# 4 ,  Tudi ta zgodba se je pripetila za devetimi gorami in vodami, v èasu nekoè, ko je preslav- ni de`eli na jugu vladal tiran samodr`ec, ki si je `elel prisvojiti èimveè ozemlja in s trdo roko podjarmiti ubogo ljudstvo, stokajoèe pod bremeni visokih dajatev. (Ljudstvu se niti ni tako slabo godilo in tiran je prišel na oblast tudi preko ljudskih glasov, ne le s svo- jimi zvijaènimi spretnostmi. Pa pustimo to ob strani, ker tirana v naši zgodbi ne bomo od blizu sreèali.) Na grièku nad dolino (bolje reèeno na va- loviti vzpetini) je stala mogoèna grašèina, ki je `e od daleè zbujala radovednost in obèutke spoštovanja. Velika svetla stavba se je blešèala ob robu gozdièka, in opozarjala na dobro lego, ki jo je zasedala. Okoli nje so se razpro- stirala široka, lepo negovana polja in bujni 5&'  8   ,    oljèni nasadi, ki so prebivalcem dajali potreb- ne dobrine. Ozke stezice so se vijugasto vile med njivami in tu in tam gostile kakšnega sprehajalca, ki se je podal na zaslu`en spre- hod. Na drugi strani dolinice, ki je le`ala na severu, se je videlo majhno mestece na sle- menu dolgega hribèka, s katerega si lahko od daleè pokukal za ograjeno posestvo slavne grašèine. Mestece ni bilo veliko, veèinoma so v njem `iveli obrtniki in kmetje. Najbolj spoštovana oseba je bil gotovo gospod `up- nik, ki je edini dobro poznal grašèinske pre- bivalce, a o njih ni nikoli ̀ elel odkrito govoriti z mešèani, rekoè, da na oni strani doline ni niè tako zelo posebnega, niè takega, èesar ne bi `e poznali. Poèasi so se ga navelièali spra- ševati o skrivnostnih gospodih onkraj viso- Pravljica, ki jo imamo pred seboj, ni pravljica za otroke, ki jim jo zve~er prebereš z umirjenim glasom, da sladko zaspijo. Ta pripoved se kon~a »brez konca« in nas pusti vsaj malce nepotešene. Odprta vprašanja, ki se nam porajajo med bra- njem ali poslušanjem, in ki svoj vrhunec dobijo v odprtem zaklju~ku, so namen zgod- be. So povabilo z izzivom, da zgodbo preberemo morda še enkrat, in ji prisluhnemo bolj pozorno. Molk na koncu vabi k osebnemu premisleku in odgovoru nanj. Koga predstavlja mala Ana? Je bistven njen pogum in odlo~itev podati se na pot, ki se skrivnostna odpira pred njo? Kakšno je spoznanje, ki ga ta pot prinaša? Kdo so prebivalci na oni strani, ki jih Ana kot da `e dolgo pozna? Kaj pravza- prav do`ivlja korak za korakom onstran ograje? Nenazadnje, kako bo ta svoja spoz- nanja, do`ivetja prenesla v vsakdanje `ivljenje? Svojega hermenevti~nega klju~a za branje pri~ujo~e pravljice ne bom podrobne- je razkrival. Niti ni tako te`ko prepoznaven. Mo`nosti branja je sicer ve~ vrst. Naj povem samo to, da zgodba govori v prvi vrsti o duhovnem izkustvu in da sem dogajanje postavil na rimsko pode`elje v kraj San Pastore, kjer imamo gojenci zavoda Germa- nik in Hungarik svojo pode`elsko hišo, kamor se tudi sam zelo rad umaknem.   ! kega zidu, o katerih se je marsikaj šušljalo in o katerih so `e dolgo kro`ile mnoge never- jetne zgodbe. Da so kot škratje majhna bit- ja, ki jezno pihajo in na pol presekajo vsakega vsiljivca, ki bi se morebiti nepovabljen znašel na njihovi zemlji. Da so na smrt bolni ple- mièi, ki jih je bogve kakšna hudo nalezljiva bolezen prisilila v osamo zapušèene grašèine, in ki vsakega prišleka nemudoma obesijo na drog pred hlevom. Celo o èarovnikih se je ob temnih veèerih govorilo neubogljivim sino- vom in hèeram, ki da se cele dneve in noèi trudijo z razliènimi