Celje - skladišče
D-Per
249/1986
E
l
COBISS e
ne Benki m izu i rei ie
GLASILO KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE-CELJE

*|| Srečno, uspešno, zdravo % in zadovoljno novo leto 1987
|
s
1
ŽELIMO:
VODSTVO DELOVNE ORGANIZACIJE, DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE KIL, KRAJEVNA SKUPNOST LIBOJE, DPD SVOBODA LIBOJE
S
1
%
<s



I
|
V složnem delovanju so vsi problemi rešljivi
Oceno poslovanja za leto 1986 smo podali že v prejšnji številki ”Libojski keramik”. Vsi izgledi so, da se v oceni nismo veliko zmotili. K tej oceni dodajamo le še to, da smo se že takrat t.j. ob koncu lanskega leta, ko smo sprejemali letni plan zavedali, da bo to leto težko. Presenetili so nas pravzaprav le ukrepi zvezne vlade na področju cen keramike in osebnih dohodkov. Smatramo, da so ukrepi glede cen enostranski in neživljenjski, saj zajemajo le del proizvajalcev. Zavedamo se, da je inflacijo potrebno ukrotiti. Bojimo pa se, da sedanji način reševanja tega problema ni pravi.
Trenutno smo res v precejšnji zagati, saj nam sedanja politika cen zmanjšuje dohodek in možnosti za povečanje osebnih dohodkov. Menimo pa, da situacija perspektivno ni tako huda, da bi bila potrebna vznemirjenost. V preteklosti smo imeli nekajkrat mnogo težjo situacijo kot je sedanja. Poizkušamo v tem zapisu to mnenje pojasniti. Z izgradnjo nove peči v proizvodnji keramike smo rešili problem, kateri je bil dolga leta osrednja točka naših razprav. Tudi nekatere druge investicije, med temi zlasti nabava glazirnih linij, bi nam morale drugo leto dati boljše učinke, zlasti pri loščenju in kvaliteti izplena. Zato menimo, da je v prihodnjem letu v prizvodnji keramike realno računati z najmanj 10 % povečanjem proizvodnje. Nekaj težja je situacija glede možnosti povečanja proizvodnje v proizvodnji grafita. Tu nas čaka v prihodnjem letu večje popravilo peči, kar bo negativno vplivalo na obseg proizvodnje.
Tržne razmere se sicer zaostrujejo, na kar vpliva povečan uvoz keramike in porcelana, zlasti iz vzhodnih držav ter povečana proizvodnja domačih proizvajalcev, vendar menimo, da pri pri-
merni izbiri asortimana izdelkov in primerni aktivnosti naše prodajne službe, ne sme priti pri prodaji do večjih motenj. To velja še tem bolj, če bomo ohranili v letošnjem letu doseženo razmerje med izvozom in domačim trgom. Predpogoj za uspeh na trgu pa je brez dvoma kvaliteta proizvodnje. Kvaliteta črepinje in loščila ter kvaliteta izdelave. Ukrepi, katere v zadnjem času podvzemamo v proizvodnji in kateri povzročajo tudi ponekod nekaj negodovanja so usmerjeni v to, da nas zaostrena situacija na tržišču ne preseneti. Težko je namreč reševati situacijo takrat, ko so že polna skladišča nekvalitetnih izdelkov.
Osnovne naše naloge v prihodnjem letu so torej zelo jasne. Čim večji izkoristek razpoložljivih proizvodnih zmogljivosti, kvaliteta proizvodnje ter premišljena izbira asortimana. To pa bomo veliko lažje dosegli, če se bomo vseh problemov lotevali složno in strpno.
Vsem sodelavcem srečno 1987. leto.
Franjo Tilinger
Biskvitna peč št. 3
V novembru smo prižgali novo peč št. 3 za biskvitno žganje. V enem mesecu smo dosegli normalno proizvodnjo in zmogljivost peči, ki pa se je za sedanji obseg dela pokazala prevelika in smo morali podaljšati pomični čas.
