. zasedanja AVNOJ
... »Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije kot najvišje in edino pravo predstavništvo volje vseh narodov Jugoslavije odloča:
1. da se Antifašistični svet narodne osvoboditve Ji _ konstituira v vrhovno zal? no predstavniško telo Jugoslavije kot vrhovni predstavnik suverenosti narodov in države Jugo? vije kot organ z vsemi značiln mi ljudske vlade, prek kat/ berAhttfSsistiéfflr osvoboditveJugoSlavf ozvršilno funkcijo ;
, 2. da se izdajalski, vanski pobegli »vladi« odvz jo vse^nravice zakonite vlade . gpsiy^ye in posebej, da zastopa!
la v t
st-
SfSž ■
izvajal
načelu
en'akòi
narodne Jugoslavije kjerkoli in pred komerkoli ;
3. da se pregledajo vsi med-dni dogovori in obveznosti, sto jih v tujini v imenu Jugosla-vije\sklenile izdajalske »vlade«, zatona se razveljavijo ali pono-~e§Fjtrj>ziroma odobrijo, priznavajo medna-fgovori in obveznosti, ki orebiti v prihodnje skle-ini pobegla tako imeno-»v\ada« ;
se Jugoslavija zgradi okratičnem federativnem kot državna skupnost vnih narodov;
vsi ti sklepi obliku-ptìgelmih sklepih AV-
'm - ttffi
m potovala p« Opazovala sem pla>-
Velikol raznih
nine,jezera in tudi, ko sem šla~v^oionijo. Vozili smo se z avtobusom: Skozi okno sem si ogledovala [iržne kraje in mesta, mimoidoče ljudi, kLso hiteli po raznih opravkih, širokfe ulice, stavbe in trgovine. Videla sém^ premnogo novih stvari. Takrat sem spoznala, da je naša domovina lepa. Bližali smo se morju. Skozi okno smo opazovali morje, ki je v rahlih valovih valovilo. Bližali smo se cilju. Okrog nas so stale velike stavbe z lepimi parki in zelenicami. Prvič v življenju sem videla kaj tako lepega. Pri-
Z ladjo smo »vili v Piran, čas morje^ ki
bližali smo se hotelu, kjèrs^o tu-
Ji spali, Sli smo do obale, kjer mo se kopali. Bilo je velik« tujih in naših ljudi. Naša obala fe lepa, zato je pojnö turistov, se nekega dne odpravili Opazovala', sem ves čas se je v raznih barvah spreminjalo. Tako so se iztékli dnevi immorali S smo nazaj. Takrat sem spoznala, *da je^v^drugih*krajih tuffi lepo. 'Žejjm sii da btyidela še več in spoznal^', kar je pri nas zanimivo.
D^rja PACNIK, 8.,«izred OäLXI^di; -prilagojenim programom, TITOVO VELENJE
*!../ .... . t>, . . II zasedanje AVNOJ, Josip Vidmar predlaga Tita za maritala, kreda, 1*43 •
božidar jakac
2.stran * r	CaS
od četrtka do četrtka
titovo veienje * 27. novembra 1986
Pospešeno se lotimo razreševanja vprašanj elektrogospodarstva
Delovna skupina skupščine SR Slovenije, sestavljali so jo Jože Knez, podpredsednik skupščine SRS, Valentin Dvojmoč, predsednik zbora združenega dela republiške skupščine, Vlado Breznik, predsednik zbora občin republiške skupščine, Božena Ostrovršnik, predsednica republiške komisije za varstvo okolja, Janez Šinkovec, predsednik komisije za spremljanje in izvajanje zakona o združenem delu, Tomaž Vuga, predsednik republiškega komiteja za varstvo okolja, Pavle Kune, predsednik republiškega komiteja za energetiko, Gido Rozman, namestnik predsednika republiškega komiteja za energetiko, sodelovali pa so tudi predstavniki elektrogospodarstva in nekateri drugi, je namenila na četrtkovih pogovorih z vodstvom naše občine in predstavniki nekaterih organizacij združenega dela osrednjo pozornost ekonomskemu položaju velenjskega rudnika in šoštanjskih termoelektrarn. Ob tem seveda ni mogoče obiti ekološke ogroženosti zaradi eksploatacije premoga in pridobivanja električne energije. Na razgovoru so menili, da mora vsebovati cena električne energije tudi potrebno sanacijo okolja. Ob tem se seveda pojavlja vprašanje, če bodo odjemalci tolikšne stroške lahko po-
krivali. Edina možna rešitev je prevelike, nerentabilne porabnike izločiti iz sistema.
Veliko so govorili tudi o tem, da je z vidika celotne Jugoslavije poprečna cena za električno energijo sicer razumljiva, saj je izračunana pretežno na pridobivanju premoga z dnevnih kopov, kar je seveda veliko ceneje. V Sloveniji pa imamo izključno jamske kope, kar našo domačo energijo močno draži. Razrešitve teh vprašanj se bomo morali v Sloveniji odločneje lotiti in to še v tem srednjeročnem obdobju. Pred sprejemom je triletni načrt razrešitev nakopičenih vprašanj na tem področju. Vso pozornost so namenili tudi ekološkim vprašanjem, še posebej novemu zakonu, ki prinaša spremembe na področju emisij, predvsem SO 2. Glede na to, da spuščamo v zrak v Šaleški dolini kar polovico vsega SO 2, celotne slovenske industrije, nam bo torej novi zakon naložil na tem področju vrsto obveznosti.
Razprave o rudarstvu in energetiki je v Sloveniji treba vsekakor pospešiti, so menili in ob tem izdelati in predložiti v obravnavo republiški skupščini variantne sanacijske programe. Prav bi bilo tudi, če bi ta skupščina razpravljala o vseh večjih naložbah. Vzporedno s tem pa je treba
Skupščina občine Velenje
Priznanja Izvršnega sveta
Na osrednji slovesnosti ob dnevu republike, ki bo danes ob 18. uri v dvorani Doma kulture v Titovem Velenju, bodo podelili tudi priznanja Skupščine občine Velenje, ki jih podeljuje izvršni svet. Prejeli jih bodo Občinski štab Civilne za-
ščite, Ivo Gorogranc, Vladka Kaiser, Vlado Videmšek, Rudi Gabrovec, Martin Primožič, Franjo Korun, Štefka in Jože Polak in tozd Gradbeni elementi delovne organizacije Gorenje Notranja oprema.
OBČINSKA KULTURNA SKUPNOST VELENJE ODBOR ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ
RAZPISUJE NATEČAJ ZA PODELITEV
PRIZNANJ OBČINSKE KULTURNE SKUPNOSTI VELENJE ZA LETO 1987
PRIZNANJA SO:
1.	Napotnikovo priznanje
2.	Napotnikova diploma
3.	Napotnikova plaketa
Priznanja se podeljujejo posameznikom, samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam in društvom na kulturnih in drugih področjih, znotraj in izven občinskih meja, za posebne zasluge pri razvoju kulturnega življenja v občini.
RAZPISNI POGOJI: NAPOTNIKOVO PRIZNANJE
se daje za posebne uspehe in daljše prizadevno delo posameznikom, društvom in organizacijam združenega dela s področja kulture.
NAPOTNIKOVA DIPLOMA
se podeljuje za izjemne umetniške dosežke skupinam in posameznikom ter za več kot petdeset let kontinuiranega dela.
NAPOTNIKOVA PLAKETA
se podeljuje za dolgoletno uspešno in življenjsko delo. Utemeljene predloge za podelitev priznanj za leto 1987 sprejema strokovna služba Občinske kulturne skupnosti, Efenkova 61, poštni predal 1, do 20. 12. 1986.
razreševati tudi strokovna, cenovna in organizacijska vprašanja tega dela gospodarstva.
Četrtkov razgovor je potrdil številna nerazrešena vprašanja znotraj negospodarstva, ki jih v občini Velenje že dolgo čutimo, najbolj pa se seveda odražajo v visoki izgubi, ki jo izkazuje REK. Problèmi so preobsežni, da bi jih lahko razrešili čez noč,
vsekakor pa je nadaljnje odlaganje njihovega razreševanja nedopustno.
V popoldanskem delu pogovora pa so namenili vso pozornost občinski, republiški in zvezni resoluciji. Ti dokumenti so za našo občino, ki sodi med pomembne izvoznike, zelo pomembni, zato smo nanje podali tudi vrsto pripomb in pobud, (mz)
Gornja Savinjska dolina
Konec prejšnjega in v začetku tega tedna so se v mozirski občini zvrstile seje krajevnih konferenc socialistične zveze, zbori krajanov in ponekod že seje skupščin krajevnih skupnosti, na katerih so opravili volitve novih samoupravnih organov po krajevnih skupnostih. Seveda so ob tej priliki ocenili delo v preteklem štiriletnem obdobju, sprejeli smernice za delo v prihodnje, s kadrovskimi problemi pa v večini primerov niso imeli večjih problemov, zato v prihodnjem obdobju pričakujejo vsaj enako uspešno delo organov posameznih-krajevnih skupnosti, kot doslej, če ne še boljše. Nalog je veliko, zato je takšno prepričanje še toliko bolj razveseljivo.
Nazarje
Zlasti pridni in uspešni so bili pri izvedbi volitev v Nazarjah, kjer so zbor občanov z volitvami članov skupščine krajevne skupnosti opravili že v petek. Kadrovskih težav niso imeli, predsednik skupščine bo poslej Ivo Basti, predsednik sveta pa še naprej Marjan Dobrove. Že v ponedeljek se je sestal novoizvoljeni svet krajevne skupnosti, v torek in četrtek pa so izvolili še člane potrošniškega in poravnalnega sveta. Nove organe krajevne skupnosti bodo torej imeli izvoljene do danes, četrtka, 27. novembra.
Ljubno
Pohiteli so tudi na Ljubnem ob Savinji, kjer so zbor krajanov pripravili že v četrtek, pred tednom dni torej. Spregovorili so o delu organov krajevne skupnosti v preteklem obdobju, ocenili delo krajevne konference socialistične zveze, se seznanili s porabo referendumskih sredstev in izvolili delegate za skupščino krajevne skupnosti. Novi delegati bodo še v tem tednu izvolili člane sveta krajevne skupnosti, potrošniškega in poravnalnega sveta, vaškega odbora krajevne skupnosti v Radmirju in člane vseh ostalih komisij in organov krajevne skupnosti.
Luče ob Savinji
Zbor občanov je bil v nedeljo tudi v Lučah ob Savinji. Na njem so izvolili skupščino krajevne skupnosti, njeni delegati pa bodo vse ostale organe izvolili na svoji prvi seji, ki bo po praznikih. Posebnih kadrovskih težav niso imeli, kar prav tako velja za krajevno skupnost Solčava, pa za Rečico in ostale, ki so večino volilnih postopkov opravile v teh dneh.
Golte nad Mozirjem
V petek je bila na Golteh seja družbenega sveta za delovanje in razvoj Rekreacijsko-turističnega centra Golte. Člani in gostje so ugodno ocenili poslovanje centra v letošnjih devetih mesecih, se podrobno seznanili z zbiranjem dogovorjenih sredstev in v zvezi s tem sprejeli ustrezne sklepe, spregovorili so tudi o letošnjih prepo-trebnih naložbah, o možnostih poslovanja do konca letošnjega leta in
smernicah za leto 1987 ter se seznanili s pripravami na letošnjo zimo.
Priprave so v sklepnem obdobju, kupili so dva nova teptalca, obnovili strehi na hotelu in bifeju v Žekovcu in opravili veliko vzdrževalnih in investicijskih del, med drugim obnavljajo tudi prostore hotela na Golteh. Veliko obetajo tudi načrti, saj bodo velenjski smučarji na Golteh zgradili svoj dom, na smučiščih Ročke planine se pripravlja poligon za vadbo veleslaloma, superveleslaloma in smuka v republiškem merilu, na Goltèh se bo letos pričelo uveljavljati tudi akrobatsko smučanje in še bi lahko naštevali načrte in dosežke, le sneg v primerjavi z lanskim letom nekoliko kasni. Ob tem še to, da letne in sezonske karte prodajajo le še do konca novembra, do takrat pa je potrebno zamenjati tudi karte iz pretekle sezone.
Obnavljajo kulturni dom
Kulturni dom na Ljubnem ob Savinji so zgradili že pred vojno, med njo je bil porušen in obnovljen v letih 1946/47, žal premalo strokovno. V vsem tem času večjih obnovitvenih del ni bil deležen, oder je bil zato že dalj časa neuporaben, tudi dvorana je bila neprimerna, pojavila se je lesna goba in kup drugih pomanjkljivosti, zato je temeljita prenova več kot nujna. Ne glede na denarne zagate so z obnovo že pričeli in bodo s sodelovanjem vseh krajevnih dejavnikov tudi uspeli. Vsi v kraju si namreč želijo boljše kulturne ponudbe, tudi ljubiteljev filma je v kraju in okolici precej, žal pa v tem času predstave niso možne.
Nova trgovina
Z novo blagovnico v Mozirju se je sprostilo precej nekdanjih trgovskih prostorov Trgovske delovne organizacije Savinja. Teh prostorov seveda nikoli ni dovolj, zato jih bodo v Mozirju obnovili in zagotovili še Boljšo ponudbo. V prostorih bivše trgovine v središču Mozirja bodo še letos odprli trgovino s stenskimi in talnimi oblogami, kar bo za kupce vsekakor pomembna pridobitev. Načrtujejo tudi obnovo prostorov nekdanje samopostrežne trgovine, kakšna bo njena ponudba, pa se bodo še odločili.
Družbeni pravobranilec
Občanom in delavcem Gornje Savinjske doline je poslej na voljo družbeni pravobranilec in sicer vsak četrtek od 8. do 11. ure v prostorih občinske skupščine. S tem bo pravobranilec, ki ima sicer sedež v Titovem Velenju, precej olajšal navezavo stikov s strankami in jim skrajšal pot in čas. Da ne bi bilo nepotrebne gneče pravobranilec priporoča strankam, da svoj obisk najavijo na tajništvo občin: ske skupščine.
Janez Plesnik
POPRAVEK
Pri objavi delovnega gradiva za pripravo osnutka resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Velenje za obdobje 1986—1990 v letu 1987 je prišlo do napake in namesto osnutek je namreč pisalo aneks resolucije.
Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje
Objave potreb po delavcih občine Velenje
DELOVNA ORGANIZACIJA
POKLIC IZ ŠIFRANTA
PROSTA DELA IN NALOGE
GIP VEGRAD DSSS GIP VEGRAD DSSS DINOS TOZD PRIPRAVA ESO PRELOGE
EKO TOZD VZDRŽEVANJE EKO TOZD VZDRŽEVANJE LEGENDA: DI = delovne Izkušnje, delavcev
dipl. ing. gradbeništva ing. strojništva ekonomski tehnik elektrikar
gostinski tehnik pomožni gostinski delavec
—najzahtevnejše razvojne naloge —organizacija izvajanja investic. —blagajnik in administrator —elektrikar za zahtevna dela —elektrikar za enostavna dela
—vodenje družbene prehrane —razdeljevanje hrane
DI	NČ DČ	ROK P	OD	ŠT. del.
3	nč	8	190.000	1
2	nč	8	150.000	1
2	dč	8	120.000	1
2	nč	8	130.000	2
2	nč	8	115.000	2
2	nč	8	128.643	1
It	nč	8	75.151	5
pomožni gostinsKi aeiaveu -iazuci]c»aii|c inane	•<■ n^ u	^
NČ = nedoločen čas, DČ = določen čas, ROK P = rok prijave, OD = osebni dohodek, ŠT. DEL. = število
PREJELI SMO • PREJELI SMO
Inženiring ni v izgubi
DO Inženiring ni v izgubi in se je postilla na lastne noge. Nastopa z ofenzivno razvojno in tržno strategijo, se kadrovsko jača in pripravlja vključitev v večji poslovni sistem.
Vsem je poznano, da je DO Inženiring preživljala hude čase takoj po osamosvojitvi. Bila je ustanovljena brez minimalno potrebnih obratnih sredstev, z neustrezno kadrovsko strukturo in pod pritiskom članic PS Farmin, ki so spretno odložile tudi del svojih problemov v to DO. Ko so prišle težave, so stvarno moč mnogi odklonili, imeli pa so istočasno obilo nasvetov in špekulirali kdo bo potegnil kakšno korist od umirajoče delovne organizacije.
Na srečo je prišlo do ukrepa
DV in velike izgube in ekonomska nesorazmerja so bila odpravljena. Kolektiv se je postavil na lastne noge v času, ko so družbenoekonomske razmere najbolj neugodne in je investicijska poraba v agrokompleksu, kjer deluje naš Inženiring, na najnižji točki.
Povrnili smo ugled na YU trgu in zaupanje partnerjev, povečujemo dohodek ob manjšem številu zaposlenih, povečujemo obseg izvoza, odrekamo se normalnim osebnim sohodkom, zastavljamo ofenzivno strategijo razvoja.
Da bo javnosti naše stanje poznano, želimo povedati nekaj podatkov iz doseženih rezultatov v 9-mesečnem poslovanju:
—	celotni prihodek (skupni prihodek, prehodni račun
ni upoštevan)	784,7 mio
—	od tega netto izvoz (skupni prihodek, prehodni račun ni upoštevan)
—	dohodek
—	rezervni sklad
—	število zaposlenih
—	naplačane terjatve
—	sporne terjatve
—	akumulacija z AM
131,4 116,6 47,3
50,1 154,2
V Jugoslaviji so DO, ki nam dolgujejo in razpolagajo z našim dohodkom že po več let. Izterjave so počasne, sodišča so neučinkovita in zaradi splošne nelikvidnosti predvsem gospodarstva v SR Makedoniji in Kosovu zelo počasi prihajamo do realizacije plačil na osnovi mandatk in izvršb.
Kolektiv se je trudil in v prvih devetih mesecih ustvaril preko 130 mio din konvertibilnega izvoza, posredno preko skupnega prihodka pa vodil inženiring v izvozu v vrednosti preko 500 mio din. Plačali smo vse kredite za pripravo izvoza in kredit za izvoz, poplačali vse sodelujoče, država nam je takoj v 24 urah pobrala iztržene devize in jih plačala s prevrednotenim dinarjem, za stimulacijo pa si je prisvojila pravico odločanja kdaj nam jo bo izplačala, ne glede na to, da ima denar svojo ceno, ker država pač ne plačuje obresti in ne glede na to, kaj bo z našim dohodkom.
Končno je razvrednotena stimulacija prispela in smo jo vključili v rezerni sklad mimo prihodka, čeravno je sestavni del prihodka. Taka je pač uredba k zakonu o celotnem prihodku iz meseca junija 1986 (Ur. list SFRJ 843/86 - 12. čl.).___
Te stimulacije je v vrednosti 41 mio din. Z njo smo pokrili izpad v dohodku in ostanek cca 9 mio din pustili v rezervnem skladu. Torej smo pozitivno poslovali. Pri tem pa nam pravni subjekti še vedno dolgujejo stimulacijo za izvoz v letu 1985. Izvoz preko Emone za Tunis pa je bil tako slabo voden s strani EMONE, da sploh nismo dobili stimulacije-_;„_,'	--------
Ker poslujemo praktično brez družbenih obratnih sredstev, smo morali za ceno likvidnosti in sposobnosti delovanja, bančnemu sistemu prepustili preko 50 mio din dohodka iz naslova negativnih obresti. To je praktično naša akumulacija. Pri tem pa smo ob OD, ki se od marca 1986 niso spremenili, družbi odvedli tudi po 300 % več kot v letu 1985 v posameznih dajatvah.
Sistemi, ki bi nam lahko pomagali, niso za to imeli razumevanja, mogoče tudi iz razloga ne-sigurnosti kakršnegakoli plasmaja zaradi težav in preteklosti.
mio mio mio 74 mio ntio 16,01 mio
Kljub vsem težavam smo vzdržali po naši oceni v najbolj kritičnem obdobju in stojimo trdno na rezultatih svojega dela in upamo, da bomo v srednjeročnem obdobju 1986/90 uspešno poslovali.
Na zunanjih konvertibilnih trgih imamo akceptirane ponudbe v višini cca 4 mio USA S za leto 1987 in računamo, da bomo v prvem kvartalu 1987 podpisali pogodbe. Na domačem trgu smo tik pred podpisom pogodb za posle v vrednosti preko 3000 mio din, investirali smo v nakup velikega orodja in ga uvozili iz Italije ter ga lansirali v proizvodnjo, ki bo dajala na trg sodobno embalažo za enodnevne piščance in transport jajc. Embalaža je univerzalna in uporabna za številne druge proizvode, je prva na YU trgu in kvalitete enake v razvitih državah ter sposobna za izvoz.