nevarnimi postopki v trdni temi globokih kleti zvariti èaroben na- poj, s katerim bi pomagali tiranu osvojiti nove de`ele. Predstavljajte si, s kakšnim stra- hom so otroci zveèer poslušali take pripovedi in kakšna bojazen jih je spreletela, ko so samo pomislili na sosednji griè. Ne podnevi ne ponoèi si nihèe ni upal blizu mogoènega zidu. @upnik je molèal kot grob in kaj hitro bi se zgodilo, da bi veliko skrivnost nesel s seboj v grob. Èe ne bi bilo pogumnega de- klièa iz zadnje hiše v mestecu … Ime ji je bilo Ana. Dvanajst let je imela in s svojimi dolgimi pšeniènimi lasmi in pri- kupnim pogledom je bila gotovo med naj- bolj èednimi v kraju. Tudi po pogumu je prekašala svoje sovrstnike in marsikateremu starejšemu je bila kos. Zadnja izmed šestih otrok je bila. Najraje je hodila na pašo v bli`nje hribe in se tam do poznega popold- neva zadr`evala pri igrah z drugimi pastirèki ali pa pri raziskovanju novih globeli, pašni- kov in skalnatih sten. Neustrašnost se ji je dobro podala na vedno nasmejano lice. Oèe jo je veèkrat ošteval, kje se potika tako dol- go, in mama ji je `ugala s prstom, èeš »boš `e videla nekega dne, kakšno nevšeènost boš nekje staknila«. To dekletce se je meni niè tebi niè nekega dopoldneva odloèilo, da bo raziskalo, kaj se dogaja znotraj zlovešèega obzidja. Prebrisana kot je bila, je s seboj vzela `epni no`ièek, šop v`igalic in majhno posodico z blagoslovljeno vodo. Ta bi morala pomagati v najhujših pri- merih, kot je velikokrat govorila stara mama. Z glavne poti, ki se je v loku ognila posestvu, je zavila na stransko stezo in se polagoma pribli`evala obzidju. Vedela je, da na nekem mestu velika stranska vrata vodijo v skrivnost- ni kraj znotraj obzidja. Toda vrata so bila trd- no zaklenjena in na vrhu so imela ostro za- šiljene palice, ki jih ni bilo moè preplezati. Zamišljena je hodila vzdol` zidu, ko je naen- krat v zidu opazila razpoko, komaj vidno za- radi gostega grmovja pred njim. Drobna kot je bila, se je poskusila stisniti skoznjo. Ni šlo. Vzela je palico ob poti in z njo polagoma ši- rila luknjo. @e je uspela videti zlatorumeno pšenico, ki je na polju onstran valovila v ve- tru. Po dolgem èasu, zdelo se ji je, da so mi- nile cele ure, èeprav sta pretekli morda le ena ali dve, ji je uspelo toliko razširiti odprtino, da je za silo zlezla skoznjo. Srce ji je kljub hrabrosti pospešeno bilo, ko je stala na drugi strani in zaslepljena od velikega prièakovanja z odprtimi usti gledala neznani skrivnostni svet in na njem veliko belo grašèino. Potre- bovala je nekaj èasa, da si je opomogla od osuplosti in naredila prve negotove korake proti bregu navzgor. Polja so se bohotila z obilnim pridelkom. Oljke so se šibile od bo- gatega sadu. Vse skrbno negovano in tudi na stezicah je bila trava lepo urejena. Strmela je. Nikjer ni videla nikogar. Po- lagoma se je pribli`evala gozdièku na vrhu vzpetine. Najprej je zaslišala komaj zaznavne glasove, ki so postajali vse glasnejši in razloè- nejši. Toda to so bili otroški glasovi, ki so raz- posajeno odmevali naokoli! Ni mogla verjeti svojim ušesom. Korak za korakom in oprezno se je premikala skozi gozdièek, v katerem so veverice brez bojazni skakljale naokoli, kjer so ptièki prirejali prave pevske koncerte, trava pa je bila posejana z najrazliènejšim pisanim cvetjem, ki je dehtelo in opojno dišalo. Ni mogla veè nazaj. Niti ni `elela. Sedaj je ve- 4 ,   # dela, da je blizu. Še malo