Izvrstna knjiga o Slovencih nem.ški pisana. Nedavao je aa Duaaji knjigar Karol Prohaska založjl kajigo, kojej je aaslov: Die Sloveaea. Voa Josef Šumaa. Wiea uad Teachen. Verlag vob Karl Prohanka 1881. Velika oamerka, 183 straai. Ceaa 1 fl. 80 kr. V 1. poglavji govori pisatelj o sedanjib sedežib Sloveacev, kterib bioj se ceui na edea milijoB ia 300.000; le aa Ogerskera jib je kakib 15.000 evaageljske vere, dragi so vsi katoličaai. V drugem poglavji razpravlja o imenu Sloveacev, koje NeiBci zovejo nWiadeB". V 3. pogl. govori o staroati i prvotaih sedežih Slovencev. Dokazuje, da 80 Slovenci že gotovo 500 let pred KristOBi zavzemali dežele aa severaej straai Karpatov, i da so stanovali aa obalih izhodnjega morja pri GdaBskem, ter so imeli v rokah trgoviao z jaBtarjem (Berasteia). Pa že tudi v 7. veku so zavzemali Slovaai imeaovane prostore. Safarik sicer trdi, da so Slovaai tudi pokrajine ob jnžaej straai Karpatov že 700 let pi ed Kristom v oblaati imeli, i tudi slavai aaš Davoria Trsteujak poskuša isti dokaz v svojem spi8u: nSloveBski elemeati v Veaetačiai", kojega je priobčil v letopiaih nMatičnih" pa do zdaj ae pravda ai dogaaaa. V 4. od- stavku govori o prihodu Sloveaeev v sedaaja selišča. Tu omeaja, da ao leta 376 p. Kr. adrli Huai 5rez Volgo proti zapadu; ž ajimi 80 prišli odBJih podjarmljeBi Sloveaci v sedaaje a?oje 8edeže ;za to tudi aekteri piaatelji Sloveacev od Huaov niti ločili aiao. Leta 567 ao se vtrdili med Sloveaci Obri, sorodai prejšnjim Huaom, podobai pozaejim Madjarjem. Uaičil jih je Karol Veliki, kralj frankovaki 788—799. Leta 595 so se koroaki Sloveaci prvokrat zbili z aemakimi Bavarci. Leta 678 ao se z oaiaii Sloveaci, ki so staaovali ob izhndojem Duaaji, v sedaajem Erdeljskem ia Bolgari pomešali Madjarom sorodai Bolgari i jim aadeli svoje ime. Leta 878 so pridrli med ogerske Sloveuce Madjari, i so jih potlačili. V 6., 7. i 8. veku so prepluli bolgarski Sloveaci cel grški poluotok, i od ajih je dobil Pelopoaez sedaaje ime Morea, t. j. morje, pomorje. Leta 634 so Hrvati z dovoljeajem grškega cesarja Heraklija Dalmacijo poaedli. Leta 636. so se naselili Srbi za Vrbasom, Bosbo ia Driao. Mikloaič misli, da so priali Sloveaci v sedaaje pokrajiae ob 6. veku iz Erdelja. Na strani 23. govori o slovauskeai kralji ,,Samo", ki je združil 623—658 Čehe i Slovence v 8vojej uiogočaej državi. L. 748 so izgubili korotaaski Sloveaci za vselej svojo samostalBoat, postali so odviaai od Bavarcev m ž Bjimi vred od Fraakov, pozaeje od Bemške države. V 5. poglavji govori o izobražeaosti Sloveacev, ko so ae pagaai bili, v 6. poglavji nam popisuje, kako so ai posebao ueraški kralje ia duhovaiki prizadevali Sloveace pokriatijaaiti, pa tudi poaemčiti. V Barodaem jeziku i toraj tudi z aajboljaim uapehom, sta Sloveacem krščansko vero ozaaujevala av. brata Ciril ia Metod, — pa čraa zav^at aeniakib akofov jima ni puatila dovršiti zveličaaakega dela, — po ajibovej smrti so morali celo jibovi sloveaski ačeaci iz dežele pobegaoti — ali so med Hrvatc v Dalmacijo, pa aied Bolgare. Sv. Ciril je bil v Keraoau aaael oataake av. Klemeaa, papeža i mučeaika, i te je 1. 868 8 svojiai bratom priaeael v Rini, i Hadrijaa II. je, kakor pravi pisatelj aa strafli 44., povikaal Metoda za aadakofa, Koastantiaa Cirila pa za akofa. Sledaji je pa to čast od aebe odkloail. Gotovo pisatelj ae dvdmi, da je bil 8v. Ciril istinito za škofa poavečea, ker poroča ,,Vita cum TVanslatioae S. Clemeatia" čisto razločao: posvetili so jega (Cirila) i Metoda v skofa." Dalej razpravija pisatelj o glagolakem i cirilskem pismu. 7. poglavje ,,kratko zgodoviao aloveaske zemlje" je spisal g. prof. Fr. Faachiag. Posebao se odlikuje koaec aestavka, ki nam kaže, kako ae je po nemškeia i laškem uplivu sloveaski aarod vedao odrival i spodrival iz starih svojib 8eliač. 8. poglavje: „0 aavadab i običajih Sloveacev" je spisal veačak posebao v tej zadevi, ptujaki profeaor g. Fr. Hubad, — to poglavje je jako zaaimljivo. 9. poglavje: ,,Sloveaski jezik pa osoda jegova" je pisal zopet g. ŠuaiaB sam. Posebno je tu i še pozaeje piaatelj porabljeval pre- iskave Radičeve, objavljeae v ,,Slov. Matici". 10. poglavje ,,Slovea8ko 8lovstvo" je spisal gv dr. Fr. Simoaič. Drži se seveda tudi oa apisa Copovega o aašem alovstvu,v pa je tudi sprejel, kar se je drugod dognalo. Cop piae, da se je Popovič rodil 1705 ,,ae daleč od Studeaic"; tudi g. Navratil je zapisal o Popoviči, da 8e je rodil ,,v Studeaicab". Vojaiaka krataa kajiga kaže pa, da je Jaaez Ziga Popovič tam rojea 5. februarja 1705. 06e mu ,ie bil Aatoa, mati Marica, botra pa: grof Jaaez Žiga Schratteapach, i Neža Rupaica. Boter je bil laataik grajačiae Zalog-a pri Celji, pa tudi Arcliaakega grada pri Vojuiku. — G. Pisatelj je pa zapisal krivo, da je Pop. rojea pri Studeaicab. — Na str. 145 se krivo porofia, da je nmrl Št. Modriajak 1826; amrl je 8. okt. 1827. Leopold Volkmer je amrl 7. februarja 1816, ne pa 1817, kakor piae g. dr. Simoaič. Kriv je po8tavim tudi podatek, da je bil Gutmaaov ^Novi vedež za smeb ia časkrateaje Sloveacem" aatisnea 1846 — moja kajižica kaže letaico 1838. — Dokler nimamo o vseh pisateljih zanesljivih podatkov, se takih zmot ne bomo zaebili. Prav je, da omeaja pisatelj aa str. 168 — 171 tudi hrvat8kib Sloveacev slovstveaa prizadevaaja. Zadaje pogl., koje je pisal g. Sumaa sam, razpiavlja o ,,gojitvi ametaosti i ved" aied Sloveaci. Koaečao moram prizaati, da nisem že dolgo aobeae kajige s toliko^ zadovoljaostjo bral, ko ,,Slovence" g. prof. J. Sumaaa. — Dr. Jožef Pajek.