Zagon peči se je odvijal s težavami, ki pa so za takšno napravo običajne. Dosežena je bila potrebna krivulja žganja in poraba goriva, ki pa jo bomo še zmanjšali z dokončanjem izolacije, ki je zaradi takojšnjega zagona po končanju montaž nismo uspeli izdelati. Izolacija bo tudi delno omilila temperature med pečema in nad njo.
Peč je opremljena in izvedena za temperature žganja do 1300°C. Zato vsi gorilci, predgrelna cona, ventilatorji za podpih in zračna zavesa-vhod ne obratuje. Regulacija peči je prav tako precej bolj izpopolnjena napram dosedanjim pečem, kar pa je ob začetnem nepoznavanju delovanja večkrat povzročilo nepredvidene alarme.
Peč sicer obratuje, vendar nas precej dela še čaka z ureditvijo transporta iz livarne s trakom, z motornim pogonom obeh prevoznic, vlečne naprave za povratek vagonov, ter ureditve razlaganja vagonov in transporta biskvita, kjer bodo delavnice ponovno nosile večino dela.
Končni obračun investicije za peč še ni izdelan. Presežen pa bo samo na dodatnih ureditvah prostora okoli peči s tiri in prevoznicami, ter pri obsegu dela delavnic, ki so izvedle veliko dela dodatnih nepredvidenih del. S pogodbenimi izvajalci so bila izvedena dela na peči v okviru pogodb.
Leon Bauer
Zemeljski plin
Delo peči v naši tovarni je odvisno od goriva propan — butan, ki v jugoslovanski energetski problematiki ni siguren vir energije, še posebej v zimskem času, ko se pomanjkanju pridružijo še transportne težave. Že leta 1982 se je med zainteresiranimi podjetji žalske občine sestavil odbor, ki je v začetku z mnogimi ovirami in nato z letom 1985 ob interesu "Petrola za zemeljski plin”, zbral sredstva za I. fazo plinifikacije, ker je Petrol pričel pripravljati pogodbe za dodatne dobave plina leta 1988. Sedanje dobave iz Sovjetske zveze so že polno izkoriščene.
I.	faza v vrednosti 345 milijonov din je obsegala plinovod iz Polzele do Aera in SIP-a v Šempetru, ter odcep z magistralnega plinovoda do dovarne Juteks v Ložnici in Mlekarne v Arji vasi. Takoj, ko so bila začeta ta dela, smo ostali zainteresirani nadaljevali s pripravljanjem dokončnega razvoda plina. Ker je bila I. faza cenejša za 100 milijonov od predvidene cene, so bila že pripravljena sredstva za II. fazo in v mesecu oktobru so se dela nadaljevala. Tako bo s poletjem 1987 plin priprel-jan v Žalcu do Ferralita in Juteksa, do nas v Keramično industrijo Liboje in do Gradnje Latkova vas. Pri vseh uporabnikih bodo izdelane merilno regulacijske postaje, ki omogočajo prevzem in razvod plina za uporabo kotlov in peči. Predračunska vrednost II. faze je 600 milijonov din, od česar je Keramična industrija Liboje prispevala 68 milijonov din, kar je glede na našo oddaljenost in veliko porabo napram ostalim udeležencem zelo ugodno. Celotno plinifikacijo je praktično omogočilo sovlaganje Interesne skupnosti za nafto in plin Slovenije s 40 %, Petrola zemeljski plin s 30 % in nas uporabnikov s 30 %. Uporabniki smo sredstva prispevali glede na porabo plina in dolžino plinovoda.
V letu 1987 čaka Keramično industrijo Liboje še izdelava notranjega plinovoda, predelava regulacije na pečeh in gorilcih, ter vključitev propan-butana v to mrežo, kar bo omogočilo uporabo obeh goriv in večjo varnost delovanja ob pomanjkanjih.