Rekonstruirali smo svoja predstavništva v YU s kvalitetnimi in kreativnimi kadri, razširjamo programe, resno razmišljamo o ustanovitvi delovne enote v Ljubljani, povezali smo se s številnimi organizacijami materialne proizvodnje in inštituti v obliki dolgoročnega poslovno tehničnega sodelovanja.
Ob tej priliki javnosti tudi sporočamo, da obstajajo resne priprave za vključevanje naše DO v večji poslovni sistem, ki nam bo poleg lastnega bančnega potenciala nudil tudi kadrovsko ojačitev, s tem pa ojačitev na področju tehnološkega znanja in omogočil zunanjetrgovinsko registracijo za izvajanje del v tujini ter podprl našo ofenzivno razvojno strategijo.
Ocenjujemo, da smo prešli kritično obdobje in da so se naši razvojni in poslovni trendi obrnili navzgor. Ti cilji pa so tudi dovolj jasno opredeljeni v ^srednjeročnem planu 1986—1990.
Naš namen tega sporočila javnosti ima samo en cilj, ki je, da javnost in širša družba spozna naše napore, stvarno stanje in da vabimo k sodelovanju vse, ki so sposobni prispevati k še hitrejšemu razvoju naše delovne organizacije.
Direktor DO Inženiring Jože Rajer, dipl. ing.
Obisk v Gorenju
Prejšnji teden je obiskala sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje skupina jugoslovanskih novinarjev, ki v svojih uredništvih spremljajo delo sindikatov.
Predstavniki Gorenja so novinarje seznanili s trenutnim položajem tega poslovnega sistema ■ter z uresničevanjem programa posodobitve proizvodnje gospodinjskih aparatov.
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center /a informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen ]. maja 1965; od 1. januarja
1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega uredni-
ka), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451,
854-761, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 110 dinarjev. Mesečna naročnina 410 dinarjev, letna naročnina za individualne naročnike je
4.920 dinarjev, za tujino 9.100 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica
Titovo Velenje, številka
52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture,
tisk in odprema: ČGP Večer
Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
«
27. novembra 1986 * titovo velenje
iz delovnih organizacij
nas cas ★ stran 3'
GIP Vegrad tozd Gradnja Velenje
Z inovacijami do boljših poslovnih rezultatov
Že nekaj časa se tudi pri nas vse bolj zavedany>, da napredka ni brez razmišljujočih ljudi, ki so sposobni sami, brez tujih licenc, narediti nove, zahtevne izdelke. Marsikateri delavec pa lahko pomembno racionalizira delovni proces. Na osnovi lastnih, dolgoletnih izkušenj gotovo lahko predlaga številne izboljšave.
Na področju inventivnega dela smo se torej začeli prebujati. Žal samo prebujati, saj rezultati, ki jih dosegamo še vedno niso takšni kot bi želeli. Še vedno so racionalizacije pri nas več ali manj osamljeni primeri. Inventivno razmišljajo samo posamezniki ali manjše skupine. So pa tudi izjeme. In mednje vsekakor sodi tudi tozd Gradnja velenjskega Ve-grada. Na področju množičnega inventivnega dela so bili namreč v zadnjem času najuspešnejši v občini in so ob letošnjem dnevu novatorjev zato prejeli tudi posebno priznanje.
Temeljna organizacija Gradnja je največja temeljna organizacija Vegrada. V njej je zaposlenih okoli 800 delavcev, od tega jih dela nekaj manj kot 700 na gradbiščih širom naše domovine, ostali pa delajo na tujem, kjer so se zadnja leta dobro uveljavili.
Težave s katerimi se sedaj srečujejo gradbeniki tudi delavcev Vegrada niso obšle. Vendar jih, kot je povedal vodja tozda Jože Zec, dokaj uspešno premagujejo.
V letošnjem letu so približno tretjino svojih zmogljivosti izkoristili z gradnjo nadomestnih objektov rudnika, vendar pa bodo ta dela v prvi polovici prihodnjega leta zaključena, v občini pa tudi ne bo drugih večjih investicij, zato se morajo že usmerjati, v večjem obsegu, na področja izven občine Velenje. Trenutno se dogovarjajo za večjo stanovanjsko gradnjo na zagrebškem in karlovškem področju, so pa tudi pred podpisom pogodbe za izvajanje gradbenih del ob morju. Ta področja so zanje še posebej zanimiva, saj bi lahko tam izkoristili zmogljivosti, še posebej v zimskem času, ko so pogoji za delo, doma neugodni. Gradnja na oddaljenih gradbiščih pa je seveda zahtevnejša in predvsem
zaradi terenskih dodatkov, veliko dražja.
Povejmo še to, da so v tem tozdu izkazali v letošnjem devetme-sečju zadovoljive poslovne rezultate, takšni pa bodo ti, po oceni, tudi ob koncu letošnjega leta. Rezultati so dobri zaradi številnih ukrepov, ki so jih v tem delovnem okolju sprejeli za izboljšanje stanja, seveda pa tudi zaradi dokaj nizkih osebnih dohodkov, ki jih imajo gradbeniki. V zadnjem času so jih sicer nekoliko izboljšali, pa vendar z njimi še vedno močno zaostajajo za delavci v ostalih gospodarskih panogah, še posebej v občini Velenje.
Delavci tozda Gradnja so, kot smo omenili, prizadevni novator-ji. Mnenja o tem, kakšne so možnosti za inventivno delo v gradbeništvu, so zelo različna, vodja tega tozda Jože Zec pa pravi da je ravno v gradbeništvu na tem področju še veliko možnosti.
Na nivoju delovne organizacije Vegrad usklajuje področje inventivne dejavnosti strokovni sodelavec, v tozdu pa imajo ustrezen odbor.
»Rezultati, ki smo jih v zadnjem obdobju dosegli na inventivnem področju so zares veliki«.
pravi Jože Zec »in so seveda zelo pozitivno vplivali tudi na naše poslovne rezultate. Povedati pa moram, da dobiva inventivna dejavnost v našem okolju vso podporo večine zaposlenih. Inventivna dejavnost se prebuja v vseh naših sektorjih, najuspešnejši pa so vsekakor delavci v tozdu Lesna in v Železokrivnici.«
Z inovacijami se pojavljajo delavci Vegrada že dobrih pet let na občinskih razstavah najuspešnejših inovacij, pogosto so prejemali tudi priznanja. Med najuspešnejšimi inventivnimi deli pa je montažna žerjavna proga, montažna cesta za gradbišča ter podpiranje in opažanje posameznih betonskih elementov. Števil-
ne dosežke so zabeležili v sektorju Železokrivnica, za najbolj vsebinske pa ocenjujejo dosežke Lesne. V tem delovnem okolju so namreč sami izdelali stroje za obdelavo lesa.
»Na tržišču ni bilo primernih strojev, ki jih potrebujemo v naši proizvodnji, na uvoz pa skorajda nismo mogli računati,« pravi vodja sektorja Lesna Franci Rat, »in tako smo začeli razmišljati, da bi stroj izdelali sami. Prvi uspeh — to je bil stroj za izvrtine, nam je vlil novih idej. Dobili smo zaupanje vase in inventivno razmišljanje v našem delovnem okolju ni zamrlo. Obratno, k razmišljanju je pritegnilo še ostale zaposlene. Povedati moram, da smo uspehe dose-
Naši sogovorniki v tozdu Gradnja (od leve proti desni) vodja tozda Jože Zec, vodja sektorja Lesna Franci Rat in novator Slavko Pirečnik
gli skupaj z delavci tozda Mehanizacija, ki so nam v veliki meri pomagali pri izdelavi strojev.«
Omenili smo stroj, ki je v Le-
Največje dosežke beležijo v sektorju Lesna. V zadnjem času so v sodelovanju z delavci tozda Mehanizacija (na sliki) izdelali stroj za dolžinsko spajanje lesa
sni že poldrugo leto v proizvodnji, v zadnjem času pa se mu je »pridružil« še stroj za dolžinsko spajanje.
Med že kar »poklicnimi« novatori v tozdu Lesna je Slavko Pirečnik, vodja mizarskega obrata v sektorju Lesna. »Uspehi, ki smo jih dosegli, naj še enkrat poudarim, v sodelovanju z delavci tozda Mehanizacija, so nam vlili pogum in nova razmišljanja, kako bi naše delo še posodobili, kako bi dosegli na inventivnem področju še več,« je dejal.
O inventivni dejavnosti vse pogosteje teče beseda na različnih sestankih v tem tozdu. Doseči želijo, da bi o njej razmišljal sleherni delavec. Ne le tisti na gradbišču in v delavnici, tudi v pisarnah so možne racionalizacije, poudarjajo. Zavedajo se namreč, da bodo pot iz krize v kateri je gradbeništvo našli le, če bodo delali hitro, poceni in kvalitetno, če bodo sledili svetovnim dosežkom na tem področju. Tega pa brez inovacij ne bodo zmogli. Zato bodo torej inventivno delo, tako kot doslej ali pa še bolj, podpirali tudi v prihodnje in prepričani so, da bo to močno vplivalo na dosežene poslovne rezultate.
Mira Zakošek
Gorenje — tozd Zamrzovalna hladilna tehnika
Občina Mozirje
»Inovatorji niso več bele vrane«
Dvotirnost dejavnosti
Z inovacijsko dejavnostjo se v mozirski občini ne morejo prav pohvaliti, če seveda izvzamemo velike dosežke v temeljni organizaciji ravenske Železarne Kovinar-stvo na Ljubnem ob Savinji. Seveda se inovatorji trudijo tudi v nekaterih drugih delovnih organizacijah, vendar tam ta pomembna dejavnost ni ustrezno organizirana, predvsem pa nihče v občini ne razpolaga s podatki o številu inovacij in izboljšav in o njihovih gospodarskih koristih. Nekaj več reda bi rada napravila občinska raziskovalna skupnost in je zato lani in letos nagradila najboljšega inovatorja, predvsem pa je opredelila naloge za boljše delo v prihodnje.
Predvsem velja povedati, da pri raziskovalni skupnosti in pri občinskem svetu zveze sindikatov delujeta odbora za inovacijsko dejavnost, ki pa skoraj ne vesta eden za drugega. Zato je prednostna naloga poenotenje programov in kadrov obeh odborov, saj takšna dvotirnost zares ni sprejemljiva, poleg tega pa zbrati vse potrebne podatke. V kratkem bodo pripravili še seminar za vodilne delavce v delovnih organizacijah in za vse tiste, ki se s tem neposredno ukvarjajo, saj vendarle ne smejo ostati le pri besedah o pomembnosti inovacijske dejavnosti. Prav tako bodo še naprej spodbujali razi-
namreč za 1450 manj proizvodov kot v enakem lanskem obdobju. Treba je povedati, da so proizvodnjo enostavnih in precej manj zahtevnih zamrzovalnih omar zamenjali veliko zahtevnejši dvosistemski hladilno zamrzovalni aparati. Zaradi tega je bil za 11 odstotkov manjši izvoz, kljub vsemu pa je ta v tem obdobju znašal 59 odstotkov.
Planske obveznosti z velikimi napori zadovoljivo dosegajo tudi v obratu hladilniki. V letošnjih devetih mesecih so naredili 17040 teh aparatov. Izvozili so jih 8086 ali 47 odstotkov vseh izdelanih aparatov oziroma 96 odstotkov glede na načrtovani izvoz.
skovalno dejavnost na osnovnih šolah, saj se mladi zanjo zelo zanimajo in tudi dosegajo lepe uspehe. Da bi delo na tem področju v bodoče še bolj zaživelo, so se s pomočjo medobčinske gospodarske zbornice povezali z velenjskimi raziskovalci in inovatorji in skupaj z njimi tudi načrtujejo nadaljnje delo.
Sicer pa je raziskovalna skupnost občine Mozirje v letošnjem letu sodelovala pri naslednji projektih: raziskava fenotipski'n 'ast-nosti rjavega goveda v Gornji Savinjski dolini, razvoj avti . it-ske krožne žage za razrez cevi, poskusno gojenje rumenega svišča, evalvacija efekta kmetijskega pospeševanja, pojav umiranja gozdov, razvoj korpusa ivernih plošč, ekološka bilanca celjske regije, raziskava o kmečkih poslih med obema vojnama in monografija NOB v Gornji Savinjski dolini. Štirje nosilci teh nalog so sicer izven mozirske občine, vendar je odbor za samoupravno dogovarjanje pri raziskovalni skupnosti sprejel sklep, da mora pri vsakem od takšnih primerov sodelovati vsaj ena delovna organizacija iz mozirske občine. Ob tem je skupnost sodelovala še pri petih raziskovalnih nalogah, ki sta jih prijavili osnovni šoli Ljubno in Mozirje, sedaj pa se bo obema pridružila še gornje-grajska osemletka.
V Gorenju ima invetivna dejavnost posebno mesto med nalogami za doseganje boljših rezultatov gospodarjenja. Večletna prizadevanja vrsta akcij niso bile zaman. O tem dovolj zgovorno priča letošnja žetev na tem področju. Letos znova je bila ta obilna v temeljni organizaciji Zamrzovalna hladilna tehnika. Že drugič zapored je bil namreč ta tozd najuspešnejši na področju množične inventivne dejavnosti v velenjski občini.
»Naša temeljna organizacija je največja v Gorenju, tako po številu zaposlenih kot po realizaciji. 1600 zaposlenih v štirih obratih (obrat zamrzovalne omare, zamrzovalne skrinje, plastika in hladilniki) je letos načrtovalo petdeset milijard celotnega prihodka, kar kaže na njegovo pomembnost v velenjskem delu sozda Gorenje,« pripoveduje vodja temeljne organizacije Franc Krajnc.
Pri večji produktivnosti, humanizaciji dela, izboljšanju delovnih pogojev, zmanjšanju vseh vrst stroškov ima levji delež prav invetivna dejavnost, ki ji v tozdu namenjajo vso skrb. Uspehi seveda niso izostali. Odbor za gospodarstvo je letos obravnaval 157 inventivnih predlogov. Od tega ie bilo 61 inovacij, eden izum, 46 je. bilo tehničnih izboljšav, nekaj manj pa koristnih predlogov. Zla-
sti uspešni so pri »iskanju« izboljšav vzdrževalci te temeljne organizacije. »Uspelo nam je ustvariti ugodno klimo, primerno vzdušje za inventivno dejavnost. Ne mislijo o njej le nekateri, ampak vsi, od vodilnih, vodstvenih do tistih, ki delajo za tekočimi trakovi,« pojasnjuje vodja vzdrževanja Zamrzovalne hladilne tehnike in tudi sam že nekaj let uspešen inovator Jože Žučko.
Skrb za delavca, visoko naravnani izvozni cilji, kakovostni izdelki, ob dokaj iztroše-ni opremi nemotena proizvodnja — to so glavni »krivci« za tako obilno žetev na področju množične inventivne dejavnosti v tej Gorenje-vi temeljni organizaciji. »Naš cilj je, naj delavka dela 35 let, delavec 40. Ne pa, da morajo nekateri že pri 25. letih v invalidsko ali pa so pogosto v bolniškem staležu.
Veliko povpraševanje po izdelkih
Naloge, ki so si jih zaposleni v temeljni organizaciji Zamrzovalna hladilna tehnika zastavili z letnim načrtom, so in tudi morajo ostati cilj vseh prizadevanj, tako na področju proizvodnje kot tudi poslovne uspešnosti.
V	obratu zamrzovalne skrinje so v devetih mesecih letos izdelali za 21 odstotkov več aparatov kot preteklo leto oziroma 189176 zamrzovalnih skrinj. Od tega so za izvoz namenili 59649 kosov, kar je 38 odstotkov več kot leto prej. Žal, pa kljub naporom ne zadovoljujejo potreb po tovrstnih izdelkih na domačem trgu.
V	obratu zamrzovalne omare delavci iz objektivnih vzrokov niso bili tako uspešni. Izdelali so
Tudi analize delovnih mest za zaposlene z zmanjšano delovno sposobnostjo v našem tozdu niso nič slučajnega.«
»Časi, ko so bili inovatorji bele vrane, so minili« se je vključil v pogovor tehnični vodja Stane Šmajs.« Vzdrževalec ni več klasičen vzdrževalec, ampak ob tem, ko popravlja napako razmišlja, kako bi jo odpravil, da je drugič ne bi bilo, kaj narediti tam, kjer so ozka grla, veliko izmeta,.. .Inovacija ni samo zamenjava vijaka, ampak tudi organizacija dela.«
Izdelki temeljne organizacije Zamrzovalna hladilna tehnika gredo, po besedah naših sogovornikov, v prodajo kot med. Odlikuje jih predvsem kakovost. Te pa ni mogoče doseči brez vzgoje, poučevanja, nenehnega iskanja, sodelovanja in dobrih medsebojnih odnosov, kjer zavist nima mesta.
Množica inovatorjev, pri-
Se posebej ponosni so na toč-kovnik voden z mikroprocesorjem, ki je plod lastnega znanja
merno razpoloženje, vrsta potreb po še večjem izboljšanju delovnega procesa, nenazadnje pa tudi ustrezno nagrajevanje po delu naše sogovornike navdajajo z optimizmom. Začeto delo je treba nadaljevati in žetev na tem področju bo gotovo še obilnejša. Vse napore in trud pa tako ali tako odtehtajo uresničeni zastavljeni cilji.
-tp, vos-
inovacijske
Naši sogovorniki : Franc Krajnc, Jože Žučko in Stane Šmajs (Od leve proti desni)
4. stran ★ H8S C3S
gospodarjenje
titovo velenje -k 27. novembra 1986
Iz jesenske analize gospodarjenja občine Velenje
Še vedno pod težkim bremenom izgub
Načrtovanja za to srednjeročno obdobje smo se v občini Velenje lotili zelo temeljito. Preanalizirali smo vse tisto, kar je vplivalo na to, da v preteklosti načrtov v celoti nismo uresničevali. Z novim srednjeročnim planom smo začrtali dolgoročnejšo pot k stabilnejši gospodarski rasti, postopno po posameznih obdobjih. Dobo do leta 1990 smo označili kot tisti potrebni termin, v katerem bomo zagotovili pogoje in temelje stabilnejšemu gospodarjenju.
Za prvo leto omenjenega srednjeročnega obdobja, ki se počasi izteka, smo načrtovali odpravo motenj v poslovanju in racionalno obnašanje v delitvi ustvarjenega.
Na komiteju za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja so pripravili jesensko analizo — obsežno gradivo, v katerem temeljito analizirajo uresničevanje srednjeročnega družbenega plana občine Velenje v letošnjem letu. O tem dokumentu sedaj razpravljajo v mnogih okoljih, temeljito pa ga bodo pregledali tudi delegati občinske skupščine. Seveda moramo kar najhitreje sprejeti dodatne usmeritve in ukrepe in storiti vse, da bomo naloge, ki si jih zastavljamo dosledno uresničevali.
Skrajšano povzemamo oceno izvajanja družbenega plana v letošnjem letu.
ne dosegamo načrtovane industrijske proizvodnje
Industrijska proizvodnja je v letošnjem letu pod lanskoletno. Šele v mesecu septembru je opazna močnejša rast, ki se nadaljuje tudi v mesecu oktobru. Iz izkušenj vemo, da sta meseca november in december proizvodno močnejša, zato v občini pričakujemo, da se bo celotna proizvodnja vendarle približala lanskoletni, ne pa tudi načrtovani. Vzroke za nedoseganje načrtovane proizvodnje v tem letu je moč iskati delno v manjših potrebah po proizvodnji električne energije, v prenosu dela proizvodnje Gorenja iz občine ter v zaostajanju načrtovanega tehnološkega posodabljanja.
Zaloge gotovih izdelkov upadajo in se počasi približujejo normalnemu nivoju. Oskrbljenost proizvodnje tako z domačimi kot tudi uvoženimi surovinami in materialom je zadovoljiva in poteka brez večjih težav. Od-pisanost opreme pa je, kljub malenkostnemu izboljšanju v nekaterih dejavnostih, še vedno izredno visoka.
ugodna pokritost uvoza z izvozom
Izvoz blaga in storitev je v glo-balu še nad lanskoletno ravnijo, medtem, ko je konvertibilni izvoz, kljub dinamičnejši rasti v zadnjih mesecih, še vedno 2,7 odstotka nižji od lanskega v tem času. Še vedno pa smo pretežno konvertibilni izvozniki.
Uvozili smo precej manj kot lani in sicer za okoli 15 odstotkov. Pri tem je konvertibilni uvoz za 5 odstotkov nižji, klirinški pa kar za dobro polovico.