in zagledala bo ti- sto, èesar nihèe v mestu ni nikoli videl, razen morda `upnika. Ob robu drevesnega parka je bila mlaka, v kateri so se kopali otroci, pribli`no iste sta- rosti, kot je bila sama. Škropili so se, se metali v vodo, plavali in se prekopicevali, kot to obi- èajno poèno otroci. Kakih ducat se jih je brezskrbno igralo, ne vedoè za gostjo, ki jih je zvedavo gledala z roba. Pravo veselje jih je bilo opazovati in mala Ana bi se bila morebiti celo previdno pridru`ila prizoru, èe ne bi iz- nenada na svoji rami zaèutila roke neznanca. Zdrznila se je in otrpnila kot pribita na me- stu. Le kdo bi to bil? Jo bodo sedaj zaklenili v najtemnejšo jeèo pod gradom? Zaèarali v `abo? @e je zaèela tipati za posodico z blago- slovljeno vodo, ko je zaslišala blagi glas sta- rejšega gospoda, ki se jo je dotaknil za ramo. »Ne boj se,« je rekel potiho. Obrnila se je in zagledala mo`aka z dolgo belo brado, ki se ji je prijazno nasmehnil. »Gospodar sem in ne bom ti storil niè hude- ga.« Dekle je uprlo vanj svoje prestrašene oèi in mu dalo vedeti, da ne bo zbe`ala. Prijetni obèutek, ki ga je gospod iz`areval, jo je pre- prièal, da mu je verjela. »Èe `eliš, ti razka`em posestvo,« je dejal opogumljajoèe in se zopet nasmehnil. Ana je narahlo prikimala. Prijazni gospodar jo je pe- ljal naokoli. Vse je bilo lièno urejeno, vrtovi z mnogimi cvetoèimi ro`ami in polnimi rib- niki so se šopirili na drugi strani gradu. Vi- dela je še nekaj skupin otrok, ki so ju veselo pozdravili. V malo damo, ki se je `e povsem znebila strahu, se je prikradel obèutek, kot da jih `e od davno pozna. Èudovito popoldne se je naredilo in sonce je mehko bo`alo vsako ped skrivnostnega posestva. »Skrbim za otroke,« je zopet zaèel gospo- dar. »Tudi ko je zunaj mraz in pridejo nevihte, tudi ko so letine slabe in pridelek pièel.« Vsto- pila sta v dvorec. Blešèeèe svetle dvorane, bo- gato okrašene in polne velikih pisanih slik so jemale sapo preseneèeni deklici. Ena soba je bila lepša od druge. Èesa takega še nikoli ni videla. Niti v sanjah si ne bi predstavljala, da obstajajo tako sijajne sobane. Nazadnje sta dospela do stolpa. Po zavitih strmih stopni- cah sta prišla na vrh in se razgledala po oko- lici. Ana se ni mogla dovolj naèuditi. Kakšen enkraten razgled! V daljavi je videla mesta, gore in celo morje, ter na oni strani bli`nje doline svoje mestece, ki ga je zjutraj zapustila. Od tod je izgledalo tako majceno. »Lahko prideš, kadar `eliš,« je spet zaslišala. »Sedaj veš, kaj te èaka tukaj. Prostora je zadosti.« Ko se je spušèala nazaj proti vhodu, je pre- mišljevala o vsem, kar je ta dan videla. Dedek z belo brado ji je ob slovesu toplo stisnil roko. Na poti proti razpoki v zidu je obèudovala sonène `arke, ki so se v èudovitih pastelnih barvah razlili na pšenièna polja in zelene olj- ke. Na zahodu je zahajalo sonce. Vedela je, da je do`ivela nekaj neznansko lepega. O dekletu ta zgodba ne pove skoraj nièe- sar veè. Samo ugibamo lahko, kaj je poveda- la, ko se je šele zveèer vrnila domov. Kako so jo sprejeli, ne vemo. Prav tako pripoved mol- èi o tem, ali je Ana potrkala na `upnikova vra- ta in mu zaupala do`ivetje tistega sonènega dne. Tudi o njenih obiskih na drugi strani zidu ne moremo nièesar z gotovostjo trditi. Ve se le to, da je mesto tisto noè zaslutilo, da se je zgodilo nekaj pomembnega (o tem so si me`ikale celo zvezde na nebu), in da je Ana ponoèi mirno in trdno spala. 4 ,