Ob tem pa je zemeljski plin vseskozi za 8,10 % cenejši od propan-butana, kar se je letos zaradi velikih padcev cen nafte še povečalo na 24 %, vendar je to le kratkotrajno.
Kvaliteta zemeljskega plina proti pro-pan-butanu je glede žvepla enaka, ne vsebuje pa olj, ki so nam do sedaj že velikokrat povzročila težava pri žganju.
Uporaba zemeljskega plina v gospodinjstvih za ogrevanje, sedaj še ni mo-
goča, ker ga preprosto ni dovolj /Ž novimi količinami iz Alžira pa bo Petrol lahko dobival ta plin tudi za široko potrošnjo. Vendar se je potrebno zavedati velikih stroškov za omrežje, kar je opravičljivo in možno financirati le v večjih naseljih z velikim številom gospodinjstev.
Leon Bauer
Zakaj pogoste težave z maso?
Kot nam že naslov pove smo v letošnjem letu imeli večkrat problem s kvaliteto mase. Naša masa je sestavljena iz naslednjih glin: gline Šabac. (osnova), gline Blatuša, gline Globoko in kaolina Karačevo. Vse zgoraj naštete surovine so domače. Kvaliteta le teh pa je zelo spremenljiva. Nobena od naštetih glin ni homogenizirana, tako da od pošiljke do pošiljke dobivamo drugačno kvaliteto gline. Pri vhodni kontroli surovin lahko ocenjujemo kvaliteto gline le po kriteriju barve in po peščenosti, ne moremo pa po kemijskem sestavu. Vse te spremembe glede kvalitete pa se odražajo v velikih težavah pri sami masi, tako glede oblikovanja kot tudi vlivanja. Zato smo večkrat prisiljeni korigirati sestav mase, kar pa ni enostavno, saj moramo upoštevati temperaturo I. žganja (960°C), temperaturo II. žganja (1040°C), ujemanje koeficienta mase in glazure, barvo črepinje, trdnost ter vodovpojnost črepinje.
Z vsemi parametri, ki jih spremljamo pri izdelavi stružne in livne mase pa hočemo napake v glinah delno omiliti, da se z njimi čim lažje in čim boljše dela.
Iva Kač
GASILSKE TROJKE
Program dejavnosti oktobra v mesecu požarne varnosti je bil letos zastavljen tako, da je bil dan največji poudarek usposabljanju gasilskih trojk. Čeprav so naloge gasilskih trojk znane, jih na kratko še enkrat omenimo:
1.	Vsakodnevni nadzor nad stanjem požarne varnosti v svojem delovnem okolju
2.	Gašenje začetnih požarov v oddelku
3.	Pomoč gasilcem v primeru požara v oddelku ali izven njega.
Te naloge lahko trojke uspešno opravijo samo s poznavanjem požarne nevarnosti in pridobivanjem spretnosti
Eden zadnjih posnetkov članov IGD KIL. Ob hitrem širjenju hidrantnega omrežja se je pomembnost gasilske črpalke nekoliko zmanjšala. Sicer si pa gasilcev brez črpalke ne moremo zamišljati.
Tokrat bo šlo zares, zato je potrebno še dodatno prekontrolirati, če je vse v redu. Na sliki sta trojki strojne delavnice in skladišča gotovih izdelkov, ki sta z doseženim časom uvrščeni na drugo, odnosno 5-7 mesto. Avto ”Alfa-Romeo” ni za okras sliki, ampak je trojki samo oviral pri izvrševanju naloge.
Na delu je trojka loščilnice — 1 in kot opazovalci trojka predornih peči
Trojka predornih peči — 3 pred startom. V ospredju je lepo vidna oprema, ki so jo uporabljale trojke na vaji in sicer: ključ za odpiranje ventila, cev c, ročnik in hi-drantni nastavek.
Predorna peč ima 4 trojke. Še posebno pomembna je dobra usposobljenost trojk predornih peči, ker peč obratuje tudi ponoči in med prazniki. Žal posnetka najboljše trojke nimamo. Verjetno so bili prehitri ne samo za ostale trojke, ampak tudi za fotografa.