Na konvertibilnem področju, kamor usmerjamo 86 odstotkov našega celotnega izvoza in zadostimo 89 odstotkov potreb po uvozu, dosegamo tudi v letošnjem letu pozitivno pokritost uvoza z izvozom in sicer z indeksom 115,6.
Po ocenah največjega izvoznika — Gorenja, bomo do konca leta nadomestili večji del prene-šene, konvertibilno usmerjene proizvodnje iz občinskega gospodarstva.
naložbe v posodobitev tehnologije zaostajajo
Za investicije smo namenili v letošnjem devetmesečju v občini Velenje sicer veliko denarja, kar okoli 19 milijard dinarjev, kar je 150 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Od tega smo namenili za investicije v gospodarstvu 16,8 milijard dinarjev (164 odstotkov več kot lani). Precej iriočna investicijska rast v tem letu pa žal ni realna podoba akumulacijske sposobnosti našega
gospodarstva, saj poteka največji del investicij v nadomestne objekte premogovništva, kjer so vključena združena sredstva. Pregled posameznih naložb kaže, da zaostajajo za načrtovanimi prav naložbe v posodobitev tehnologije.
Za negospodarske naložbe smo namenili 1,7 milijard dinar-
narjev izgub kar je 266 odstotkov več kot v enakem obdobju lanskega leta. Kar 95 odstotkov teh izgub odpade na rudarstvo in energetiko. 4,8 odstotka izgub so izkazali še v Gorenju, 0,2 odstotka pa v ostalem delu velenjskega gospodarstva. Po ocenah pa se bo negativni finančni rezultat v občini Velenje še povečal, saj ga
nega dela pa kaže tudi, da bomo sredstva za osebne dohodke v zadnjem kvartalu povečali še nekoliko bolj dinamično.
zaposlovanje - ni občutnih premikov
Čeprav sprejemamo v občini Velenje usmeritve na področju za-
jev, kar je realno manj kot v enakem lanskem obdobju, v stanovanjski gradnji pa je naložbena dejavnost živahnejša od lanske.
izguba v energetiki zamegljuje realno sliko gospodarskih rezultatov
Devetmesečni rezultati velenjskega gospodarstva so skromni. Vendar pa je treba povedati, da nanje negativno vplivajo slabi rezultati energetike in premogovništva, ki so, kot vemo, rezultat neusklajenih družbeno ekonomskih odnosov v tej gospodarski panogi.
Doseženi dohodek v višini 46 milijard dinarjev je bil za 28 odstotkov nižji od tistega, ki smo ga razporedili za obveznosti, osebne dohodke in sklade. Njegova 94-odstotna rast je sicer še sledila, glede na nizko osnovo lanskih devetih mesecev, rasti cen, vendar pa še zdaleč ne tudi 145-odstotni rasti skupne, 189-odstotni rasti splošne in 129-odstotni rasti osebne porabe. Za osebne dohodke smo namenili 32 milijard dinarjev kar je 70 odstotkov doseženega dohodka oziroma celoten čist; dohodek.
visoke izgube
V letošnjih devetih mesecih je izkazalo gospodarstvo občine Velenje kar za 16,6 milijard di-
bomo predvidoma izkazali izgubo v višini 19,5 milijard dinarjev
(z oblikovanimi skladi v REK).
Ocena finančni rezultatov do konca letošnjega leta kaže, da ne bomo dosegli niti lanskoletne realne višine družbenega proizvoda. Ob ocenjenem nizkem dohodku se bo ob koncu leta razkorak med doseženim in razporejenim dohodkom še povečal.
V primeru, da energetika in premogovništvo ob koncu leta ne bi imela izgube, bi se družbeni proizvod močno približal načrtovani rasti, vse oblike porabe pa bi izkazovale bolj usklajeno rast z rastjo dohodka.
hitra rast sredstev za osebne dohodke
Sredstva za osebne dohodke so najbolj dinamično rasla v drugem kvartalu letošnjega leta, ko smo zanje namenili 18 odstotkov več kot v prvem kvartalu. Po polletju se je rast nekoliko umirila, v tretjem trimesečju pa znova hitrejša (za 16 odstotkov hitreje kot v drugem trimesečju). Najmanj smo povečali osebne dohodke za mesec september.
Poprečni neto osebni dohodek znaša v naši občini v devetih mesecih 110 341 dinarjev, kar je realno za 14 odstotkov več kot v enakem obdobju lanskega leta. Ocena rasti organizacij združe-
poslovanja že nekaj časa, še vedno ni občutnih premikov. Stopnja zaposlovanja se giblje nekoliko nad načrtovano, nove in nadomestne zaposlitve v polovici primerov rešujemo z nekvalificirano delovno silo. Poleg tega pa pogosto nadomeščamo potrebe po delavcih z visoko in višjo izobrazbo, z nižje strokovno usposobljenimi kadri.
Stopnjo brezposelnosti obvladujemo v mejah načrtovane. Zadovoljni smo lahko z dobro organiziranostjo kadrovske politike in izvajanjem pripravništva. Na področju sistematičnega in permanentnega izobraževanja delavcev ter v povezovanju usmerjenega izobraževanja z združenim delom pa zaostajamo za opredeljenimi usmeritvami.
družbene dejavnosti
Družbene dejavnosti so glede na gibanje dohodka in zakonske opredelitve v tem letu že trikrat revalorizirale programe, prispevnih stopenj pa v globalu niso spreminjale. Ob predvideni rasti sredstev za osebne dohodke v zadnjem trimesečju leta, bodo SIS zbrale načrtovan obseg sredstev do konca leta pri nespremenjenih prispevnih stopnjah.
V tem letu so bile ustanovljene skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti. Za uskladitev ravni osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavno-
stih z gospodarstvom je pripravljen program načrtnega usklajevanja. Opravili pa so tudi vse potrebne aktivnosti za pričetek gradnje nove šole.
sis materialne proizvodnje
Programi SIS materialne proizvodnje so za leto 1986 predvidevali 4 milijarde dinarjev vlaganj v stanovanjsko, komunalno in cestno infrastrukturo, opremo in oddajo stavbnih zemljišč ter vodno gospodarstvo. Za obdobje devetih mesecev je značilno zelo neredno odvajanje sredstev. Tako beležijo kar 40-odstoten izpad sredstev, ki bi jih morale organizacije združenega dela zagotoviti po samoupravnih sporazumih o temeljih r'anov iz čistega dohodka in 7-cdstoten izpad sredstev, ki se združujejo iz dohodka. Do tega je prišlo delno zaradi pozno uveljavljenih samoupravnih sporazumov, na to pa ima velik vpliv seveda tudi težak ekonomski položaj energetike in premogovništva. Po oceni se bo to stanje do konca leta sicer nekoliko izboljšalo, vendar bo sredstev kljub vsemu manj kot so načrtovali, kar pomeni, da bomo morali nekatere naloge s tega področja prenesti v prihodnje leto.
proračunska sredstva
V	obdobju devetih mesecev smo porabili v občini Velenje 619 milijonov dinarjev proračunskih sredstev, kar je več kot je znašala načrtovana poraba za to obdobje. Ker tudi prihodki naraščajo precej bolj dinamično kof smo predvidevali, je izvršni svet že predlagal skupščini rebalans letošnjega proračuna.
kmetijstvo, drobno gospodarstvo
V	kmetijstvu dosegamo dobre rezultate, saj kmetijska proizvodnja raste, kljub stagnaciji v republiki. Doseganje in preseganje kmetijske proizvodnje pa je vsekakor rezultat dobrega delovanja Sklada za intervencije v kmetijstvo. Melioracije, hidromelioracije in urejanje pašnikov je potekalo v skladu s predvidevanji. Težava pa je nastala pri melioraciji v Bevčah na površini 30 ha, kjer z deti zaradi neurejenega osnovnega odvodnjavanja še niso prjčeli.
V	drobnem gospodarstvu imamo, kot kažejo letošnji rezultati večje možnosti za razvoj. Družbeni sektor drobnega gospodarstva je letos bolj akumulativen in tudi nekoliko več prispeva k ustvarjenemu družbenemu proizvodu. Ta pokazatelj pa ne predstavlja trdne osnove za nadaljnji razvoj, saj smo v izvajanju nalog pospeševanja drobnega gospodarstva vse premalo zavzeti in dosledni.
Zasebni sektor pa se dobro razvija. Načrtovano povečanje obratovalnic bo do konca leta preseženo, prav tako bo preseženo tudi načrtovano število zaposlenih pri obrtnikih.
turistična razdrobljenost
S turizmom in gostinstvom se ukvarjamo v občini razdrobljeno, nepovezano in v različnih organizacijskih oblikah. Rezultat tega je le polovična zasedenost zmogljivosti in majhen prispevek te dejavnosti k skupno ustvarjenemu družbenemu proizvodu občine. V devetih mesecih smo imeli v občini Velenje 82 163 nočitev, kar je 11 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, s tem pa smo še vedno zmogljivosti izkoristili le polovično.
kako uresničujemo pomembnejše skupne naloge letošnje resolucije?
Zaradi lažjega spremljanja uresničevanja občinskega plana za letos, smo v resolucijo zapisali 17 skupnih nalog, ki bi jih morali v tem letu uresničiti.
Ob sprejemu majske analize smo se dogovorili, da morajo vsi nosilci planiranja čim prej zaključiti z izdelavo planskih dokumentov. Kot skrajni rok je bil opredeljen september 1986. Zdaj ugotavljamo, da je večina nosilcev planiranja sprejela svoje srednjeročne planske dokumente, sprejet pa je tudi dolgoročni in srednjeročni družbeni plan občine.
Delež materialnih stroškov v celotnem prihodku se je zmanjšal tako v primerjavi s prvim polletjem letošnjega leta kot v primerjavi s prvim tromesečjem. Zmanjšuje pa se po podatkih statistike tudi fizični obseg zalog gotovih izdelkov. Vendar- pa so zaloge v obdobju devetih mesecev še vedno 15 odstotkov nad lanskoletnimi v tem času.
Dohodkovni interes na področju uresničevanja politike ekonomskih odnosov s tujino pada, kar se kaže tudi v doseženih rezultatih.
Na meji rentabilnosti je v devetih mesecih letošnjega leta poslovalo 6 organizacij združenega dela. Večina jih ni posredovala programa za odpravo motenj v poslovanju, kar pomeni, da ozd niso resno sprejele niti dogovorjenih nalog resolucije niti sklepov ob obravnavi majske analize.
Sanacija nekaterih ozdov, ki so v preteklosti poslovale z izgubo potekajo zadovoljivo in ponekod se že kažejo pozitivni premiki v poslovanju.
Kritična sta energetika in premogovništvo, ki se še vedno srečujeta z visokimi izgubami. Ocena do konca leta kaže, da bosta negativen finančni rezultat izkazala tudi ob koncu leta in da bo ta problem v občini težko razrešiti.
Zaposlovanje se tudi še vedno nadaljuje v smeri ekstenzivnega zaposlovanja.
Pomembne naloge smo si oh majski analizi zadali tudi na področju delitve dohodka. Med drugim je bilo zahtevano, da sredstva za osebne dohodke in skupno porabo ob koncu devet-mesečja ne smejo prehitevati rasti dohodka. Žal pa tega v mnogih delovnih okoljih niso dosegli in to vprašanje bo prav gotovo potrebno spet uvrščati na dnevne rede. Za področje družbenih dejavnosti pa je bilo zahtevano, da vse programe uskladijo z resolu-cijskimi usmeritvami in pretehtajo upravičenost novih zaposlitev. Za področje skupne porabe pa še vedno velja zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev. Finančne načrte SIS smo uskladili s tem zakonom. Upravičenost novih zaposlitev je obravnaval Komite za družbene dejavnosti ter ugotovil, da so prav vse v skladu z načrtovano politiko posameznih sisov.
Na področju varstva okolja vseh sprejetih nalog ne bomo mogli uresničiti, podobno pa velja tudi za naloge s področja urejanja prostora. V celoti neuresničeni resolucijski nalogi pa sta osnutek ureditvenega načrta mesta Velenja in osnutek ureditvenega načrta Šoštanja. V prihodnje leto pa bomo prenesli tudi nalogo s področja razvoja družbenega sistema informiranja.
(mz)
SGrenje, 00 Notranja oprema
ialožha opravičila pričakovanja
Zaradi zastarele tehnologije, večanja materialnih stroškov, slabih delovnih pogojev so v Gorenjevi delovni organizaciji Notranja oprema v obratu keramične ploščice v vasi Gorenje beležili vsako leto slabše rezultate gospodarjenja. Edini izhod iz položaja so zaposleni našli v posodobitvi opreme. Čeprav ste od vključitve nove najsodobnejše linije transporta in žganja ploščic pretekla slaba dva meseca, naložba že daje prve spodbudne rezultate.
Ti so: povečanje zmogljivosti proizvodnje talnih keramičnih ploščic za 25 do 30 odstotkov oziroma od sedanjih milijon 50 kvadratnih metrov na 1,3 milijona na leto, zmanjšanje števila nekvalificiranih delavcev za 40 odstotkov, hkrati s tem povečanje števila zaposlenih z najmanj srednješolsko izobrazbo za 10 odstokov, da precej manjši stroškov, tako za energijo kot material, ne omenjamo posebej. Tako
so na primer za žganje gline prej porabili deset ur in pol, zdaj traja ta postopek vsega skupaj le 47 minut, ob večji dnevni proizvodnji pa porabijo kar za dve toni manj plina. Svojo prednost pri tem imajo zagotovo še precej lažji delovni pogoji, saj je zadnji del proizvodnega procesa-računalniško voden in je potrebna samo kontrola.
Ob vsem tem ne moremo in ne smemo mimo tega, da so de-
lavci kljub nemogočim delovnim razmeram, uvedbi nove tehnologije in z njo povezanimi spremembami, dosegali zastavljene cilje. Ob pripravljenosti, kakršno so pokazali, zavzetem delu in dobri volji to ni bilo težko.
Za naložbo so morali zaposleni odšteti 527 milijonov dinarjev, od tega je bilo nekaj manj kot polovica dinarskih sredstev, milijon 200 tisoč dolarjev je znašal kredit mednarodnih I FC posojil, 90 milijonov pa je prispevala Ljubljanska banka, Temeljna banka Titovo Velenje. Z njeno uresničitvijo nismo dokazali le, da je bila posodobitev nujna in odločitev pred dvema letoma pravilna, ampak da tudi taka
zahtevna naloga kljub naukom o slabih naložbah v preteklosti, velikih izgubah gospodarstva, ni nič nemogočega. Za takšno stvar je potreben resnično strokoven in temeljit pristop skrbne priprave ter uresničevanje sprejetih rokov. Ker so v Gorenjevi delovni organizaciji Notranja oprema vedeli kaj pravzaprav hočejo od vsega začetka, tudi to, da morajo posodobitev linije transporta in žganja ploščic izpeljati do konca, jim je uspelo tisto, za kar so mnogi menili, da v svojih prizadevanjih ne bodo uspešni. Od začetka montaže do redne proizvodnje so v obratu Keramika porabili komaj tri mesece, naložbo pa so izpeljali v najkrajšem možnem času ter jo zaključili z vrednostjo, ki jo je predvideval projekt.
Nova linija transporta in žganja ploščic ne prinaša s sabo le dobrih ekonomskih učinkov, ampak omogoča izbor keramičnih ploščic.
Naj povemo še to, da je v 12 letih obstoja ta temeljna organizacija poslovala pozitivno, da kar tretjino izdelkov izvaža predvsem na konvertibilno tržišče, kjer dosegajo približno enako oceno kot ostala konkurenca.
Leta 1988 naj bi izvoz znašal že 600 tisoč kvadratnih metrov keramičnih ploščic. V naslednjih letih pa naj bi se postopoma lotili posodobitve še preostale proiz-
27. novembra 1986 * titovo velenje
OBJAVE, RAZPISI
nas cas ★ stran 5
ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT
U VùkóL
DO za komunalno In stanovanjsko oskrbo
Vekos n. sub. o. Titovo Velenje, Koroška 37 b
DO »VEKOS« n. sub. o. Delovna skupnost skupnih služb
Koroška 37 b Titovo Velenje
Komisija za delovna razmerja DO VEKOS, DSSS objavlja prosta dela in naloge:
Nadzor komunalno stanovanjskih investicij
Pogoji:
—	visoka izobrazba gradbene smeri
—	3 leta delovnih izkušenj
—	opravljen strokovni izpit
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za razpisana dela in naloge naj kandidati pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: DO VEKOS Titovo Velenje, Kadrovska služba, Koroška 37 b. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku objave.
JL
inženiringi p. o.
TITOVO VELENJE
INŽENIRING
p. o.
Komisija za delovna razmerja DO Inženiring
TITOVO VELENJE
OGLAŠA
naslednja prosta dela in naloge:
t. VODJA SEKTORJA PLANA FINANC IN RAČUNOVODSTVA
2.	VODJA RAČUNOVODSTVA
3.	VODJA PROJEKTA PRODAJE IN IZVEDBE ZUNANJE TRGOVINE I	'
4.	ODGOVORNI STROJNI PROJEKTANT
5.	ODGOVORNI ELEKTRO PROJEKTANT 0. KONSTRUKTOR I
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje
pogoje:
pod 1)
—	da imajo končano visoko izobrazbo ekonomske smeri,
—	da imajo 4 let delovnih izkušenj,
—	da imajo opravljen strokovni izpit in izpit iz varstva pri delu;
pod 2)
—	da imajo končano visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri,
—	da imajo 4 leta delovnih izkušenj; pod 3)
—	da imajo končano visoko izobrazbo tehnične ali druge ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj oziroma
—	da imajo končano višjo izobrazbo tehnične ali druge ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj,
—	da izpolnjujejo pogoje za zunanjo-trgovinsko registracijo,
—	da imajo opravljen strokovni izpit in izpit iz varstva pri delu;
pod 4)
—	da imajo končano visoko izobrazbo strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali
—	dai imajo končano višjo izobrazbo strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj,
—	dai imajo opravljen strokovni izpit in izpit iz varstva pri delu;
pod 5)
—	da imajo končano visoko izobrazbo elektro smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali
—	da imajo končano višjo izobrazbo elektro smeri in 5 let delovnih izkušenj,
—	da imajo opravljen strokovni izpit in izpit iz varstva pri delu;
pod 6)
—	da imajo končano višjo izobrazbo strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali
—	da imajo končano srednjo izobrazbo strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj in
—	da imajo opravljen izpit iz varstva pri delu Kandidati naj pošljejo pismene prijave s priloženo dokumentacijo o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni po objavi oglasa na naslov: DO INŽENIRING, Trg mladosti 6, Titovo Velenje.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15. dneh po poteku objave oglasa.
f REK Rudnik lignita Velenje n.sol.
tr Titovo Volente
O.

rie
REK VELENJE
Do Rudnik lignita Velenje
Na osnovi sklepa DS TOZD — Jamska mehanizacija se na javni licitaciji
odprodajo naslednja osnovna sredstva:
1.	el.
2.	el.
3.	el.
4.	el.
5.	el.
6.	el.
7.	el.
8.	el.
9.	el.
10.	el.
11.	el.
12.	el.
13.	el.
motor 6 motor 6 motor 11 motor 14 motor 15 motor 15 motor 15 motor 15 motor 15 motor 50 motor 50 motor 50 motor 50
kW 380 V inv kW 380 V inv kW 380 V inv kW 380 V inv kW 380 V inv kW 380 V inv kW 380 V inv kW 380 V inv kW 380 V inv kW 500 V inv kW 500 V inv kW 500 V inv kW 500 V inv
št. 27689 št. 35646 št. 21221 št. 23370 št. 34245 št. 66328 št. 65714 Št. 65723 št. 65724 št. 65727 št. 65728 št. 65729 št. 65730
izklicna cena 12.000,-izklicna cena 12.000. izklicna cena 7.000, izklicna cena 7.500, izklicna cena 7.500,-izklicna cena 7.500,-izklicna cena 30.000,-izklicna cena 30.000, izklicna cena 30.000,-izklicna cena 25.000,-izklicna cena 25.000,-izklicna cena 25.000,-izklicna cena 25.000,
Licitacija bo 7. 12. 1080 v prostorih delavnice Jamske mehanizacije, jaiek Prologe s pričetkom ob 8 uri.
Ogled je možen eno uro pred pričetkom licitacije. Prednost pri licitaciji imajo organizacije združenega dela.