Ekipa Vrabec, Markovič in Gominšek je odšla preizkušat hidrante v oddelku predornih peči. Na poti so srečali Rozman Ljuba. Tako je nastala ta "zgodovinska fotografija”.
pri uporabi ročnih gasilnih aparatov in hidrantne opreme.
V naši delovni organizaciji je 21 gasilskih trojk, ki so se seznanile z uporabo hidrantne opreme in opravile praktičen preizkus. Pri požaru je zelo pomemben čas, v katerem se prične gašenje, zato je bil izmerjen čas, v katerem je posameznim trojkam uspelo priključiti hi-drantno opremo na podzemni hidrant in na ročniku dobiti potrebno vodo za gašenje. Večina gasilskih trojk je resno in uspešno opravila svojo nalogo. Poglejmo v kakšnem času so nalogo opravile najuspešnejše trojke:
1.	Predorna peč — 4
(Videc Marjan, Pavlič Peter in Kos Stanko) čas 19,0 sekund
2.	Strojna delavnica —
(Avsec Jože, Vodovnik Vinko in Markovič Ivan) čas 22,5 sekund
3.	Modelarna —
(Pinter Darko, Zorič Mirko in Grum Miloš)	čas 23,0 sekund
4.	Strugama — 1
(Vrabec Janko, Novak Drago in Neuhold Duška) čas 23,0 sekund
5.	Skladišče gotovih izdelkov —
(Belšak Emir, Breč Boris in Mlinarič Bojan)	čas 24,0 sekund
6.	Predorna peč — 3
(Obreza Anton, Lovrenčič Drago in Brezlan Ciril) čas 24,0 sekund
7.	Loščilnica — 2
(Germadnik Janja, Vidnjevič Dušanka in Slaprnik Martin)
čas 24,0 sekund
8.	Strugama — 2
(Štorman Marjan, Cokan Nada in Kroflič Miha) čas 25,0 sekund
9.	Gmota — 1
(Bajc Radomir, Novak Branko in Pere Bogdan) čas 28,5 sekund
10.	Komerciala
(Jevševar Pankrac, Žagar Miha in Zeme Albina) čas 29,5 sekund
Naloga trojk je obsegala naslednje:
-	odstranitev pokrova hidranta
-	pri vit j e hidrantnega nastavka
-	razvitje cevi dolžine cca 15 m in njeno priljučitev na hidrantni nastavek
-	priključek ročnika
-	odpiranje ventila na hidrantu in hi-drantnem nastavku.
Pri priključitvi hidrantne opreme so svoje znanje in spretnost preizkusili tudi gasilci — posamezniki in pod enakimi pogoji, kot je to veljalo za trojke in dosegli čase, ki se jih ne bi sramovale kompletne trojke:
1.	Baloh Jože	30	sekund
2.	Vrabec Janko	33	sekund
3.	Pinter Darko	33	sekund
4.	Breč Boris	38	sekund
"Vaja dela mojstra”. Potrditev tega reka je pokazala prizadevnost varnostnika Rozman Ljuba, ki je čas samostojne priključitve hidrantne opreme z nekajkratno vajo zmanjšal od 120 na 51 sekund. Seveda je poleg spretnosti pomembna še taktika in tehnika gašenja.
Kar velja za ostala področja, velja tudi za gasilstvo. Vsak zaostanek za naj novejšimi dosežki se močno maščuje, zato je gasilstvo tesno povezano s pridobitvami na področju tehnike in tehnologije. Z uporabo novih materialov in tehnologij nastajajo nove nevarnosti, ki jih hitro in učinkovito pogasimo s sodobnimi gasilnimi sredstvi in sodobno tehniko. Nove nevarnosti in novi načini gašenja gredo poenostavljeno povedano z roko v roki. Naša naloga je predvsem v prizadevanju, da je razkorak med novimi nevarnostmi in našo pripravljenostjo za učinkovito ukrepanje vedno manjši.