»
(ffiPUtf
Delovna organizacija Veplas, velenjska industrija plastika,
Štrbenkova 1
63320 TITOVO VELENJE
OBJAVLJA
naslednja prosta dela in naloge:
1.	Vodenje računovodsko informacijske službe,
2.	Vodenje kadrovske službe.
3.	Strugar
4.	Več delavk v proizvodnji predelave plastičnih mas.
Pogoji za zasedbo del in nalog so naslednji: pod 1:
—	višja,strokovna izobrazba ekonomske smeri
—	pet let delovnih izkušenj na podobnih delih
pod 2:
—	višja strokovna izobrazba družboslovne smeri, ali z delom pridobljene delovne zmožnosti
—	pet let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah.
pod 3:
—	Ili ali IV stopnja strokovne izobrazbe smeri strugar. pod 4:
—	NK delavke ali delavci z ustreznimi zdravstvenimi in psihofizičnimi sposobnostmi.
Vloge pošljite v roku 8 dni na naslov: Veplas, velenjska ind. plastike, Titovo Velenje, kadrovska služba.
iBftfr
■	Kdor išče ta najde
^	BLIŽA SEČAS PREDPRAZNIČNIH NAKUPOV.
I'	Da bo vaš nakup cenejši, smo vam pripravili ugoden na-
n	kup živil.
V	— mesne izdelke
à™	— konzerve
^	— pecivo
A	— čokolado
^	— vino
11	— žgane pijače
^	— čistilna sredstva	u.*
m	VSE TO IN SE KAJ, LAHKO DOBITE PO ZNATNO NIZ-
m	JIH AKCIJSKIH CENAH.
«	Cenen nakup je lahko dober nakup.
H	VABI VAS DO POTROŠNIK CELJE.
ki
MIERX
POTROŠNIK
Velenje : Zamet 25:27
Igralke Velenja so doživele nov poraz. V soboto so v Rdeči dvorani izgubile z gostjami z Reke z razmeroma tesnim rezultatom. Domače igralke so tokrat pokazale dva obraza. Približno tričetrt tekme so igrale povsem brezvoljno, kot da je tekma sama sebi namen, ko pa je bilo ž ».prepozno, so se verjetno spomnile, da morajo zaigrati bolje. Gostje so namreč v drugem polčasu vodile že z 21:12, takrat so Velenjčanke zaigrale kot prerojene. Do konca tekme so z nadvse požrtvovalno igro dosegle kar 13 zadetkov (gostje samo 6), kar pa je bilo kljub vsemu premalo za točko, kaj šele za dve. V devetih tekmah letošnjega prvenstva so velenjska dekleta zbrala le pet točk. Upajmo, da bodo to skromno bero popravile v torek, 2. decembra, ko bodo odigrale v Rdeči dvorani še zaostalo srečanje z Minelom.
Peko : Šoštanj 36:36
Šoštanjčani so na gostovanju v Tržiču osvojili točko in so po jesenskem delu pristali na tretjem mestu, dve točki za vodilnima ekipama. V Tržiču je bilo srečanje izenačeno do rezultata 10:10, nato so Šoštanjčani povedli s šestimi zadetki razlike, domačini pa so do odmora uspeli zmanjšati rezultat na 18:20. V nadaljevanju so domači igralci prevzeli pobudo in vseskozi vodili, rokometa-šem Šoštanja pa je uspelo izenačiti v zadnjem napadu. Najboljši strelec je bil Medved, ki je dosegel kar 14 zadetkov, strelci za Šoštanj pa so bili še Žolger 7, Ramšak 6, Lesjak S in Požun 4.
Domžale : Rudar 1:1
(
Nogometaši Rudarja v prvem delu prvenstva niso ravno navduševali, prav prebudili pa so se v zadnjih šestih kolih, ko so petkrat zapored zmagali, v zadnjem jesenskem kolu pa v Domžalah osvojili točko. Ni jim sicer veliko manjkalo, da bi znova zmagali, saj so z 1:0 vodili vse do 85. minute, vendarle pa je to hov uspeh, s katerim so se povzpeli na četrto mesto, čeprav za prvimi tremi ekipami precej zaostajajo. Velenjčani so povedli v 32. minuti z zadetkom Gabriča, pet minut pred koncem pa so domačini izenačili s prostega strela. Kljub vsemu torej lepi obeti za pomladansko nadaljevanje prvenstva.
Kovinar : Elkroj 2:0
Nogometaši Elkroja so v prvem delu prvenstva s svojimi igrami kot novinci prijetno presenečali, v zadnjih kolih pa so precej popustili, zato tudi končni vtis tn uvrstitev nista najboljša. Po jesenskem delu so z 10 točkami na desetem mestu. Zmagali so štirikrat, dvakrat v gosteh, dvakrat igrali neodločeno in sedemkrat izgubili. Sicer pa je za oceno še dovolj časa. V zadnjem jesenskem kolu so igrali v Mariboru s Kovinarjem, ki je prvi točki osvojil šele prejšnjo nedeljo, tokrat pa novi dve v srečanju z Elkrojem. Srečanje v Mariboru je bilo slabo, domačini so si zmago priborili že v prvem polčasu, gostje pa kljub premoči v nadaljevanju niso uspeli doseči niti zadetka.
Brežice : Elektra 84:103
Košarkarji Elektre so zmagali tudi v 7. kolu in so še vedno neporaženi na prvem mestu. Vodilno mesto po jesenskem delu si seveda obetajo, saj bodo zadnji dve srečanji odigrali doma proti Zlatorogu in Hrastniku. V Brežicah so zmagali brez težav, čeprav je na njihovo igro vplivala neogrevana dvorana, pa malce »čudna« žoga in še kaj. Največji delež k zmagi sta prispevala Mlinšek in Breznik, ki je samo v prvem delu dosegel 24 točk, seveda pa se pozna odsotnost Lipnika, ki je moral na operacijo.
Nastopili so: Sevšek 2, Mrzel 6, Pečovnik 3, Dumbuya 4, Mlinšek 27, Breznik 34, Rotovnik 17, Brešar 6 in Plešej 4.
Krim : Topolšica Kajuh 3:1
Odbojkarice Topolšice—Kajuha so gostovale v Ljubljani in klonile proti ekipi Krima z I :3 (—16, —10, 7, —13). Tekma je trajala dobri dve uri in je bila vseskozi zelo napeta. Domačinke so naredile manj napak na mreži in si s tem priigrale odločilno prednost. Gostje so se odlično upirale, tudi v četrtem nizu, takrat pa sta sodnika z nekaj sumljivimi odločitvami zapečatila njihovo usodo. V naslednjem kolu bo v Šoštanju derbi, igralke Topolšice—Kajuha se bodo namreč pomerile s še neporaženim Kočevjem.
Triglav : Topolšica 3:0
Odbojkarji Topolšice so gostovali v Kranju, kjer jih je domači Triglav premagal s 3:0 (6, 14, 8). Čeprav so gostje nastopili precej oslabljeni, so v drugem in tretjem nizii domačinom nudili močan odpor. V naslednjem kolu se bodo doma pomerili z Izolo.
Gorje : Ljubno 0:3
Odbojkance Ljubnega so gostovale v Gorjah in zanesljivo premagale domačo ekipo s 3:0 (11, 11,4). Srečanje je bilo zanimivo, gostje pa so zasluženo zmagale, zlasti po zaslugi boljše igre v polju. V prihodnjem kolu bodo Ljubenke igrale doma z zadnjeuvrščeno ekipo Fužinarja.
Titovo Velenje — Rdeča dvorana
Tri dni malaga nogometa
V soboto bodo v Rdeči dvorani začeli tradicionalni nogometni turnir v malem nogometu v organizaciji OO ZSMS Šmartno. Tudi letos je bilo za turnir veliko zanimanje, saj bo na turnirju predvidoma nastopilo 80 moških ekip, zadnji dan turnirja, v ponedeljek, pa bodo zaigrala še dekleta. Do žrebanja, ki je bilo prejšnji petek, se je prijavilo 6 ekip.
Organizatorji napovedujejo zelo dobre igre, saj bodo nastopili najboljši igralci malega nogometa iz vse države. Omenimo naj, da bodo med drugim zaigrali Mungosi iz Beograda, Triestine iz Trsta, selekcija Zagreba bo sestavljala ekipo Vspenjača, prišli bodo tudi igralci malega nogometa iz Kutine, za katere bodo zaigrali tudi Zjajo — igralec, o katerem je bilo v zadnjem letu dni veliko napisanega, Bakota in Filipovič, nastopili bodo najboljši igralci iz Ljubljane, dvakratni zmagovalci turnirja Zvezdaši iz Celja, za selekcijo Splita naj bi zaigrali Buljan, Šur-jak, Jerkovič, Katalinič, nekdaj najbolj znana imena našega nogometa, iz velenjske občine pa se je prijavilo približno 2S ekip. V soboto in v nedeljo bo turnir trajal od 7. do 22. v ponedeljek pa od 8. do 20. ure.
Sestavni del tega turnirja pa bo tudi turnir, ki ga bodo organizatorji pripravili 10. in 11. januarja prihodnje leto. Na njem bo zaigralo najboljših 8 ekip iz prvega dela turnirja in 8 ekip, ki naj bi jih sestavljali igralci naših prvoligaških klubov ter klubov iz Italije, Avstrije in Madžarske.
Jutri, v petek, bo v Rdeči dvorani prav tako zelo zanimiva tekma v malem nogometu med športnimi novinarji Jugoslavie in vodilnimi delavci občine Velenje.

kultura
titovo velenje * 27. novembra 1986
DVIGNJENI ZASTOR	20
Kulturno društvo Šmartno ob Paki
V letu jubilejev vrsta prireditev
Kaj pomeni 80-letnica uspeš, nega dela v kulturnem društvu? Če drugega ne, lepo doto minulih desetletij in davnega časa, ki jo člani kulturnega društva iz Smartnega ob Paki le še bogatijo. In to zelo uspešno. 80 letnica je resnično vredna pozornosti, spoštovanja i občudovanja tako ali drugače. Je svojstven dokaz, kaj in kako zmoreš, kaj pomeni tradicija, ohranjanje in razvijanje dejavnosti kakršna je kultu-"ra. Prav zaradi vsega tega bodo šmarški kulturniki temu jubileju v zadnjem mesecu tega in v začetku prihodnjega leta namenili precej pozornosti.
Ob tej priložnosti bodo pripravili splet prireditev, ki se bod zvrstile vse od 28. novembra letos do 8. februarja prihodnje leto. Praznovanje bodo začeli likovniki, ki bodo ob dnevu republike pripravili v mali dvorani šmarškega kulturnega doma razstavo svojih del. Poleg dveh stalnih domačih slikarjev, Petra Matka in Andreja Krevzla, bo tokrat prvič razstavljal tudi Marjan Vrbnjak.
Za člane Gledališča pod kozolcem bo jubilejni dan, tudi ti namreč slavijo 10-letnico delovanja, 13. decembra. Veseli večer so dali naslov prireditvi, ki jo bodo dali na oder tega dne skupaj s
pevci, dan kasneje pa ponovili. Z njo gotovo ne bodo, tako kot vedno, navdušili krajanov, ki pridno polnijo dvorano tamkajšnjega kulturnega hrama, ampak razveselili vse, ki prizadevno delajo v pevski in gledališki sekciji. Podelili bodo namreč Galusove značke Zveze kulturnih organizacij Slovenije in jubilejne Linhartove značke.
Teden dni kasneje bo v dvorani doma znova nadvse živahno.
Krajanom se bost namreč predstavili domača folklorna skupina Oljka in Koledniki iz Titovega Velenja. S tem prireditev ob praznovanju 80-letnice šmarškega kulturnega društva še ne bo konec. Znova bodo namreč stopili na oder gledališčniki z doslej najuspešnejšo predstavo Županovo Micko. Zaigrali sojo že več kot štiridesetkrat.
Tudi v začetku prihodnjega leta bodo lahko krajani pogosteje
_	VJ
Z Županovo Micko so nastopili že več kot štiridesetkrat
zahajali v šmarški kulturni dom. Skromen jubilej — 10-letnico — nameravajo na svojstven način proslaviti folkloristi Oljke. Znova bodo prišli v mesecu januarju na svoj račun ljubitelji gledališke dejavnosti. Člani Gledališča pod kozolcem bodo namreč nastopili s premiero farse Evgena Frica •Komisija za samoumore. Praznovanje jubilejnega leta bodo naposled sklenili člani mladinske skupine, ki bodo ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili proslavo in izdali glasilo Mi ter domači kipar Marjan Drev. Splet prireditev bodo poleg domačih kulturnikov popestrila še gostovanja drugih skupin. Tako prihajajo že 5. decembra v goste Člani moskovskega lutkovnega gledališča, dan kasneje bodo nastopile pevke dekliškega pevskega zbora Centra srednjih šol iz Titovega Velenja, 27. decembra pa naj bi na šmarskih odrskih deskah videli predstavo celjskega gledališča, in sicer delo Bolha v ušesu. Prijeten večer bodo vsi, ki bodo prišli v dvorano kulturnega doma, gotovo preživeli s člani Amaterskega gledališča iz Titovega Velenja in pevci mešanega pevskega zbora Svoboda iz Šoštanja. Predstavila se bosta s programom, s katerim sta nastopila v Titovem Velesu. _tp-
Prejeli smo
Kako nas greje sindikat
Pravzaprav je čas sindikalnih ozimnic že zdavnaj mimo. Pa vendarle je še marsikje izrednega pomena podobna dejavnost. Tudi, na primer, kurjava sodi med pomembnejšo pomoč sindikata, saj le s pomočjo sindikata prideš do, recimo, dveh ton lignita, petsto kilogramov rjavega in tako dalje.
V	zadnjem času je pogosto videti pred tovarnami ali pa kar v tovarnah, vozila proizvajalcev najrazličnejših dobrin. Ugoden nakup! Brez obresti in pologa! Na obroke! Za družine in otroke! Letaki in plakati vabijo. Gneča pred vozili, trgovina na prostem.
V	času malice, tudi malo vmes, pa ob koncu izmene, in tako dalje. Ugodno za delavca. Brez pretiravanja — vse lepo in prav ...
»lako ne gre več naprej. Le kdo jim je dovolil priti za
tovarniško ograjo. To bi moralo vodstvo tovarne preprečiti ...« se je hudovala in ro-bantila sodelavka. V tovarno so bili pripeljali odeje, takšne ta prave, volnene, 100 odstotni bombaž, po stari ceni, v nasleanjtn dneh bo tako ali tako dražje, je zatrjevala ena izmed prodajalk za pultom na prostem, pa še brez obresti in pologa, na tri obroke, res prava priložnost. . .
In tako je sodelavka z ovitkom prišla zadovoljna domov. Popoldne pa je zavila v trgovino in tamkaj našla povsem enake odeje, istega proizvajalca, iste kakovosti in oznak. Le cena ni bila ista. Niti približno ne. Še več: v trgovini so bile za polovico cenejše.
Po razburjenju je sodelavka prijavila zadevo občinskemu inšpektorju, ki bo ukrepal. Morda je res, da je bila v trgovini cena iz starih zalog,
proizvajalec pa je sam preko svoje maloprodaje uveljavil že nove cene, seveda dvakrat višje. Morda pa je v ceno vračunal tudi obresti za »brezobrestni« kredit?
Kakorkoli že, sodelavka je
bila ogreta kot le kaj, morda pa ji bo ob napovedani mrzli zimi koristila še odeja. Ob misli na »ugoden« nakup, za katerega je dal zeleno luč tudi sindikat, ji bo vedno toplo.
Hinko Jerčič
Dogodek na smučarskem sejmu, ki ni bil osamljen
fV nedeljo zjutraj sem se ustavil na smučarskem sejmu v Velenju z željo, da si kupim čevlje. Pri
• pultu sem izbiral in se odločil za nakup. Prodajalca sem vprašal za ceno. Cena čevljev je bila 15.000 din. Imel sem pomislek, da so zelo dragi, zato sem ga še enkrat vprašal in dobil enak odgovor. Odločil sem se za nakup in poprosil za drugi čevelj, ki je bil na mizi za pultom.
Prodajalec mi ga je dal, a iz njega je vrgel zeleni list na mizo. Ponovno sem vprašal za ceno in dobil enak odgovor. — 15.000 din. Zahteval sem zeleni list, ki ga je prodajalec odvrgel. Prodajalec je vzel list iz drugega čevlja in mi ga hotel dati. S tem listom se nisem strinjal in zahteval list, ki gaje prodajalec
odvrgel na mizo. Prodajalec je gledal nekaj časa levo in desno ir. mi ga pokazal, na katerem je pisalo 9.000 din. Za čevlje sem plačal 9.000 din in si prihranil 6.000 din. Zmeden prodajalec mi ni dal bloka o vplačilu in tudi jaz ga nisem zahteval, ker sem bil sam presenečen nad dogodkom.
Z drobnim črnim prodajalcem nisem več razpravljal o ceni, ker nekatere člane kluba zelo dobro poznam.
Ko sem se vračal po stopnicah s čevlji v rokah, sem razmišljal, komu je bilo namenjenih 6.000 din, ali prodajalcu ali smučarskem klubu ali staremu lastniku. To razmislite tudi vi bralci in člani kluba.
STANE VRBOVŠEK MEŠKOVA 3 T. Velenje
i ehehi i m
redni kino velenje
Četrtek, 27. 11. ob 18. in 20. uri ŽELO 2 — ameriški, akcijski.
Se še spominjateRedforda in Newmana, ki sta v ŽELU navduševala z drobnimi prevarami v borbi z mafijo in jo na koncu seveda premagala. ŽELO 2 je nadaljevanje tega filma, duhovit, poln akcije in nepričakovanih izidov, prava zabava za vsakega gledalca, ne glede na starost in zanimanje.
Petek, 28. 11. ob 10., 18. in 20. uri in v nedeljo, 30. 11. ob 18. in 20. uri UPORNIK IZ MOJE ŠOLE — ameriški film za mlade.
Morgan se s starši preseli v drug kraj, kjer se mora spopasti s tamkajšnjo tolpo, ki jo vodi Nick. Morgan se uspešno upre tolpi, toda zaljubi se v Nickovo
dekle Frankie, ki ni ravnodušna proti njemu. To razbesni Ni-cka . ..
Sobota, 29. 11. ob 18. in 20. uri PLES NA VODI - jugoslovanski. V gl. vi.: Gala Videnovič.
Ob domačem filmu iz letošnje »Pule« vam čestitamo državni praznik.
Nedelja, 30. 11. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA -DRAGI UHEC DOLGOUHEC — risanka.
Ponedeljek, 1. 12. ob 18. in 20. uri LETA ODLOČITVE - slovenski. V gl. vi.: Boris Ostan
Film o mladem fantu, ki se vrne iz vojske in mora vzpostaviti svoje mesto in življenjsko perspektivo v svetu. Pri tem mora obračunati s preteklostjo njegovih staršev, z bratom in z dekle-
VEQRAD VELENJE
K sodelovanju vabimo strojne tehnike s prakso oziroma Strojne inženirje, lahko tudi pripravnik. Za vse informacije se obrnite na tel. št. 856-391.
tom in spozna, da je konformi-zem temeljni pogoj za obstanek.
Ponedeljek, l. 12. ob 10. uri VOJAKOVA ZGODBA - ameriški.
Vojaška baza v ZDA konec II svetovne vojne. Preizkavo o umoru nekega črnskega narednika vodi kapetan-izslednik, tudi črne.
Torek, 2. 12. ob 18. in 20. uri in sreda, 3. 12. ob 10., 18. in 20. uri OCTOPUSSY — ameriški, pustolovski.
Nov film o James Bondu, tajnemu agentu 007, ki je do sedaj tudi najbolj gledan film iz serije o James Bondu. V filmu je veliko akcijskih prizorov tudi scenarij je boljši kot v prejšnjih filmih. V glavni vlogi pa ponovno igra Roger Moore.
kino dom kulture velenje
Četrtek, 27. 11. ob 20. uri UPORNIK IZ MOJE ŠOLE -ameriški film za mlade, ki nekoliko spominja na Jamesa Deana in njegov film UPORNIK BREZ RAZLOGA. Tudi glasni igralec James Spader je nekoliko podoben Jamesu Deanu. Upornik iz moje šole je dinamičen film za mlade z mnogo glasbe in akcije.
Nedelja, 30. 11. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA -DRAGI UHEC DOLGOUHEC — risanka.
filmsko gledališče
Ponedeljek, 1. 12. ob 20. uri VOJAKOVA ZGODBA - ameriški.