Franc Matek
Ne samo na vajah, ampak tudi ko gre zares se lahko zgodi, da gre voda svojo pot. Vinko ”ne kriv ne dolžan” rešuje napake drugih. Ko bi voda vsaj ne bila mokra.
Za pionirje osnovne šole v Libojah, ki se udeležujejo gasilskega krožka, je bil organiziran ogled gasilskega doma in opreme tovarne AERO v Šempetru. Pionirji so bili zadovoljni z ogledom, še bolj pa s praktičnimi darili, ki so jih prejeli.
Kar se Janezek nauči, to Janezek zna. Brez dela z najmlajšimi tudi ni pričakovati dolgoročnih rezultatov na področju gasilstva. Upajmo, da so med udeleženci krožka tudi bodoči člani gasilskega društva v krajevni skupnosti Liboje.
Franc Matek
Dopisujte v naše glasilo!
NOVOSTI V PROIZVODNJI KERAMIKE IN STEKLA
MODULI IZ KERAMIČNIH VLAKEN ZA PEČI
Moduli so sestavljeni iz keramičnih vlaken "Kerlane”, ki so povezani z metalno armaturo in tako lahko z njimi hitro oblagamo peči v cilju toplotne izolacije. To je lahek vatrostalni material, ki ga lahko postavljamo direktno na gorišče, ki ga je treba toplotno ali električno izolirati. Temperatura za uporabo do 1450°C in takšna je inertna tudi na naj večje temperaturne spremembe. Oblikuje se izredno lahko in posamezni bloki se lahko zamenjujejo. Vlakna se sestoj ij o iz 82 - 85 % aluminijevega oksida. Material je lahko v ploščah 300 x 450 mm debeline od 1 do 100 mm, prav tako pa tudi kot folija debeline 1 mm.
Proizvajalec:	Lafarge Refractaires
Montrouge Cadex.
NOVO OKENSKO STEKLO
Francoska firma ”Saint-Gobain” izdeluje novo izolacijsko okensko steklo, ki zmanjšuje toplotne izgube za 65 %. Narejeno je po kontinuiranem postopku in vsebuje zunanji sloj metalnih soli (polprevodniki), ki odbijajo toplotne žarke in zmanjšujejo prodor toplote proti zunanjosti. Steklo ima veliko trdnost in tudi vse dobre lastnosti stekla. Prepušča 74 % sončnih žarkov. Proizvajalec: Saint Gobain, Pariš
KAOLIN "MOTAJICA”
V Bosanskem Kobašu zaključujejo investicijo za večjo proizvodnjo kaolini-ziranega granita, kremenčevega peska in tri vrste prečiščenega kaolina z oznako KŠ-2, KŠ-2M in KŠ-44M.
Kaolin se uporablja kot ena od komponent v receptih keramičnih proizvodov, ki se svetlo žgejo (glazure, sanitarna keramika, okrasna in dekorativna keramika, porcelan). Kaolin dostavljajo v filter pogačah ali v praškastem granulatu.
Po članku v strokovni literaturi Forto Turk
MODERNIZACIJA BOLNIŠNICE CELJE
V letu 1985 smo zaposleni v naši delovni organizaciji na zborih odločili, da bomo za modernizacijo bolnišnice Celje prispevali enodnevni zaslužek in zato vsako leto v delovnem koledarju planiramo delo na sicer prosto soboto. Poleg enodnevnega zaslužka se za modernizacijo bolnišnice zbirajo sredstva še iz drugih virov, in sicer: po Družbenem dogovoru o združevanju sredstev za modernizacijo regijske bolnišnice v Celju za obdobje 1986 — 1990 v višini 1 % brutto osebnih dohodkov zaposlenih v občinah širše celjske regije, s pospešeno amortizacijo, v kolikor ne bo mogoče zagotoviti predvidenega 1 % od BOD, preko cen storitev, s samoprispevkom, prostovoljnimi prispevki in še po drugih oblikah zbiranja (boni RK) itd.
Za prvih 9 mesecev letošnjega leta je bilo zbranih 53 % planiranih sredstev po družbenem dogovoru, iz ostalih virov pa še 37 %, ali skupaj 90 %. Največji izpad pritoka sredstev beležijo iz naslova enodnevnega zaslužka, saj je bilo zbranih v 9 mesecih le
121.858.000,	- din, ali 208,636.087,-din do 11/12-1986 napram planiranim
312.230.000,	— din. V žalski občini smo v ta namen zbrali 9,460.000,— din od
73.400.000,	- din ali 12 % v 9 mesecih, nimam pa podatkov koliko znaša ta prispevek do decembra. Upam, da je vsaj na % doseženega v regiji.
Iz tako zbranih sredstev v letu 1986 pa smo pridobili, oz. je bilo izgrajeno:
—	nadomestna postaja medicinskih plinov s krožnim vodom v kleti starega in novega objekta,
—	10 % sredstev se porabi za nakup opreme in posodobitev stare bolnice,
Dne 6/11-1986 je bil sprejet v Društvo slovenskih likovnih umetnikov (kot kipar) naš sodelavec VLADO NOVAK. Pogoji za sprejem v članstvo so zelo zahtevni in pomenijo: določeno število samostojnih razstav, predložiti na komisijo pet kiparskih del in določeno število risb in fotografij z razstav. Vse te pogoje je Vlado uspešno izpolnil. Ker je za nas, ki se z umetnostjo amatersko srečujemo, dojemanje njegovega ustvarjanja omejeno, je bolj prav, da objavimo kritiko tov. Alenke Vicel-jo za njegov katalog del (naslovna
—	13 specialističnih ambulant v pritličju kliničnega trakta s pripadajočim delom zunanje ureditve,
—	začela so se dela v VI/A etapi (zunanja ureditev na južni strani objekta, ureditve glavnega vhoda v bolnišnico, delna ureditev avle, dokončanje arhiva in prostorov za SLO, začetna dela pri izgotavljanju trakta "A”).
Do konca leta bi želeli realizirati še po-detapi VI/B in VI/C (centralna higieni-zacija in začasna hospitalizacija).
V letu 1987 pa bodo nadaljevali z dokončanjem trakta ”A”, glavnega hola, montažo dvigal in z gradnjo bloka "C”
II.	za specialistične internistične ambulante.
S 1/8-1986 so zečele obratovati naslednje ambulante:
—	dve internistični ambulanti,
—	ambulanta za kirurgijo roke in plastike,
—	ambulanta za otroško kirurgijo,
—	pediatrična ambulanta,
—	ortopedska ambulanta,
—	mavčarna,
—	EKG,
—	internistična sprejemna ambulanta,
—	internistična prva pomoč,
—	soba za reanimacijo,
—	kirurška prva pomoč,
—	urinski laboratorij,
—	ambulanta za oralno kirurgijo.
Po podanem pregledu izvajanja plana modernizacije bolnišnice Celje lahko ugotovimo le to, da sredstva niso nenamensko porabljena in da bo moderna in urejena bolnišnica nudila delavcem bolnišnice ustrezne pogoje dela, nam pa primeren standard in boljšo pomoč v najhujših trenutkih našega življenja.
O.M.
stran je izdelek, ki ga bo predstavil v katalogu):
”S keramiko, tem toplim in zanimivim materialom, se pri nas ukvarja precej ljudi. Rezultat njihovega dela so bolj ali manj povprečni in stereotipni izdelki, od katerih keramika Vlada Novaka prav izstopa po kvaliteti. Izstopa zato, ker Novak keramiko zares pozna in z njo praktično živi in diha. Zaveda pa se tudi, da je to nepredvidljiv material, ki vedno pripravlja nova in nova presenečenja in jih kot dober keramik, kajpak zna tudi izkoristiti.