To je eksploziven film, ki pripoveduje o umoru nekega črnega narednika v ameriškem vojaškem taboru ob koncu II. svetovne vojne. Preizkavo vodi ravno tako črn kapetan — izslednik kar povzroča napeto situacijo in veliko rasističnih spopadov oficir-jev-belcev in vojakov — črncev. Film je sodeloval na festivalih: Tokio, Moskva in FEST'86. Ima 3 nominacije za Zlati globus in za OSCAR'85.
0 kulturni dediščini
Dediščina je, na široko vzeto vse, kar smo dobili od generacije pred nami. Točneje vse, kar mislimo, da smo dobili: ne le zbirko starih in orumenelih fotografij, ne le hišo, kos zemlje (izginjajoči generaciji odmerimo tipiziranih 2,10x2,40 v Podkraju), ampak tudi tisti, nad čemer nimamo neposredne, uporabne, lastninske pravice. Kraju, v kakršnem živimo pravimo, da je naš, kljub temu, da ga — stari Grki so krivi — ne moremo stlačiti v svoj žep ali v svoj vrt; enako velja za dolino in širše o1" močje, pa se lahko po njem kvečjemu sprehajamo in še to le, dokler ga nismo pozidali, asfaltirali, ožgali, spodkopali ali kako drugače uredili po svoji (ne)člo-veški meri.
Generaciji, ki odhaja ali pa je ravnokar odšla, imamo seveda nič kaj očitati — naprimer zastarele industrializacijske, urbanistične in socializacijske koncepte, ki se v našem primeru kažejo kot dvojno uničenje omenjene dediščine: kot rušna območja rudnika in kot nepremišljena zidava (Pesje in Škale sta eklatant-na primera industrializacije, ki žre sama sebe).
A predno te očitke izgovorimo, bi veljalo vprašanje preizkusiti na lastni koži. Mi, ki smo šli skozi sistem (neusmerjenega) izobraževanja, bi vendar morali znati ceniti še kaj drugega, ne le-kruhoborstvo in zbiranje starega papirja, potiskanega z ničlami in številkami.
V	čem smo boljši?
V	tem, da še vedno stlačimo po nekaj tisoč ljudi v betonske silose, pred katerimi je (spet betonska) ploščad, pod njimi pa z betonom ograjeno skladišče ple-ha? Otroke in njihovo igro, to je socializacijo izrivamo v privat-nost, kar je že po sebi dovolj slabo, toda ob tem se ne vprašamo, kaj bo s tistimi, katerim privat-nost je ravno omenjeni beton?
Smo boljši v tem, da v celem Velenju ni urejenih sprehajalnih poti? Ne asfaltiranih in betonira-nih, ampak navadnih pešpoti, kjer lahko človek hodi po zemlji, kamnih in borovih iglicah, ne da bi zato moral postati lovec ali planinec! Smo boljši v tem, da smo vsej urbanistični znanosti navkljuib postavili glasbeno šolo med dvakrat višje bloke in osno-

vno šolo, ki jo tudi presega za nadstropje? Boljši v tem, da že vsaj 10 let nakladamo o revitalizaciji starega Velenja, ostanka stare mestne aglomeracije, skaljene s kravjo idejo, da se prav na tistem vogalu postavi nova (»nova«) pekarna? Pa spiska še ni konec! Nategujemo se z namembnostjo vile Bianca ter gradovoma Turn in Švarcenštajn, kjer domujejo ljudje v komaj verjetnih razmerah. Igrajo tudi za nas gradovi vlogo barak? Drugje, npr. pri Eckensteinu, nas je čas rešil podobnih skrbi, saj se pod zemljo zidovje ne more podreti. Dalje, na velenjskem gradu bi si omislili lesen pod čez celo dvorišče in tako prekrili danes že izjemen način tlakovanja (kot da se ne bi dalo požvižgati na tistih nekaj gospa, ki se ne morejo ločiti od visokih pet), hkrati pa ne moti, da ob počasnem obnavljanju propada omet, da ni žlebov in da se stenam dvorišča pozna, koliko časa niso bile zbeljene.
Da ne vlečemo v nedogled: vse naštete reči in še kaj zraven, so del naše dediščine, identitete in (tudi naše) zgodovine; skratka del naše kulture vsaj toliko, kot je to obisk opere, ki služi blazira-nemu paradiranju z večernimi toaletami, vsaj toliko kot je br-kljanje po počitniški hišici ali poslušanje četrtkovega večera domačih pesmi in nap'evov. Za to, da bo mera, po kateri urejamo svet okrog sebe, v resnici človeška in da se bomo v njem dobro, se pravi človeško počutili, pa ne more skrbeti samo kulturna skupnost — to je nekaj neplačanih in zagnanih oseb — vanjo je pač po logiki entropije sistema vrinjenih nekaj dejavnosti, ki se financirajo tako in ne drugače. Gorenju, na primer, se danes milijoni, ki jih je vtaknilo v obnovo vile Herberstein, praktično nikjer ne poznajo, vila pa stoji. In še zelo lepa je!
redakcija KINA 16 misli članov povzel: Lado PLANKO
Prireditve • Prireditve • Prireditve
december 1986
TOREK, 2. DECEMBER OB 19.30, dvorana glasbene šole ABONMA — komorni koncerti za izven PIHALNI KVINTET RTV LJUBLJANA koncert
Program: W. A. MOZART: Fantazija, F-mol, KV 594 A. F. M. KLUGHARDT: Kvintet op. 79 G. LIGETI: Šest bagatel D. MILHAUD : La cheminee du roi Rene
Pihalni kvintet RTV Ljubljana so leta 1958 ustanovili solisti simfoničnega orkestra Radiotelevizije Ljubljana. Danes se uvršča med naše najvidnejše komorne ansamble. Koncertira doma in na tujem (Danska, Italija, Španija, ZDA, ZR Nemčija, Indija). Mnogi domači skladatelji so ansamblu posvetili svoja dela. Posnel je dve LP plošči. Leta 1976 je prejel nagrado Zlati Orfej za najboljšo izvedbo domačega dela in leta 1983 nagrado Prešernovega sklada. Vstopnice 1000 din. Šolska mladina 500 din.
ČETRTEK, 4. DECEMBER OB 19,00, knjižnica Titovo Velenje SREČANJE S TONČKO KOSOVEL
Ob 60-letnici smrti Srečka Kosovela bo njegova sestra Tonča obujala spomine na velikega pesnika.
Recital za to priložnost so pripravili učenci Centra srednjih šol.
Kulturna dediščina Šaleka in Gorice
Z razstavo »Kulturna dediščina Šaleka in Gorice«, ki bo odprta od petka 28. 11. 1986 dalje v avli osnovne šole Bratov Mravljak na Gorici, začenja muzej Velenje serijo razstav po krajevnih skupnostih.
Z razstavami po krajevnih skupnostih skuša doseči muzej dva smotra. Prvi je približanje kulturne dediščine kraja samim krajanom, jo predstaviti in predvsem krajanom zbuditi zavest o vrednosti tega kar imajo doma, pa mogoče sploh ne vedo kakšno vrednost imajo ti predmeti, slike, dokumenti... Z realizacijo tega pa je povezan drugi smoter, ki ga zasledujemo. Do zdaj je bila realizacija razstav vedno stvar profesionalnih delavcev v muzejih in galerijah, ki so gradivo zbrali, ga uredili in pripravili za razsta-
vo. ter to nostavili. S tem so bile razstave obiskovalcu nekaj od zunaj danega, nekaj kar prideš gledati, to občuduješ ali pa tudi ne, do česar pa nimaš tesnejšega, »intimnejšega« odnosa.
Te krajevne razstave pa smo si zamislili tako, da bi pri njihovi kreaciji direktno sodelovali sami krajani. To si želimo doseči tako, da naj bi bil del, ki ga bomo pripravili muzealci čim manjši, večina razstave pa bi se sestojala iz tistega kar bi prispevali sami krajani. S tem bi direktno vplivali na samo vsebino razstave, ravno tako pa bi jo, seveda s pomočjo muzejskih delavcev sami tudi oblikovali.
Pri razstavi v Šaleku so največji del nalog prevzeli nase učenci osnovne šole Bratov Mravljak, ki so opravili ogromno delo pri zbi-
ranju in urejanju gradiva. Pri naslednjih razstavah pa si želimo doseči sodelovanje čim večjega dela KS, tako da bi razstava res zaživela med ljudmi in dosegla svoj namen: seznanjanje s kulturno dediščino, ki ne pomeni samo predmetov, temveč predvsem korenine, ki vežejo ljudi na domači kraj in brez katerih kraj, pokrajina ... ne zaživita s tisto polnostjo, ki šele omogoči človeka vredno življenje.
Zato vabimo vse krajane Šaleka in Gorice in tudi vse ostale, ki jih zanima ne samo preteklost, temveč predvsem prihodnost, saj je preteklost najboljši učitelj za prihodnost, naših krajev in si razstavo ogledajo in v njej tudi sodelujejo. Razstava bo odprta, predvidoma en teden.
J. H.

27. novembra 1986 * titovo velenje
PRAZNIČNE ČESTITKE
nas cas * stran 7
GOSTINSTVO PAKA, p. o. Titovo Velenje, Rudarska 1
HOTEL PAKA
vas ponovno vabi
da si ogledate mednarodni barski program od 2. decembra 1986 do 31. januarja 1987. Program bo od 22. do 03. ure zjutraj, razen ob ponedeljkih.
V	programu bodo sodelovali:
—	Štiri dekleta s Filipinov
—	Mojstrice črne magije
—	Elizabet De Palače s polnočnim programom
—	informacije po telefonu: (063) 853-351
V	hotelu Paka vas ponovno pričakujejo in vam iskreno čestitajo za 29. november — dan republike!
Predpraznično razmišljanje
Pred nami je Dan republike in s tem trije prosti dnevi. Porabimo jih lahko za delo v hiši ali stanovanju, počitek, študij, kulturno in športno udejstvovanje, obiske, izlete in jjodobno.
Ena od možnosti aktivnega športnega udejstvovanja je tudi obisk bližnjih gora in odsekov planinskih poti, ki so razmeroma blizu, naj jih nekaj naštejemo: Šaleška pot, slovenska planinska transverzala št. 1, pot kurirjev in vezistov, Evropska pešpot št. 6, Savinjska pot, po poteh Vinske gore.
Šaleška pot, ki je speljana v nadmorski višini od okoli 400 do 1100 metrov, je praktično prehodna skozi vse leto. Občani Šaleške doline jo še vse premalo poznajo, čeprav nudi lepe razglede in gostoljubna srečanja na večini od skupno 21 kontrolnih točk. Letos jo je v celoti prehodilo in prejelo značke 67 oseb vseh starostnih skupin in poklicev. Pot, ki je dolga okoli 130 km ima tudi svoje rekorderje. Karel Str-
nišnik jo je prehodil že desetkrat, Metka Mahne devetkrat, Branko Čeh sedemkrat, od tega trikrat letos. Lep primer vztrajnosti. Prva dva sta iz Titovega Velenja, Čeh pa iz Maribora.
Torej majhen namig za praznike. Če še ne veste, kako bi aktivno preživeli del prostega časa, se oglasite v pisarni Planinskega društva na Šaleški 18, kjer vam
bodo posredovali ustne informacije in tudi ponudili nekatere dnevnike in vodnike. Tako se boste lažje orientirali po Lopatni-ku, Paškem Kozjaku, Završah, Zarazborju, Šentvidu, Belih vo-idah, Velikem vrhu, Gori Oljki. Mogoče se boste povzpeli še kam višje, odvisno od vremena, kondicije in opreme. Kakorkoli, ponovno boste ugotovili, da je gibanje v naravi koristno za zdravje in tudi zelo poučno.
M. 2.
Pogled s ŠaleSke poti na Mozinke planine la Smrekovec (foto: PD Titovo Velenje)
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO OB PRAZNIKU - 29. NOVEMBRU - DNEVU RE-PUBLIKEl
iz Raven želi vsem krajanom občine Velenje ob dnevu republike veliko delovnih uspehov.
Cenjenim gostom pa ieli prijetno udobje in se še v naprej priporoča za obisk.
X
INŽENIRING
TITOVO VELENJE
Smo enovita delovna organizacija za izvajanje kompletnega inženiringa na področju agrokompleksa na domačem in tujem trgu. K sodelovanju vabimo mlade, ambiciozne kreativne kadre.
35 let
praznovanje 43 letnice NOVE JUGOSLAVIJE in 35 ietnice svojega obstoja smo delavci DO ERA letos obogatili z naslednjimi dosežki:
spodarsklmi poslopji na Turnu
dajnlml prostori v Celju
prostori PE Center
©»DoMim ^©GcosdboOSOODD ODO g^SGÖGM® S®
IMKI ßäUPODBUDKg
!PXO)tf (O

Gostišče POD KLANCEM KOTNIK
8. stran * P8S C3S * titovo velenje 27. novembra 1986
naši
Kmetje na Čreti
Telefon bi bil zanje pravo bogastvo
MiroVranjek	Vitko Pungartnik
Zadnje tridnevne krvodajalske akcije za zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane se je udeležilo več kot 1300 občanov
Prostranstva Crete skrivajo v svojih nedrjih veliko bogastva in naravnih lepot za vse ljubitelje narave, med vojno so nudila varno zavetje partizanom, že od nekdaj pa na njih živijo kleni in dobri ljudje. Vsem teža vam navkljub vztrajajo na svojih kmetijah, trdo in pridno delajo na njih in jih ne mislijo zapustiti, čeprav jih razvoj zelo oddaljene doline večkrat obide, ali jih precej pozno dohiti. Seveda ti ljudje ne občudujejo le lepe narave okrog sebe, ki zna biti zanje še kako neusmiljena, v težkih razmerah trdo delajo in si skušajo zagotoviti kar najbolj primerne pogoje za življenje in delo. Volje in delovne vneme jim sicer ne manjka, toda vsega le ne morejo postoriti sami. Zato jih večkrat tudi boli nerazumevanje tistih, ki bi jim morali prvi pomagati.
Področje Crete se je pričelo plaho odpirati svetu šele okrog leta 1964, ko so dobili elektriko, čeprav so jo imeli sosedje in drugi že deset let prej. Tudi cestno povezavo z dolino imajo že dolgo, pri čemer so še kako hvaležni gozdnemu gospodarstvu, ki je z gradnjo gozdnih prometnic in odpiranjem gozdov veliko pripomoglo k
njihovemu napredku. Seveda so cestno povezavo med posameznimi kmeti dobili šele pred kratkim, pa vendarle. Med seboj so sicer oddaljeni »samo« po nekaj kilometrov, vendar so bili primeri, da si moral prevoziti tudi 40 kilometrov, če si se hotel z avtom ali traktorjem pripeljati do bližnjega soseda. Ceste med kmetijami pomenijo veliko, čeprav so razdalje med njimi še vedno kakšna dva kilometra, vendar je to premalo.
Želijo in še kako potrebujejo takojšnjo zvezo z dolino. Prvi telefon je oddaljen 8 kilometrov, do njega pa ni lahko priti, zlasti ne v snegu in ledu. V telefonu vidijo svojo rešitev in to upravičeno. Koliko bi jim pomenil, ko potrebujejo zdravnika, živinozdravnika ali koga drugega v nujnih primerih! Koliko hitreje bi lahko poklicali pomoč, koliko skrbi bi se rešili in koliko bi prihranili! To sami najbolje vedo. Pozabiti ne smemo požara. Letos je pogorelo gospodarsko poslopje enega izmed njih. Toda v vsej nesreči je imel to srečo, da njegovo kmetijo vidi skoraj vsa dolina in so bili gasilci na mestu požara v rekordnem času. Gorečega poslopja sicer niso mogli rešiti,
ognjenih zubljev pa so obvarovali ' stanovanjsko hišo, druga poslopja in gozd. Kaj bi bilo, če bi zagorelo pri katerem od drugih, ki se še med sabo ne vidijo? Gasilci so sicer z vajo pokazali, da so lahko na teh kmetijah v dobrih dvajsetih minutah, toda še toliko kmetje rabijo, da jih obvestijo, med tem pa ne morejo reševati ljudi, živine, premoženja. Seveda ne mislijo le na vse najslabše, toda pripravljeni bi radi bili tudi za te primere, končno tudi za obrambne in samozaščitne potrebe. Pa tudi to ni vse. Danes morajo pogosto v dolino po kakšno malenkost, naj bo sonce, dež ali sneg, v dolino morajo, povrh vsega večkrat tudi zastonj. Telefon je torej zanje pravo bogastvo.
Toda tega bogastva ni in ga najbrž kaj kmalu ne bo. Pri akciji so jih že zaobšli, obljub je vedno dovolj, sedaj pravijo, da ni številk in podobno. Kmetje pa bi ob besedah želeli še kaj otipljivega. Sami bi dali drogove, prispevali bi les, naredili posek pa še kaj, toda kaj pomaga če ni številk zanje, pa četudi ene same. Kljub vsej volji in pripravljenosti te naloge seveda sami ne bi zmogli, s pomoč-
Veliko krvodajalcev
zdravstveni delavci, razen redkih izjem kot so zaposleni bolnice Topolšica. »V tem času pripravljamo že nov delovni program za področje krvodajalstva. Ne bò ga tež-
ko napisati, saj pričakujemo, da bodo krajani naše občine tudi v prihodnjem letu pokazali takšno mero pripravljenosti in solidarnosti do sočloveka.«
I I I I
I I I I I I i I I
S pomočjo družbe do pitne vode
jo širše skupnosti, tudi splošnega ljudskega odpora, pa bi jo lahko in morali. Ob vsem tem kmetje s precej grenkobe omenjajo proslave ob obletnicah prve frontalne bitke in drugih pomembnih dogodkov. Veliko udeležencev pride vsako leto na Čreto, na kateri so imeli med vojno zavetje in pomoč domačinov, veliko obljubijo in gredo.
Seveda pa kmetje na Čreti niso le nezadovoljni. Hvaležni so Gozdnemu gospodarstvu, pa še komu, v zadnjem času si precej obetajo tudi od sodelovanja z Zgornjesavinjsko kmetijsko zadrugo, s katero doslej ni bilo pravih vezi. Radi bi namreč uredili pašno skupnost, ki jo sosedje, ti so že v žalski občini, že imajo. Pitance v hlevih seveda že imajo, toda skrb zanje in delo z njo je vezana na hlev in vzame precej časa. S pašno skupnostjo bi dobili plemenske telice, s pašo pa bi poleg časa prihranili še kaj. Na zadrugi razumejo njihove težave in kmetje na Čreti zato pričakujejo tudi dejanja pri urejanju pašnih skupnosti, kljub vsem zagatam in nevšečnostim pa še kar naprej negujejo upanje, glede telefona seveda.
Alojz Kokomlk, Završnik I» Alton Strožič, Jugovnik: »Kljub vsem težavam vztrajamo in upamo, da nas bodo ob našem trdem delu razumeli tisti, od katerih upravičeno pričakujemo nekaj pomoči in razumevanja«
V tekmi s časom, pehanjem za dobrinami, boljšo življenjsko ravnijo, postajamo ljudje vse manj človeški. Nimamo časa niti zase, svoje najbližje, kaj šele za kaj več.
Zato sčasoma to, da sosed ne pozna soseda, postaja pravilo. Le rezultati na področju krvodajalstva v naši občini nas lahko prepričajo, da
kljub vsemu še znamo biti ............""
- -J — """
S tridnevno kvodajalsko akcijo, bila je prejšnji teden, so člani občinskega odbora Rdečega križa Velenje sklenili delo na tem področju za to leto. Ob razveseljivih podatkih so gotovo pozabili na nemalo težav, ki so jih imeli pri organizaciji 27 rednih in štirih izrednih krvodajalskih akcij. Njihovemu klicu na pomoč se je namreč, po še nepopolnih podatkih, odzvalo 4283 krajanov naše občine, kar je več kot lani. Če to primerjamo z začrtanim planom, ta je bil 3500, potem ves trud resnično ni bil zaman. To pa pomeni tudi, da je kar 10 odstotkov prebival-! stva krvodajalcev.
Podrobnejši pregled poda-
tkov je naslednji : za zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane je darovalo najpomembnejšo življenjsko tekočino 3485 občanov, za potrebe celjske bolnišnice 477, odvzema v slove-njegraški bolnici pa se je udeležilo 321 ljudi. »Seveda smo zelo zadovoljni in srečni, da krajani velenjske občine vedno prisluhnejo našim željam in potreham- ^
7icnn vHill^ni*»»'-* « */rct«» r»rrk------- • —j—-j-j« * '"»v
stovoljnih darovalcev krvi, in da smo prav po njihovi zaslugi na samem vrhu na področju krvodajalstva tako v republiki kot tudi Jugoslaviji,« pripoveduje radostno sekretarka občinskega odbora Rdečega križa Velenje Darinka Herman.