Obdelana tematika je široka, osnova vsega pa je in ostaja figura. Figura in njeni detajli, figuralni sklopi, živo povezani med seboj in z ozadjem, figura s simboli rojstva in nastajanja, figura ironično predelana v ptičje strašilo, kot odraz industrijske družbe v kateri živimo.
Če sem omenila ozadje, sem morda Vladu Novaku storila krivico. Elementi reliefa in slike, risbe in barve, so namreč v reliefih tako prepleteni, da se takoimenovanega ozadja skorajda ne čuti, če pa že imamo ta občutek, je to skoraj vedno nujni pomirjevalni del kompozicije reliefa.
Njegovi reliefi so sestavljeni iz nekaterih modeliranih in risanih detajlov. Modelirane sklope, ki so dostikrat sestavljeni iz ostankov industrijsko izdelanih elementov, obilno podpira risba in jim daje nov pomen.
Paleta, ki jo uporablja Vlado Novak je sestavljena v glavnem iz toplih barv zemlje, kar je za keramiko, kot topel material zemeljskega izvora pravzaprav edino naravno in primerno. Posamezne dele poživlja z vložki živo rdeče selenske glazure, kar prispeva k razgibanosti kompozicije. Rdeča glazura pa v njegovih reliefih ne predstavlja le nosilca barve, temveč pomeni in učinkuje kot kri, kar poudarja njegovo organsko tematiko.
Osnova uspeha Vlada Novaka je delo, skoraj osupljivo obsežna umetniška produkcija, ki skoraj nikoli ne zaide v rutino in če sodimo po dosedanjih uspehih in po dosedanjem razvoju, je pred njim nedvomno lepa umetniška kariera.”
Iz kritike je moč razbrati vsebino in umetniško vrednost njegovih del zato mu ob tem, zanj sigurno velikem dogodku, iskreno čestitamo in zaželimo še nadaljnjo uspešno rast na umetniški poti, ki se bo nedvomno izrazila tudi v ustvarjanju "unikatne keramike” v naši delovni organizaciji.
Ob tej čestitki pa se nam sodelavcm lahko utrne ponosna misel, da Vlado umetniško ustvarja prav v keramiki, katero industrijsko oblikujemo mi "keramiki” v Libojah.
OM
Članstvo v društvu slovenskih likovnih umetnikov našega sodelavca Novak Vlada
INTERVJU S TOVARIŠEM AVSECEM
Le komu je neznan ta naš dobri znanec.
Poiskala sem ga v delavnici in ga prosila za intervju in kot rečeno, tovariš Jože Avsec ni odklonil pogovora z menoj.
”Naj začnem, kakor običajno, najprej mi povejte, kdaj ste rojeni in koliko članov je štela vaša družina?”
”Rodil sem se 2. januarja 1937. leta in sem edini otrok v družini.”
”Oho, sinček edinček, sem se malo pošalila”, ter zasliševala dalje. ”Kakšni so vaši spomin na šolska leta?”
"Najprej sem obiskoval osnovno šolo, nato pa poklicno v Žalcu.”
”Se spominjate kakšnega dogodka, ki vam je bil najbolj pri srcu in vam je vse do danes ostal v spominu?” "Najprijetnejši spomini so mi ostali na dan, ko smo leta 1947 s šolo šli v Mak-simir v Zagreb, to je bilo nepozabno doživetje.”
”Ko sva že pri spominih na šolska leta, mi prosim zaupajte, ali ste že v tistih časih imeli smisel za ročna dela in morda tudi kakšne posebne želje?”
”Že v šoli sem imel smisel za ročno delo in sicer sestavil sem vrtiljak, za katerega sem prejel tudi priznanje. To me je še bolj vzpodbudilo, da sem ostal in precej delal na svojem področju.” ”Kje ste se izučili in vaše zaposlitve preden ste prišel v KIL?”