Po zbranih podatkih sezname krvodajalcev znova »polnijo« rudarji, delavci reka, zvesto jim sledijo zaposleni v Gorenju, v Vegradu, Eri, zanemarljiva pa ni tudi udeležba iz manjših delovnih organizacij. Nekoliko je naša sogovornica pokarala le dijake Centra srednjih šol iz Titovega Velenja, delavce zaposlene na centru, obrtnike in poklicne voznike. Žal, so tudi tokrat povsem zatajili
Krajevna skupnost Šentilj je ena večjih vaških krajevnih skupnosti v velenjski občini. V njej živi okoli 1000 prebivalcev, od tega jih je nekaj več kot 400 zaposlenih. Kraj sestavljajo štirje zaselki: Laze, Arnače, Sitava in Ložnica. V zadnjih letih so v tem kraju veliko pridobili. Med drugim ima večina gospodinjstev telefonski priključek, adaptirali in razširili so prosvetni dom, uredili prostore za celoletno pripravo otrok na šolo, prostor za trgovino za osnovno preskrbo, hišniško stanovanje, glede na to, da je to kmetijsko področje pa je zanje izredno pomembna tudi melioracija, ki so jo s pomočjo kmetijsko zemljiške skupnosti opravili na 150 ha površin.
Napravili so torej zares veliko, pa vendar imajo v tem kraju še vedno ogromno nerazrešenih vprašanj. Mednje sodi med drugim pomanjkanje dobre pitne vode. O tej in drugih nalogah Šentilanov smo se pred dnevi pogovarjali s predsednikom sveta krajevne skupnosti Mirom Vranjekom, članom sveta zadolženim za finančno področje Vidkom Pungar-tnikom in predsednikom skupščine te krajevne skupnosti Ivanom Pustinekom.
vodovod - najobsežnejša naloga
V Šentilju je v sušnih poletnih dneh kar polovica gospodinjstev odvisna od pitne vode, ki jim jo v kraj pripeljajo s cisternami. Zato tudi ni čudno, da so se pri pripravi programa za to srednjeročno obdobje odločili, za obsežno in zelo drago nalopo _ ;zgraclnj0 vodovodnega omrežja. Za uresni-
ta «rtlrtwa	nnraktti
Ulcv it umu^t uuuv j/wiuwi«
vsa sredstva samoprispevka in tudi vsa druga sredstva, ki se zberejo v kraju (sredstva za de-
lovanje krajevne ski sredstva iz bruto osebi hodkov organizacij zd ga dela ...), krajani bo rali kar globoko seči opraviti pa bodo mor veliko prostovoljnega Šentilju poudarjajo, di •kar obvezno delo. Pol pa računajo tudi na si stna sredstva, ki naj' izgradnjo vodovoda n mestne krajevne skupni gradnjo potrebnega rei ja v Kavčah ter izgrai mernega vodovodnega ja pa ima v svojih pi samoupravna interesni nalna skupnost občil nje.
In kaj so pri izgradnji Šentilju že naredili?
Imenovali so gradbeni je začel zbirati intereseni najo, da jih bo okoli 220, so potrebno dokumentacij izdelana prve dni decemb jo pa tudi že prispevke ter takoj kupujejo potreba al. Računajo, da bodo i mladnih mesecih začeli h kundarno vodovodno oni če bo vse prav, če bo vse® tako kot načrtujejo, naj K voda v Šentilj pritekla žep ali najkasneje 1989.
Izgradnja vodovodnega je zares velika in zahtevnih Primarno vodovodno oa» dolgo približno lS-kilomJJ pa so še sekundami vodi.iP računski vrednosti iz leta« bo ta investicija veljala 6.» de dinarjev. Koliko denaijw ni to danes ali takrat, kop " sticija končana pa še niti čunali. »Številke so zares joče,« pravijo naši so »vendar smo Šentiljčani ? Pomanjkanje pitne vnA '.i^Girii občutili in storili da bomo kos tej nalogi, smo prepričani, da nam b« a ša družbena skupnost obi»
do izpolnila vse za kar smo vorili. Zavedamo se namre r° mi vodovodnega omrežja ws gli zgraditi.«
Slavka Mijoč
bo predvidoma potekal do pomladi, ko bodo pripravi le tudi razstavo svojih izdelkov, naučile pa se bodo .29 vzorcev. Večere pletenja obiskuje 41 udeleženk. Med pletenjem pogosto prepevajo, obvezno pa imajo tudi nekaj minut telovadbe.
Ljudmila Uršič je slišala po radiu, dà bodo tudi v Titovem Velenju pripravili izobraževalne oblike za upokojence in takoj se je odločila, da se pridruži. Redno, vsako sredo se udeležuje večerov pletenja, je pa tudi redna gostja druž-banih večerov, ki so v Rdeči vrtnici hotela Paka. Rada bi se naučila tudi nemščine in če bodo pripravili ta tečaj, jo bodo o tem obvestili.
Redno pa obiskuje tudi telovadbo za starejše občanke, ki jo imajo v Šoštanju, tam je namreč doma, vsak torek. Tudi Agica Mravljak, že nekaj časa je invalidsko upokojena, je ostala aktivna. Redno se udeležuje telovadbe za starejše občanke v osnovni šoli Štirinajste divizije v Titovem Velenju, je članica pevskega zbora društva upokojencev, zdaj pa obiskuje tudi večere pletenja. »Nikoli ni bilo časa za pletenje. Znala sem sicer plesti, vendar sem prve za-
Marica Močilnik
htevnejše izdelke napravila šele zdaj, ko obiskujem te večere. Navdušena sem. Pa ne le nad pletenjem. Tudi nad družbo. Tu je tako veselo. Postale smo prave prijateljice in skoraj si ne znam predstavljati, kako bi preživela sredo zvečer brez te družbe.«
Tudi Marica Močilnik je
nad večeri pletenja navdušena. Pa ne le nad temi ve-ieri. Udeležuje se tudi tečaja kuhanja, redno pa z možem obiskujeta tudi družabne večere. Veseli jo, da je prišlo do organizacije izobraževalnih oblik za upokojence tudi v občini Velenje.
Prepričana je, da bodo dosedanje, prav gotovo uspešne izkušnje, navdušile organizatorja, da aktivnosti na tem področju v prihodnje še razširi in obogati.
Prav gotovo se bo odzvalo več upokojencev, še več starejših občanov, ki želijo preživljati leta po upokojitvi v-prijetni družbi, ustvarjalno. Pa zaključimo tale zapis z vabilom vsem, tudi tistim, ki se doslej še niste udeleževali izobraževalnih oblik Univerze za tretje življenjsko obdobje: Pridite v nedeljo 7. decembra popoldne ob 17. uri v prostore Rdeče vrtnice. V prijetni družbi svojih sovrstnikov se boste razvedrili.
Mira Zakošek
27. novembra ,1986 titovo veienje * HSS C3S * stran 9
LJUDJE
Večeri
Agica Mravljak
Jesenski in zimski večeri so pogosto tako dolgočasni!
Še posebej takrat, ko otroci odrasejo in oddidejo. Človek pa se upokoji. Naveliča se posedanja pred televizorjem, dnevno časopisje je prebral, za spanje je še prezgodaj. Pa zakaj ne bi preživljal teh večerov nekoliko drugače? Ustvarjalno.
Prav ta namen ima Univerza za tretje življensko obdobje, ki je zaživela tudi v občini Velenje. In če so predstavniki podružnice Andragoškega društva pristopali k organizaciji teh izobraževalnih oblik negotovo, s strahom, da bodo prizadevanja neuspešna, da ne bo odziva, so zdaj zares zadovoljni. Vse oblike (večeri pletenja, kuharski tečaji, tečaj angleščine, zgodovinsko etnološki krožek in družabni večeri) so dobro obiskane in kar je prav tako pomembno — udeleženci so zadovoljni.
Pa se tokrat ustavimo pri večerih pletenja.
pletenja
i
i i
■
i i i i
i i i i i i
Mladi novinarji na osnovni šoli Antona Aškerca
Za pisanje že vrsta nagrad
Otroška zvedavost ne pozna meja, vsaj tako pravijo tisti, ki z otroki veliko delajo. Svoja čustva, občutke mladi radi zlijejo na papir. 15 učencem predvsem šestega, sedmega in osmega razreda osnovne šole Antona Aškerca iz Titovega Velenja gre pisanje še posebej od rok. Zato so v začetku šolskega leta med mnogimi interesnimi dejavnostmi izbrali literarno-novinarski krožek.
Obiskali smo jih, saj nas je zanimalo, kako delajo, kaj v svojih sestavkih opisujejo,... Našli smo jih na »redakcijskem ses»»^. ku«. »Nismo se povsem odloči!'., käj bomo danes delali. Uh, za nami so naporni dnevi pred konferenco. Zato bomo tole uro, ki jo imamo na voljo za našo interesno dejavnost, namenili spisom, s katerimi bomo letos sodelovali v jugoslovanskih pionirskih igrah, prebirali časopise ter
„„ --------m: „ —.-x_:„ „v,
isuguvurill u natečaju ww
100-letnici rojstva mladinskega pisatelja Josipa Ribiča,« so bile zgovorne mlade novinarke.
Povedale so nam, da so se za to interesno dejavnost odločile zaradi tega, ker pri rednih urah slovenščine ni časa za »zlivanje« občutkov, čustev, domišljije na papir. V svojih pesmih in proznih sestavkih pa jim tudi ni pri krožku treba »obdelovati« tem, ki jim jih drugi predlagajo. »Resne teme, kot so mir, svoboda, nam ne ležijo. Zato se zadnje čase tudi tako pridno ne udeležujemo raznih natečajev. To pa še ne pomeni, da pri krožku slabo delamo. Že kar v začetku šolskega leta smo začeli uresničevati namere te interesne dejavnosti s polno paro.« Zelo rade se mlade novinarke te šole odpravijo s svinčnikom in beležnico med svoje sošolce, ljudi, pišejo ankete, intervjuje. Članke največkrat objavljajo v šolskem glasilu Mladi veter, v Pionirskem listu, v reviji Otrok in družina. »Povsod
nas je polno.« Zelo so ponosne na prvo nagrado, ki so si jo »pripisale« v planskih jugoslovanskih pionirskih igrah. Lepim knjižnim nagradam bi rade dodale še nove. Zato že pridno pišejo najlepše članke na temo Kadar makne ni doma, miši plešejo ter Izštevanke.
Kaj pa šolski radio? Zaradi tehničnih težav se ta oglaša le ob
Ekskurzije nas
Vsako jesen imamo osnovnošolci ekskurzije v različne kraje po Sloveniji. Šestošolci smo šli letos v Ljubljano v živalski vrt, Vrhniko in Bistro.
Z avtobusom smo se najprej odpeljali v ljubljanski živalski vrt z namenom, da bi spoznali življenje zaprtih Živali ^;Mimal0
"as IZ prav vse. Marsikomu pa se je ob pogledu na živali v kletkah utrnila grenka misel. Vsak dan beremo v časopisih o nasilju nad ljudmi, o njihovem boju proti zatiranju, o njihovem boju za svobodo. Toda, ali si želijo svobodo samo ljudje? Si je ne želijo tudi živali, ki jih mi, ljudje zapiramo v kletke, pa čeprav jih hočemo samo občudovati? Prav gotovo bi bile srečnejše, če bi bile svobodne.
Po ogledu smo se odpeljali v Tivoli, kjer smo imeli svoj prosti čas. V glavah pa so nam še vedno rojile podobe živali.
Šele ogled znanega tehničnega muzeja v Bistri je usmeril misli na zanimivo lesarsko, gozdarsko in lovsko razstavo. Žal, so del muzeja obnavljali, tako da smo bili za nekaj zanimivosti prikrajšani.
Pot nas je nato pripeljala do Cankarjeve rojstne hiše. Kar preskromna se nam je zdela v primerjavi z našim velikim pisateljem. Nekoliko razočarani smo
raznih priložnostnih proslavah in prireditvah.
Teme mlade novinarke izbirajo same. Kaj, kako so naredile, kaj še morajo, pa skrbno beležijo v dnevnik. Hranijo pa tudi vse objavljene prispevke. »Delo je pestro in zanimivo, žal pa nas vedno preganja čas,« so končale pogovor mlade novinarke. Kako pišejo, pa lahko preberete sami.
bogatijo
odhajali k cerkvi Svete Trojice, ker si svojih literarnih map nismo mogli obogatiti s slikovnim materialom o Ivanu Cankarju, saj ni bilo moč kupiti ničesar, kar bi imeli v spominu na našega največjega ustvarjalca. Lepe Cankarjev* J^-sede, napisane na plošči cerkve Svete Trojice: »O Vrhnika, blagoslovljen kraj...« se niso povsem ujemale z odnosom Vrhničanov do ustvarjalca.
Misli so skoraj zbledele šele ob razposajeni igri šestošolcev.
Maja Glažer, Darja Hladin 6. A Literarno dopisniški krožek OŠ AA
Kadar mačke ni dom ...
»Klavdija, kje je moja nakupovalna torba?!« je kričala vsa zasopla moja mama, ki je že drugič prihitela po stopnicah naše visoke stolpnice. »Spet sem jo pozabila!« se je jezila. »Mami, kaj naj počnem sama doma?« sem jo zmotila sredi iskanja. Ni mi odgovorila, ker je ravno takrat našla svojo nakupovalno torbo in spet zdrvela po stopnicah.
Odgovora niti nisem potrebovala, saj se mi je takrat porodila strašna ideja. Seveda, mami bo vesela, če malo
Udeleženke večerov pletenja so navdušene, saj ustvarjajo in se ob tem tudi razvedrijo
Sreda je. V prostorih doma za varstvo odraslih na Kidričevi cesti v Titovem Velenju je živahno. Okoli štirideset upokojenk spretno vrti pletilke. Vmes seveda veselo kramljajo, izmenjujejo izkušnje. Najraje pa govorijo o svojih vnukih, za katere najpogosteje tudi pletejo. Veselijo se trenu-
pomaga upokojenka Zdenka Slomšek, ki jo mnogi poznajo kot uspešno voditeljico različnih tečajev med drugim tudi ročnih del. Slavka Mijoč se je udeležila tečaja za mentorje izobraževalnih oblik za upokojence, pravi pa da je delo uspešno steklo. Udeleženke same povedo, kaj si želijo. Tečaj
RAZŠIRITEV POKOPALIŠČA IN IZGRADNJA MRLIŠKE VEŽICE
V	program za to obdobje so v Šentilju postavili tudi razširitev pokopališča in izgradnjo mrliške vežice. Naročili so tudi že potrebne projekte. Pri razširitvi pokopališča ne bodo imeli težav, saj ga bodo financirali s prispevki za najemnine grobov, medtem ko sredstev za izgradnjo mrliške vežice še nimajo zagotovljenih.
SLABE KRAJEVNE CESTE
V	Šentilju imajo kar okoli 18 kilometrov krajevnih cest, ki so v slabem stanju. Vendar žal v tem srednjeročnem obdobju za njihovo josodobitev, kljub veliki želji kra-anov, ne bo denarja. Vseeno pa nenijo, da bodo lahko proti koncu :ega srednjeročnega obdobja iz iredstev krajevne skupnosti »kaj primaknili«, seveda za izgradnjo istih odsekov krajevnih cest, kjer >odo krajani sami, z lastnimi pri-
ipevki, pokrili večino investicije.
•
rELOVADNICE ŠE NE SO
V	programu samoupravne inte-ešne skupnosti za telesno kulturo ibčine Velenje je bila za letošnje eto tudi izgradnja prizidka (telo-adnice) k osnovni šoli v Šentilju, -al do uresničitve te naloge zaradi lomanjkanja sredstev ni prišlo, laši sogovorniki pa menijo, da so
tudi njihovi delegati v tej skup-čini premalo aktivni.
-Ravno na področju tesnejšega pdelovanja mied vodstvom kraje-ne skupnosti in delegacijami za bor krajevnih skupnosti skupšči-le občine Velienje in samouprav-lih interesnih skupnosti se še ved-io srečujejo z velikimi težavami. 'ik^tST jim namreč ne uspe vzpo-taviti tesnejšeiga sodelovanja, oce-ijujejo pa tudii, da so njihove dele-acije premalio aktivne. Brez te ktivnosti pa mi napredka v kraju, loudarjajo, sa:j sami zbereio mnn-
;o premalo denarja za uresničitev ibsežnih nalogg. Zato bodo morali toriti vse, da aktivnost delegatov endarle poživ.ijo. Mira Zakošek
Ivan Pustitinek
uredim svojo sobo. Takoj sem se lotila deli.
Najprej sem sobo lepo pospravila, vendar še nisem bila zadovoljna. Moje stene so bile namreč bele, zame zelo puste. Tega mnenja pa sta bila tudi oči, mami, zato sta nekaj dni pred tem kupila lepe tapete, ki naj bi jih nalepil neki očkov prijatelj. Pomislila sem: »Zakaj tega ne bi opravila jaz?« Ko sem po dolgem iskanju našla tapete, sem si pripravila Urok selotejp, drugega lepila namreč nisem našla, in Škarje. Najprej sem tapete zrezala na različno velike kose in jih postopoma lepila na steno. Ker pa selotejp ni držal, sem si pri sosedu, ki je zidar-, sposodila žebljičke ali bsije rečeno velike žeblje. Razbijala sem po steni,... Tedaj je pozvonilo. Odprla sem očku, ki je s svojim poslovnim partnerjem tako zav-
zeto razpravljal, da me niti ni videl, še manj pa slišal. Odhitela sta v očkovo delovno sobo, jaz pa sem nadaljevala delo. Delala sem tako, da nisem sigila, kdaj se je mož poslovil in kdaj je očka stopil v mojo sobo. Kar naenkrat pa sem zaslišala strašen ropot. Očka se je zvrnil na tla in se držal za glavo. Spregovoriti ni mogel. Vedela sem, da se mi ne obeta nič dobrega. Tedaj je za nameček prihitela v sobo še mama: »Zdravo, ljubčka!« je zaklicala vsa razposajena. Na tleh je zagledala sedečega očka. Najprej se je začela smejati. Ko pa je uzrla mojo sobo, je zakričala in spustila iz rok. rsč vrečke.
Kaj se je zgodilo z| tem, si najbrž vsi predstavljate, eni tako, drugi drugače...
Klavdija Dovečar
tkov, ko jim bodo podarile mehko volnene oblačilce, trenutka, ko jih bodo opazovale v svojem izdelku.
Druge izdelujejo oblačila zase. Znale so sicer plesti tudi že prej, vendar se tako zahtevnih izdelkov niso lotevale. Seveda so zdaj zelo ponosne, saj jim je to prvič v življenju uspelo.
Tečaje ali bolje večere pletenja vodi Slavka Mijoč, ki je tudi članica iniciativnega odbora Univerze za tretje življenjsko obdobje v naši občini. Pri tem pa ji
Mojca zelo rada piše pesmi o mucah. Preberite njene tri »primerke«.
Ljudmila Uršič
ti grdoba,
zdaj še ptičke mi loviš! Si kanarčka si želela, ampak tega ne dobiš!
Zdaj od hiše te bom gnala, od lenobe se samo rediš! Packa si, da veš, ti muca, smeje se ti vsaka miš.
I Muce male mucike so na zelen travnik šle. Tam so jedle, tam so pile, a se niso utrudile.
Potlej so sladko zaspale, lepe bele muce male. Ko so muce se zbudile, so spet jedle in spet pile, spet so skakale po trati, kakor nagajivi škrati.
10. stran ★ fiaS C93
čestitke
N.
titovo velenje * 27. novembra 1986
tov^jn Virfc to s0 •
n
cù Ve
ne oVf^e *>
naj1
;acyc
vodne
'•»li
rvo^-
ilce,^ ta
setoli »
tuj«)0
:/> ro
tvojgj, por
eutr^J Ua
nev;" .i-ira*10
1 Vi; vis0"
avir-T:. pro
vda "ET* "ah5»"° "pa ^
5T>.°ra/inretO!** nritl°bu,n;bo- v
parve"v
rak Y'J'.jernc livasi
ra

akflP'

i-sSSsSS^

ko-
cu- st'u


itd V svojo
>rete
lcloStl
27. novembra 1986 » titovo velenje	praznične čestitke _HQŠ C35 » stran 1 1
Delavci industrijskega podjetja Vegrad Titovo Velenje na gradbiščih sirom po Jugoslaviji', Madžarski, Zvezni republiki Nemčiji in Nemški demokratični republiki čestitajo vsem našim delovnim ljudem in občanom za rojstni dan nove socialistične Jugoslavije — 29. november!
INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA
TOZD TOVARNA USNJA
ŠOŠTANJ USTANOVLJENA LETA 1788
V TOVARNI USNJA ŠOŠTANJ
proizvajamo:
— vegetabilno strojeno usnje, v kromovem obratu pa oblačilni velur in podloge iz svinjskih kož. Poleg tega izdelujemo še krom strojeno usnje in goveje gornje usnje — boks, v tozdu je tudi obrat za izdelavo usnjene konfekcije. Poleg obstoječega programa proizvodnje usnja smo v Tovarni usnja Šoštanj pričeli s proizvodnjo sedežnega pohištva v kombinaciji les — usnje.
' ^--i-'-iiii: ■ -
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje iskreno čestitamo za dan republike — 29. november!
PROIZVODNJA MODNE KONFEKCIJE MOŽIRJE
Za 29. november — dan republike iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom Mozirja in Titovega Velenja!
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
Herbz
Poslovna enota »RENT-A-CAR« Stari trg 36 a
Titovo Velenje, Telefon: 855-552
Poslovna enota »TURIZEM« Šaleška ulica 2
Titovo Velenje, Telefon: 854-593
—	Rent-a-car
—	letalske vozovnice
—	obiski strokovnih sejmov
—	organizacija izletov za zaključene skupine — OO sindikata in maturante
Kompasova zima 86/87 jesen—zima—pomlad 86/87 Oba programa že v prodaji
KOMPAS JUGOSLAVIJA — POSLOVNI ENOTI »RENT-A-CAR« IN »TURIZEM« TITOVO VELENJE ČESTITATA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ZA 29. NOVEMBER - DAN REPUBLIKE!

PRAZNIČNE ČESTITKE
titovo velenje * 27. novembra 1986
ljubljanska banka
Temeljna banka Velenje
Vsem delovnim ljudem in občanom, poslovnim partnerjem in varčevalcem čestitamo za dan republike — 29. november ter jim želimo veliko delovnih uspehov!
zavarovalna skupnost triglav
OBMOČNA SKUPNOST CELJE, n. sol. o. — 63001 Celje
Priporočamo se za sklepanje različnih oblik zavarovanja, ki nudijo skleniteljem popolno gospodarsko varnost!
Svoje usluge nudi zavarovalna skupnost TRIGLAV
—	Območna skupnost Celje na sedežu Delovne skupnosti v Celju ter prek krajevnih predstavništev:
-	TITOVO VELENJE, ŽALEC, MOZIRJE, ŠMARJE PRI JELŠAH, LAŠKO, ŠENTJUR PRI CELJU SLOVENSKE KONJICE.
*****
Zavarovalna skupnost TRIGLAV — Območna skupnost Celje iskreno čestita vsem delovnim, ljudem in občanom za 29. november — dan republike!
Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica Titovo Velenje
Vsem delovnim Ijüdem in občanom občin Velenje in Mozirje iskreno čestitamo za dan republike — 29. november in jim tudi v prihodnje želimo novih delovnih zmag in pridobitev!
n
mladinska knjiga n. sol. o.
tozd knjigarne in papirnice ljubljana
KNJIGARNA, PAPIRNICA IN GALERIJA Titovo Velenje
Čestitamo
vsem delovnim
t
ljudem in občanom za 29. november — dan republike!
Delovna organizacija za komunalno in stanovanjsko oskrbo Titovo Velenje
Vsem delovnim ljudem in občanom, posebej pa še našim uporabnikom čestitamo za rojstni dan nove Jugoslavije — 29. november!
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje ter vsem delovnim ljudem sirom po domovini iskreno čestitamo za 29. november — dan republike
Skupščina občine Mozirje
Izvršni svet skupščine občine Mozirje
Občinska konferenca SZDL Mozirje
Občinski svet ZSS Mozirje
Občinski komite 'ZKS Mozirje
Občinski odbor ZZB NOV Mozirje
Občinska konferenca ZRVS Mozirje
^ emona
S KfllEIIJ/KI KOflìBUIAT PIUJ
TOZD TR2NICA TITOVO VELENJE
Vsem delovnim ljudem in
občanom občine Velenje iskreno čestitamo za 29. november — dan republike!
(petrol]
Petrol Ljubljana DO Trgovina
TOZD Trgovina na drobno
Mariborska 91, Celje
Pridružujemo se čestitkam delovnim ljudem in občanom za 29. november — dan republike!
27. novembra 1986 * titovo velenje
ZA PRAZNIK
nas cas * str3n 13
NAGRADNA KRIŽANKA
nama
Praznična nagradna križanka (znak) nama Za pravilno rešitev nagradne križanke nama bomo izžrebali pet nagrad.
Prva nagrada 4.000 din, druga nagrada 3.000 din, tretja nagrada 2.000 din, četrta in peta nagrada po t .000 din. Rešitve pošljite na Uredništvo Našega časa, Foitova 10, 63320 Titovo Velenje z oznako »Praznična nagradna križanka »nama« do 11. decembra 1986.

m.
STATEV, MOTOVllO
poöjefcü srtw v 6r.mit0l.
mesto v
\srovowwi
pohorski GRANIT
IVAM LEVAR
PC&AN
STRIČEVA ŽENA.
podroije Poklicu .
UbE^ST-VDVANjA
NMVlfal OFICIR V LE6I31
ra&inov urad
CEKA V SR60I, PRITOK MORAVE
MA6Ö DIKUČ
NASICE
„bELl" SPORT
sopra-
nlstka gerl0vič
pokomfen WOG PRI nogomet. vrfttm
ar44itekt sarrinen
P0LNITB/
0se6a12 kršč.. MIT0L06.
svetcwhio m0we
SCEN,, bOM&AZ
PIANIST 6STONCEÜ
3eiik0sl. kopitar
UUNSKl POGLAVAR
LEVAR.
VEIE.YDK
HA POLJSKEM
SEMENA KOPICA
KASTELK VINKO
SREbSWO ZA ANESTEZIJO OREL IX 6ERM.MIT.
SREDIŠČE VRTENJA
su«/. IRulf
Pour
LAVk. ■ .
5I-AHA
VZDEVKI prilastki
MRAV0-SLOVEC
SPRELET GROZE
NEKb-POKRIVALO PAPEŽEV
edvarü &eneš
1ETKNA 6umüica
tovarna
y
KOtoDU
K1LD-<2rav\
5ÙTELIT
DALMAT. ŽEN. IME.
krad v sv. &itihi3i
SUKACL SAALES
PLES
NEZNANEC
VEl£TOK VOIRMI
VODNA ŽIVAL
vzhq0u0 nemški ■pisatelo (LUDWIS^
sldv. pesnik intso-dcninaft wr&an)
MESTOVKM a&LAbl
&DRANA KOROŠKEM
LATI Ki. TESNI K ('AMALI')
USW0VI-"TED MADI, V6M.PACT-3ECbELft\
iOKE-crüe-nezvheei
TKANWA 2 VZORCEM ŠIVOV ALI iuKnDIC
IZPUŠČAJI
\l ushh
PQ\ J>0-JENCKlH
POK RADUNA V VIETtJAMiU
"Z-DA
NEM.ME5It> DbftEK.1 KOCHER
VRSTA OSTRICA
WM
PROKUPIJE
küSMATA TKANINA
DREVESkI I IZCEDEK
IKVASAC-
DOŽ.E 0LAO
SMISEL7A C.LAS&0
MAbŽAR Ì£PlcA
iz mm\
ČEVINE
REKA V MAKEDOfj.
UEALD VRABEC
SREDIŠČE
MOlDAVOE
astrqnjtìm bALINOm)
ATLETSKI
som. uri
GMIST.AVTog OAgftEOR
TAN l/CA KöUCA
SPONA
RbtCA KRVNA TELESCA
FIZ0-l0vka, PREKLA
AM er. PtoSS. MERA
SKAMDU NAYSKD MùllML
ATLETINJA NIKOLIg
SOD. HÈM. PI stilb)
MEStbNA SIUL10\
VRSTA LÖVJK.R5A
TINE LO&AR
CELJE
ÒRIENT. BARVA ZA LASE
LM <Ä V ALŽIRIJI
STROČNICA
VRSTA M6TUL3A
ÖCUA
REK^NA SLOVAŠKEM
košarkar
OMOTA
KRALt) bosov v STAREM E6IPTU
SRBSKO HOS. IME IMbOHEZ. TIEKCWNA AßEWCPA
PRIPADNIK OU&OSUiY-NARODA.
-3E2JK
ZVEZDA,Kl NBttbOMA 2Ažkl IN IßASME
ZEMEL3. Ltßoft
IGOR DEKLEVA
Gß.:2ML, V NESTAU).
EI6URA, PobObA
film. igralec 1amir0ff
kümedi-
OfiRAF
1R2IÓ
STÄVfcA, 7&RA&PA
RASTUN. feODICA
SCENARIST kozinc. EMIL OE.LAK
SEV.MlM PAKT
OSEBNI ZAIMEK
3uzmöaik.
LEOPAÄDtU PODOBNA^ MA.ÜCAT
fft-ujioa
V wca~ MAVlbUl [NATroVcU)
ößjuai in CerRTt
SAMOGLASNIK
KATftANU
SLl^MATE-j kOCWAZA RAZKUiffiS,
BALKON
MAR\?>06. BALEWIK FR.REKAJRI TOK SEINE
IISTRE EVALEjCI
CERW&10 12D6Ü14-JE Pfi0QEgR(
"CÖK.H4 läl
AMEft. sati ri kc bWCHWALb
SNEMAWI APARAT
sNov.we-REPftBÄSb-Nòsrae
N0R.ČA-VO^TQA-PAkJ^E
. ü£E
MPM1 dopi 6
REM>WIK|
ISAAC NEWTON
JAP. TE-LOVAOB^ ÒNO
ÌWIN0-ZDRWSWO
PRE&IVA-LECANMtó
MUZA PESNlSWA
SESTAVINA SVETI WEGA PU NA
HERCE-
DUŠIK
AFRIŠKA REPU&IIKA
skupen o-BED PRI PR-
>mk
VNEMA, POLET
TAUSoVA ORANŽAiA
gelatìna
IX ALÄ
ANS .DRAM.
UMETHIK
/EDMUND)
m—
pi
SL.TlLM. REHSEfi.
REfHC. lEN.IMEL
IELÈKOVO 0&LMÄM7E
AsMTOKl AS.UERC
7AVADLAV AN3A
^iST0Pt41C£
SESTAVI L:
14. stran »1185 C3S
PRAZNIČNE ČESTITKE
titovo velenje -k 27. novembra 1986
kovinotehna
kovinotehna
Vaš poslovni partner doma in v tujini
Vsem delovnim ljudem in občanom, posebej pa še poslovnim partnerjem širom po Jugoslaviji, iskreno čestitamo ob 29. novembru — dnevu republike!
Nemogoče je mogoče
Če želite biti poceni in modno oblečeni, obiščite
»BOUTIQE NITKA«
na Splitski 19, v naselju Šalek Gorica, kjer vas že čakajo novi modeli kolekcije za zimo 86.
Lokal je odprt vsak dan od 13. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Če vam je težko priti na Splitsko, pa lahko vse informacije dobite po telefonu (063) 855-895.
Za obisk se priporoča »BOUTIQE NITKA« Irene Terglav, ki vam iskreno čestita ob 29. novembru — dnevu republike!
»URARSTVO«
MILENA
ARNEŽNIK
Splitska 31 Titovo Velenje
vabi
občane Titovega Velenja v novo urarsko obratovalnico vsak delavnik od 14. do 17. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Hitro, predvsem pa kvalitetno, vam bodo popravili ali nastavili vašo uro. Obiščite nas in se prepričajte.
Ob 29. novembru — prazniku naše republike se pridružujem čestitkam vsem delovnim ljudem in občanom!
stropnik
«wvuHävie*«»
rtada
VÜUK» VUHäwe* «B
KOMISIJSKA PRODAJALNA
Nada Stropnik
Veljka Vlahoviča 61 Titovo Velenje
orate smučarsko
Žensko
ite, velika Viano	novembru se P"
«««35»«^
prodajalna« na un
nje.
riada stropnik
wm**vu*(iv>e*s»
krovsko kleparska
ključavničarska dela
Franc Sever
Anton Štangler
Celjska 61, Titovo Velenje
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OBČINE VELENJE ISKRENO ČESTITAVA OB 29. NOVEMBRU -DNEVU REPUBLIKE
krovsko kleparska ključavničarska dela
V ZADRUGI PRAZNIČNO ŽREBANJE
ZA PRAZNIKE VAM NUDIMO:
NEVERJETNO ZNIŽANJE
Rama 500 g
15,90
Rozine 500 g
8,90
Lešniki 500 g
34,90
Riž 1 kg
7,90
Lak za lase Dorle
17,90
Toaletni papir 10 kom.
19,90
Nivea krema 500 ml.
45,90
Modne moške ali ženske
trenirke 289,—
Arabia kava 1 kg
87,90
Männer jedilna čokolada 250 g
13,90
Orehi jedrca 1 kg
79,80
Brekkis hrana za mačke
19,80
Maggi začimba
fj£ 19,80
Lux milo 150 g
4,90
Lenor mehčalec 3x21 konc.
49,90
Ogrevalna blazina
279,—
ZNIŽALI SMO CENE ORODJA IN ZABAVNE TEHNIKE
Spodaj navedene cene so brez davka za izvoz, cene v oklepaju so s prometnim davkom. Davek lahko upoštevate, če nakupite v vrednosti nad 1000 šilingov.
. ""GALAXIS ZVOČNIKI 30 W 2 KOM (395) 299,-
1 -RADIO
KASETOFON (539) 449,-
RADIO BUDILKA (239) 199,-
FRITESA 2,5 I (839) 699,-
PEKAČ
(959) 799,-
HS VIJAKI 19 KOM. V KASETI 1 — 10 mm
(99) 82,50
kasete za orodje (79) 66,—
Ponudbe veljajo od 25. novembra do vključno t. decembra 1886

market
I BOtTzA SREČOLOV"
tel. 9943-4235-2039
PLIBERK
LiiiEil
27. novembra 1986 * titovo velenje
nas obveščevalec
nas cas * stran 1 5
koledar
ČETRTEK, 27. novembra - VIRGIL PETEK, 28. novembra - JAKOB SOBOTA, 29. novembra - DAN RE-PUBLIKE
NEDELJA, 30. novembra - ANDREJ
PONEDELJEK, 1. decembra - NATALIJA
TOREK, 2. decembra - BLANKA SREDA, 3. decembra - FRANC
M ALi OGLAS!
PRODAM FOTOAPARAT CANON — 28, cena ugodna. Vlado Radivojevič, Koroška 8 B, Titovo Velenje.
KUPIM DVOSOBNO STANOVANJE v Titovem Velenju. Vlado Radivojevič, Koroška 8 B, Titovo Velenje.
POCENI PRODAM MALO RABLJENO TRAJNO GOREČO PEČ. Pantner, Kvedrova 20 Titovo Velenje.
PRODAM SPALNICO, 1 leto staro in kombi Mercedes 220, laže karamboliran ter štedilnik Ke-kec. Gotovnik, Kardeljev trg 4, Titovo Velenje.
PRODAM STARO, DOBRO OHRANJENO, ŠE UPORABNO STARO PREŠO (leseno). Telefon 888-193.
UGODNO PRODAM RABLJENO SPALNICO in 28 m! rabljenega tapisona. Telefon 857-063. ŠE VEDNO IMAMO NA PRODAJ LEPA NEŠKROPLJENA JABOLKA za ozimnico po zelo ugodni ceni, 100 din za kilogram. Telefon 858-734, kmetija Zabukovnik, Podkraj 48, Titovo Velenje.
GS PALLAS, letnik 1977, 140.000 km, temno-rdeče barve, potreben popravila, vozen, registriran do maja 1987, prodam za 35 SM. Lesjak, Jurčičeva 1, Titovo Velenje.
ZAPOSLIM SAMOSTOJNO KV FRIZERSKO POMOČNICO, po možnosti tudi za pomoč v odsotnosti obrtnice. Informacije v frizerskem salonu »VIKTORIJA«.
PRODAM trosed, garderobno omaro, šank za marlesovo kuhinjo iz programa »Orhideja« ter motor Tori. Telefon 854-970. NOVE PLOŠČICE IN OPEKO za krušno peč 1,8 x 1,8 prodam za 15 SM. Informacije po telefonu 856-318.
PRODAM ŠTEDILNIK GORENJE 4 plin, 2 elektriko. Informacije po telefonu 857-809. APN —6 motorno kolo, letnik 1985 prodam. Telefon 857-224. PRODAM OSEBNI AVTO ZASTAVA 101, spredaj karamboliran. Telefon 857-041.
IŠČEM ŽENSKO ZA POMOČ (4 ure), enkrat tedensko. Informacije po telefonu 853-360.
TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA
kupim. Tel.: (062) 34-741. PRODAM SANYO PRENOSNI MINI STOLP z dvojnim kasetofonom. Telefon 858-661
PRODAM OTROŠKO STAJICO,
globok otroški voziček ter kombinezon do enega leta starosti. Vse dobro ohranjeno. Informacije po telefonu 855-328 popoldan.
PRODAM PIANINO LINA, rabljen 1 šolsko leto. Kličite po telefonu 884-028.
PRODAM TRAKTOR ZETOR 47—18, star 7 let po ugodni ceni. Prodam tudi kravo simentalko 650 kg težko, brejo 7 mesecev, Alojz Robnik, Podkraj 17, Titovo Velenja. NEVEZAN UREJEN 40 letnik s stanovanjem v Titovem Velenju, želi spoznati iskreno žensko srednjih let. Dopisi na Naš čas pod šifro »SKUPAJ v NOVO LETO IN ŠE DALJE«.
PRODAM STANOVANJSKO HIŠO, v industrijski coni, ugodna lokacija za gostinski lokal. Ulica Talcev 23 Titovo Velenie, telefon 857-354. PRODAM MOTORNO KOLO AV-TOMATIK. Informacije v dopoldanskem času po telefonu 856-953 ali Gorenje interna 270 UGODNO PRODAM RABLJEN KAVČ z dvema foteljema. Glušič, Foitova 8 Titovo Velenje, telefon 854-136.
UGODNO PRODAM KAVČ IN TRI FOTELJE S KLUBSKO MIZICO.
Telefon 855-940.
HIDRAVLIČNO DVIGALO NA KOLEŠČKIH, 1,8 tone nosilnosti prodam. Telefon 855-749. GRUNDIG BARVNI TV, ekran 67 rabljen ugodno prodam. Dr. Sadar Foitova 2 Titovo Velenje, telefon
854-195.	___
SPREJMEM ŽENSKO, UPOKOJENKO, POŠTENO, NEALKOHO-
LIČARKO, ki je brez stanovanja za družbo in pomoč v gospodinjstvu. Informacije po telefonu 858-574.
dežurstva
Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje:
28.	novembra 1986 — dr. Zvonka Petek od 14. do 20. ure v zobni ambulanti Velenje,
29.	in 30. novembra 1986 — dr. Zvonka Petek, Koroška 29. Titovo Vele iv .
1. decembra 1986 — dr. Zvonka Petek, od 8. — 12. ure v zobni ambulanti, od 14. — 7. ure zjutraj v pripravljenosti doma.
Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj:
od 28. novembra do 5. decembra 1986 — Franc Blatnik, dipl. vet., Prešernova 22 e, Titovo Velenje, telefon 857-223.
Dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj dan solzän, težko je bilo se ločiti, a vse solze, ves jok zaman.
(S. Gregorčič)
ZAFIVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše ljubljene žene, mame, stare mame, sestre in tete
ALBINE ZABUKOVNIK
Onemel je tvoj vedri nasmeh, v naših srcih ostaja bolečina. Kruta in neizprosna je resnica, da
se nikoli več ne vrneš.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam kakorkoli pomagali, darovali vence in cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Prav prisrčna hvala dr. Grošlju in sestri Veri za nesebično pomoč in lajšanje bolečin v njeni težki bolezni. Iskrena hvala tudi duhovniku za opravljen obred. Hvala za izrečene poslovilne besede obema govornikoma in pevcem za odpete žalostinke.
Žlalujoči: mož Franc, hčerka Breda, sin Vlado z družino ter brat Ivan, sestri Mira in Ida z družinama in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči tragični izgubi dragega moža, očeta, dedija in brata
ALOJZA VERHOVNIKA
iz Gaberk, starega komaj 58 let
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane vence in cvetje ter vsem, ki ste v času žalosti stali ob strani in nam pomagali. Zahvaljujemo se tudi oddelku Bolnišnice Celje za nudeno pomoč govornikoma Bernardu
Skarlovniku in Slavku Ramšaku, ki sta z besedami slovesa počastila njegov spomin. Enaka hvala velja tudi pevcem za odpete žalostinke in g. duhovniku za opravljen obred, ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena Ivanka, sin Mirko, hči Ivica in Branko z družinami. Sestre Fanika, Slavka in Marija z družinami in ostalo sorodstvo.
	ZAHVALA
	
	ob boleči izgubi dragega moža in strica
M	JOHANA MOČNIKA -
	
se iskreno zahvaljujem mojim najožjim, ki so mi pomagali in stali ob strani ob težki izgubi in mi še pomagajo. Zahvala velja tudi g. župniku Kraševcu, pevcem in godbi. Posebno zahvalo izrekam mojim dragim sosedom in vsem, ki so mi stali ob strani, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala RLV za častno stražo, spremstvo uniformirancev, govorniku RLV in društvu upokojencev.	
	ŠE ENKRAT NAJLEPŠA"HVALA VSEM SKUPAJ!
	Žalujoča žena Terezija in ožji sorodniki.
ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta
MARTINA HUDOURNIKA
iz Lopatnika
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v zadnjih trenutkih priskočili na pomoč in darovali
cvetje.
Še enkrat vsem skupaj iskrena hvala. Žalujoči : hčerki Marta, Marija in sin Franc z družinami
ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene in mame
MARIJE VERKO
iz Topolšice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala velja tudi govorniku, pevcem in g. župniku za opravljen obred.
Žalujoči : mož Franc, hčerki Fanika z družino, Marjana, sin Franci, vnuk Boris in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, sestra, teta, babica in prababica
CECILIJA DOLINŠEK
rojena Vranjek iz Laz
Iskkreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in vence ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali bo strani. Posebna zahvala velja sosedom. Topplo se zahvaljujemo dr. Janežičevi, dr. Šolarjevi in patronažni sestri Knapovi za nudeno pomoč na domu.
Iskkrena hvala vsem govornikom za poslovilne besede, pevcem ter č. g. duhovnikoma za lepo
opravljen pogrebni obred.
ŽALUJOČI VSI NJENI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, strica, svaka in starega očeta
ANTONA STEBLOVNIKA
iz Podgore, Šmartno ob Paki
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga obdarovali z mnogo cvetja. Posebna hvala sosedi Idi in možu za njuno prvo pomoč ter ostalim sosedom in sorodnikom. Hvala dr. Stuparju za njegovo zdravljenje. Zahvaljujemo se gasilskemu društvu, pevcem, TOZD Keramika, TOZD Pralno pomivalna tehnika, govorniku in g. duhovniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: žena Hilda, sin Edi in hči Majda z družinama, nečak, svak in svakinje
Novi prodajno-skladiščni prostori
Delovnim dosežkom ob 35-le-tnici delovanja delovne organizacije so se te dni pridružili še novi prodajno skladiščni prostori tozda Veleprodaja v Celju.
Na to investicijo so se v tem delovnem okolju pripravljali že dalj časa. Svoje enote so imeli v Celju vse od leta 1966, ko je bilo v skladu s takratnimi predpisi tam ustanovljeno predstavništvo trgovskega podjetja Bazen, predvsem kot prodajno mesto za premog. Že po dobrem letu poslovanja pa so začutili potrebo po razširitvi dejavnosti na področje prodaje gradbenega materiala. Ker prvotno niso razpolagali s skladiščem za gradbeni material, so pretežni del prometa z gradbenim materialom opravljali v tranzitu na relaciji proizvajalec — potrošnik, preostali del pa iz centralnega skladišča gradbenega materiala v Velenju. Vse trgovanje tako s premogom kot gradbenim materialom se je odvijalo ž dostavo na dom, po konkurenčnih cenah.
Razvojne možnosti predstavništva v Celju so bile vse bolj obetavne, zato so leta 1970 najeli skladiščne prostore v Celju, s pomočjo katerih so prodajo na tem območju pomembno povečali. Leta 1972 so najeli še večje pro-
store na Ljubljanski cesti, kjer so imeli na voljo večje skladiščne prostore, prodajo pa so usmerili predvsem v področje gradbene keramike in sanitarij. Promet se je še naprej močno večal, zato se je leta 1975 pokazala potreba po še večjih poslovnih prostorih in močnejši kadrovski zasedbi, zato so celotno enoto Celje preselili v začetku leta 1976 v skladiščno prodajne prostore v Opekarniško ulico v Celju. Tu so obseg poslovanja še razširili ter poleg kupoprodajnih poslov organizirali tudi konsignacijske posle za tovarne Gorenje. Te dodatne posle so opravljali vse do leta 1980.
Vse doslej je enota poslovala v tujih — najetih prostorih, šele ob 35 letnici pa jim je uspelo, da bodo končno začeli z delom v svojih — novih in sodobnih prostorih. Upajo, da se bodo s tem še bolj približali potrošnikom Celja in njegovi okolici. Lokacija je sicer nekoliko oddaljena od mestnega nakupovalnega centra, vendar pa so na Eri prepričani, da bodo z dobro ponudbo in solidno postrežbo svoje potrošnike spodbudili, da jih bodo radi obiskovali. Zatrjujejo namreč, da bo založenost gradbenega materiala ter gospodinjskih strojev celovita in pestra. Potrošnikom se bodo
skušali približati na ta način, da jim bodo zagotavljali in svetovali nakup in uporabo sodobnih materialov z najracionalnejšimi lastnostmi po načelu »gradimo z vami«. Kot zanimivost velja vsekakor omeniti uvajanje prodajnega svetovanja nakupa ali prodaje vseh vrst gradbenega materiala, ki se pri ponudnikih pojavljajo kot odvečni in hkrati pri kupcih kot zelo iskani. Takšno posredovanje pa nameravajo v prihodnje razširiti tudi na druge vrste premičnin, s čimer bodo prav gotovo privabljali mnoge kupce. S prvim januarjem prihodnjega leta bodo uvedli stimulacije za nakupe, ki bodo presegli določeno vrednost. To bo, tako so prepričani, vplivalo na zvestobo in obseg nakupov v,njihovi poslovni enoti.
»Ne delamo si utvar, da bo šlo vse gladko, saj se tudi trgovini v prihodnjem ne obetajo zlati časi. Zavedamo se, da bomo uspeli samo s solidnostjo. To pa moramo dokazati, če želimo, da bo naložba opravičila svoj namen. Vanjo je bilo vloženih skoraj 400 milijonov dinarjev,« pravijo na Eri ob otvoritvi novih prodajno skladiščnih prostorov tozda Veleprodaja v Celju, (mz)
Predsedstvo OS ZSS Velenje
Gospodarstvu jasnejše temelje poslovanja
Oba odbora — za samoupravne in družbenoekonomske odnose in planiranje ter za vprašanja delitve dohodka in osebnih dohodkov — pri Občinskem svetu ZSS Velenje sta obravnavala osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 v prihodnjem letu. Vsa njihova stališča je potrdilo tudi Predsedstvo občinskega sveta.
Osnovna ugotovitev je, da je resolucija spet sestavljena bolj deklarativno in manj v smislu razreševanja ključnih problemov. Iz tega pa izvirajo tudi vse aejasnosti v instrumentariju za ugotavljanje doseženih dnižbe-no-ekonomskih rezultatov, prav tako pa tudi ugotavljanja realne rasti dohodka, osebnih dohodkov in deleža za razširitev materialne osnove dela gospodarstva.
Skeptični so do uspešnega izvajanja resolucije še posebno zato, ker moramo proti koncu leta (prejeti cel niz novih zakonov oziroma dopolnilnih zakonov, ki bodo reševali področje ključnih vprašanj v gospodarstvu. Gospodarstvu je potrebno končno zagotoviti dolgoročnejše in jasnej-ie temelje poslovanja.
Predlogi gospodarskih zdru-
ženj, ki so bili zelo konkretni tudi v nakazanih spremembah in rešitvah, so našli svoje mesto, vendar vse preveč v načelnih in splošnih opredelitvah nalog v resoluciji za naslednje leto. Sprašujejo se, če bo dosežena realna rast družbenega proizvoda (3,5 odstotna), ko pa na področju fizičnega obsega industrijske proizvodnje ocenjujemo le 2,6 odstotno realno rast. Delež industrije v celotnem gospodarstvu je vsekakor največji, kljub višji stopnji rasti proizvodnje v kmetijstvu, povečanem obsegu storitev v prometu, turizmu in trgovini ter ostalih gospodarskih panogah, kljub temu pa verjetno ne more nadomestiti navedene razlike.
Vse očitnejše postaja dejstvo, da v Sloveniji ni pravih — perspektivnih programov. Pri tem pa, kot pravijo, pozdravljajo ukrepe po večjem vključevanju bank za financiranje pomembnejših projektov združevanja sredstev po načelu kozorcijev ter ob produktivnem zaposlovanju, poudarjanju in povezovanju raz-vojno-raziskovalnega dela z visokošolskimi institucijami.
Več ali manj je deklarativen, menijo, tudi tisti del resolucije, ki govori o razporejanju in deli-
Po poteh štirinajste
Delavci Postaje milice Titovo Velenje so pripravili v soboto tradicionalni pohod po poteh Štirinajste divizije, ki se ga je udeležilo devet ekip postaj milice celjske uprave za notranje zadeve, ekip TO, ZRVS in CZ. Najuspešnejša je bila ekipa Centra zvez skupščine občine Velenje, drugo mesto je
osvojila ekipa ZRVS in KS Šalek, tretje pa druga ekipa Postaje milice Titovo Velenje. Tudi med tokratnim pohodom, od Sel do Tre-beliškega, Pake, Hrastovca in Cirkovc na Lubelo, so miličniki preizkusili znanje iz prve pomoči, topografije, preizkusili pa so tudi strelske sposobnosti, (mz)
tvi dohodka in ne prinaša bistvenih sprememb glede na zapisane ukrepe v letošnji resoluciji. Zato tudi pravijo, da je skrajni čas, da se začnemo ukvarjati z vprašanjem večjega ustvarjanja dohodka kot pa, da trošimo energijo okrog delitve že tako skromnega dohodka.
Pregledali več kot dvesto vozil
Kljub čakanju so bfli vozniki po pregleda zadovoljil. Vlado Se-
všek: »Še bom prišel na podobne akcije«
svetlobnih telesih, krmilnih mehanizmih in podvozju. Ob tem je potrebno poudariti, da so na pregled prišli predvsem vozniki novejših in dobro vzdrževanih vozil. Kaj bi šele namreč bilo, če bi na pregled pripeljali tudi vozila,
Sobotna brezplačna akcija tehničnih pregledov osebnih vozil v Titovem Velenju je ponoven dokaz, da mnogim voznikom ni vseeno s kakšnimi vozili se vozijo po naših cestah. Načrtoval jo je občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, izvedli pa člani združenja šoferjev in avtomehanikov. Akcija je bila zlasti pomembna tudi zato, ker so vozne razmere s prihajajočo zimo vse bolj nevarne. To dokazuje tudi dejstvo, da je na sobotno akcijo v servisnih delavnicah Rekove delovne organizacije APS svoje železne konjičke pripeljalo preko 200 voznikov. Strokovni delavci APS-a, deset jih je bilo, so vozilo najprej oprali in ga nato temeljito pregledali ter izmerili izpušne pline. Manjše napake so skupaj z zamenjavo žarnic tudi sproti odpravljali, za odpravo zahtevnejših napak pa so lastnikom svetovali, kam naj se obrnejo.
Zaskrbljujoče je dejstvo, da je bilo od dveh pregledanih vozil kar 80 odstotkov takšnih, na katerih so odkrili manjše ali večje napake, kar drugače pomeni, da niso bila povsem v redu. Sicer so najpogostejše napake odkrili na
Gorenje — udarniški delavnik
Za razvojno sanacijo
Blizu 9.000 zaposlenih v delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju je v soboto, 22. novembra opravilo udarniški delavnik, že tretji letos.
Po uspešno končani prvi finančni fazi sanacije in konsolidacije, katere značilnost so bili tudi izjemni proizvodni napori in odrekanja delavcev, so se zaposleni v delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju odločili, da bodo letos
opravili tudi tri udarniške delavnike kot njihov prispevek za uresničitev smelo zastavljenih razvojnih ciljev.
Letošnji udarniški delavniki potrjujejo pripravljenost zaposlenih v delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju, da s kar največjim opiranjem na lastne sile nosijo tudi glavno breme razvojne sanacije.
(an)
Foto: H. Jerčič
MILIČNIKI SO ZAPISALI # MILIC
23. novembra je v Delavskem klubu okoli 20.30 razgrajal vinjeni Dušan P. Glede na to, da ga miličniki niso uspeli umiriti in ker bi z dejanji verjetno "nadaljeval, so ga prepeljali v prostor za pridržanje. Malo kasneje istega večera, je neznanec na železniški postaji, verjetno je bil to delavec ZTP, hudo telesno poškodoval Safeta Džendžo. Miličniki bodo seveda poskrbeli, da ga bodo odkrili.
Prav tako 23. novembra okoli 22. ure je Slavko L. v stanovanju na Šlandrovi cesti grozil z nožem ženi. Med prerivanjem je ranil šestnajstletnega sina in ga lažje telesno poškodoval.
VLOMI V AVTOMOBILE
Iz avtomobila parkiranega na Koroški cesti v Titovem Velenju
last Darka K. je neznanec 17. novembra odnesel avtoradio. 20. novembra pa je neznanec ukradel kolo osebnega avtomobila Franca P. 23. novembra je izginila luč z osebnega avtomobila Ed-yarda V. s Cankarjeve v Šoštanju, neznanec pa je vlomil tudi v avtomobil servisa Gorenja na Foitovi cesti. Odnesel je avtoradio.
'/LOM V PROSTORE HPH
V noči na 20. november so neznani storilci vlomili v poslovne prostore HPH. Odnesli so dva električna računska stroja, pisalni stroj in telefonski aparat.
ZBIL VOZNIKA KOLESA Z MOTORJEM
Po Kidričevi cesti v Titovem Velenju je peljal 21. novembra
okoli 19.30 voznik osebnega avtomobila CE 215-622 Vojko Lempi (1959). Ko je pripeljal v križišče s Koroško cesto, je prišlo do trčenja z voznikom kolesa z motorjem Jožetom Kočevarjem (1938), ki je peljal po prednostni cesti. Pri trčenju je dobil voznik Kočevar hude telesne poškodbe.
HUDO TELESNO POŠKODOVANA PEŠAKI-NJA
Iz Titovega Velenja proti Šoštanju je peljal 24. novembra malo pred 6. uro voznik osebnega avtomobila CE 121 013 Anton Železinger (1962). V bližini odcepa proti jašku Preloge mu je prišla na cestišče z leve, nenadoma, pešakinja Marija Fučko (1939). Prišlo je do trčenja, pri čemer je dobila Fučkova hude telesne poškodbe.
KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR
V hotelu Paka v Titovem Velenju naj bi 19. novembra okoli 21.40 Meusud J. z nožem zabodel Fuhradina Colica. Ko so prišli miličniki na kraj dogodka, je že odšel, vendar bodo vseeno poskrbeli za prijavo pri sodniku za prekrške.
Naslednjega dne so morali posredovati miličniki okoli 20. ure pri zasebnem prepiru na ulici Vr-njačke banje v Titovem Velenju. Tam je razgrajal in pretepal ženo Avdo D. Ker ga miličniki že dobro poznajo, saj se pogosto nasil-niško obnaša, bodo poleg prijave sodnucu za prekrške podali še ovadbo na temeljno javno tožilstvo. Istega večera, malo pred polnočjo, je neznanec z nožem poškodoval Kristiana Š. v bližini osnovne šole Antona Aškerca.
ki jih je zob časa že pošteno načel in so že v dokaj kritičnem stanju. Po končani sobotni akciji nam je Mirko Grudnik, ki je sicer imel polne roke dela v sprejemni pisarni, povedal, da je večina voznikov menila, da je takšnih in podobnih pregledov premalo in da so zelo koristni, saj omogočajo varnejšo vožnjo. Vozniki so se tudi spraševali, če je danes sploh še možna takšna brezplačna akcija s strokovno usposobljenim kadrom. Mi dodajmo še to, da nobeden od sodelujočih pri tehničnih pregledih ni zahteval nikakršnega denarnega nadomestila, niti priznanja za opravljene ure. Brez dvoma je to primer, ki je pri pri nas že domala pozabljen.
Voznik katrce Vlado Sevšek iz Titovega Velenja nam je po pregledu povedal naslednje: »Za to akcijo sem izvedel iz tednika Naš čas in se takoj odločil, da se je udeležim. Avto je star tri leta, na pregledu pa so ugotovili, da zavore bolj slabo primerjo. Drugega ni bilo. Nadvse pozdravljam takšne akcije, škoda je le, da niso bolj pogosto. Vsem, ki današnje prilike niso izkoristili, je lahko pošteno žal. Sam se bom vseh prihodnjih akcij še udeležil, saj gre predvsem za lastno varnost vsakega, ki sede za volan.«
B. Mugerle
Posvet predsednikov sindikalnih organizacij
V petek je bil v hotelu Vesna v Topolšici celodnevni seminar namenjen predsednikom sindikalnih organizacij v organizacijah združenega dela. Cilj posveta je bil seznaniti sindikalne aktiviste z gospodarsko situacijo doma in v svetu ter z nadaljnjimi usmeritvami družbeno-ekonomskega razvoja ožje in šire družbenopolitične skupnosti ter o nalogah sindikalnih organizacij do konca letošnjega leta.
Posvet je bil razdeljen na dva dela. V prvem delu so se prisotni najprej seznanili s povzetkom bistvenih usmeritev Resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine v prihodnjem letu, v drugem dopoldanskem delu pa je Janez Stanovnik, član Predsedstva SR Slovenije, spregovoril o gospodarski situaciji doma in v svetu. Izhajal iz mednarodnega političnega in ekonomskega položaja in na njem prikazal, kje je Jugoslavija. Po predavanju je od-
govarjal na vprašanje udeležencev posveta. Zanimalo jih je marsikaj, zato je bilo tudi vprašanj veliko. Janez Stanovnik je nanje odgovarjal kar dve uri.
Popoldanski del je potekal po skupinah, namenjen pa je bil aktualnim nalogam v sindikalnih organizacijah.
Sočasno s tem posvetom so sklenili tudi občinsko sindikalno politično šolo — slušatelji te so prav tako sodelovali na posvetu — in popoldan zagovarjali seminarske naloge, ki so jih pripravili. _
Udeleženci so posvet ocenili kot zelo dober. Menili so, da je še posebno dobro to, da je delo potekalo po skupinah, saj so se tako laže pogovarjali in dogovarjali. Menili pa so tudi, da bi morali to obliko dela negovati še naprej, morda le v krajši obliki, saj je takšen celodnevni posvet, kar naporen.
0 inovacijah v kranjski Savi
Na področju inventivne dejavnosti potekajo preko celega leta najrazličnejše aktivnosti. Ena teh je tudi vsakoletni obisk katere od slovenskih organizacij združenega dela. Tako so letos predstavniki iz Titovega Velenja — oba predsednika odborov za inveti-vno dejavnost — pri Občinskem sindikalnem svetu in Občinski raziskovalni skupnosti ter strokovni delavci, ki se v organizacijah združenega dela ukvarjajo z inventivno dejavnostjo — obi-
skali kranjsko Savo.
Izmenjali so izkušnje, še posebno pa so se ustavili pri metodologiji nagrajevanja inovatorjev in pri vprašanju, kaj je in kaj ni inovacija. Podlago za razpravo na to temo so pripravili v Gorenju, ki ima izdelano metodologijo po kateri izračunavajo nagrade inovatorjem.
Seveda so si ogledali tudi proizvodnjo. Enotni so bili, da so takšni stiki koristni in bodo z njimi še nadaljevali.
S S * v 1 c a
Petek, 28. novembra, na Radiu Velenje naslov	Izvajalec
1.	I WANNA HEAVE YOUR HEARTBEAT - Bad Bo Blue
2.	I FEEL GOOD - Saphir
3.	GERONIMO'S CADILLAC - Modern Talking
4.	TAKE MY BREATH - Berlin
5.	LADY OF ICE - Fancy
6.	TRUE BLUE - Madonna
7.	JAPANESE GIRLS - Joy
Naš predlog za vstop na lestvico
1. SEMPRE, SEMPRE - Al Bano & Romina Power
Moj predlog Moj naslov