"Izučil sem se v kovinarskem podjetju (Ferralit), bil sem zaposlen le kratek čas tudi v SIP-u in nazadnje sem se zaposlil v KIL, kjer sem imel, oziroma opravljal najprej delo v Strugami.” ”Naj omenim še to, da sem v Ferralitu delal na zahtevnejših delih.”
"Vsako leto na koncu leta smo, tisti, kateri smo se tam učili imeli preizkuse znanja. Najbolj mi je ostal v spominu skobelni stroj 3 x manjši, kot je njegova naravna velikost, katerega smo izdelali skupno strugarji in ključavničar-
”Kaj se je dogajalo z vami, ko ste se izučili?”
”Ko sem se izučil, sem delal še dve leti, nato sem odšel v vojsko, ki sem jo služil v Karlovcu in Foči.”
Po odsluženi vojaščini se je zaposlil v tovarni.
"Kaj vas je najbolj motilo in hkrati vzpodbudilo, da ste začeli razmišljati o izboljšavah?”
”Ko sem prišel v tovarno mi je najprej padlo v oči to, kako je vse zastarelo in slabo opremljeno.”
Kaj vse ste izboljšali in kaj še boste?" "Prva izboljšava, katere sem se lotil, je bil voziček za kisik in agregat za varjenje, gre za montažo koles, prej so ta bremena nosili.”
Sledile so še številne izboljšave, med drugimi tudi v Gmoti — nov transporter pri bobnih za mletje gline.
"Ste bili za svoje delo kdaj nagrajeni?” "Delo mi pomeni izredno veselje, zato pravim, da če bi delal le s' tem namenom, da bi si pridobil kakšne posebne nagrade, bi izdal samega sebe, kajti svoje delo rad opravljam, ker mi to nudi posebno zadovoljstvo in veseli me, če s svojim delom prispevam svoj delež k razvoju naše tovarne. Sicer pa sem za svoje izboljšave prejel tudi nagrade.”
Vidne so tudi njegove izboljšave stružnice na pnevmatiko, preureditev avtomatov, s čimer so bili odpravljeni zastoji in prihranek materiala. Njegova inovacija je tudi naprava za robljen j e krožnikov v Loščilnici.
"Ali so vidnejše kakšne spremembe od takrat, ko ste prišli v tovarno v primerjavi z današnjim stanjem?”
Takoj v januarju bo izšla anketa oz. prijavnica za letovanje v prihodnji sezoni.
V	naših počitniških objektih imamo prostor za letovanje na morju v sezoni za 77 družin, v toplicah — v "TERMAH” Čatež pa za 14 družin. Kot sezono letovanja štejemo čas, ko imajo otroci šolske počitnice (to je od 20. 6. do 1. 9.).
Za letovanje preko turističnih agencij, kot so: "KOMPAS”, "IZLETNIK” in "GLOBTOUR" cene penzionov še niso znane. Kraji, v katerih bomo letovali pa so: Zlatne Stijene, Pula; Hotelsko naselje Kupari v Dubrovniku; Fiesa — Hotel Jezero, Otok Vis — hotela Biše-vo in Issa. Na željo posameznikov pa se lahko dogovorimo še za kateri drug željeni kraj.
S plačevanjem letovanja se prične v mesecu februarju 1987. Način plačevanja še vedno ostane po 6 zaporednih obrokov, tako da je konec plačevanja (zadnji obrok) v mesecu juliju.
Tisti, ki se ne bi mogli odločiti za kraj in datum letovanja ob prejemu prijavnice, letovali pa bodo, naj na prijavnici napišejo samo znesek, ki so ga pripravljeni mesečno plačevati v ta namen, s tem, da imajo pozneje pravico do dokončne rezervacije.
V	kolikor bo slučaj, katerih letos ni bilo malo, da se bo nekdo odločil za letovanje pozneje, bo moral vplačati ob prijavi vse obroke za nazaj od 11. 2. dalje.
"Danes je že veliko sprememb, naša tovarna je postala ena izmed modernejših v Jugoslaviji, vsaj tako mislim, vendar je opazno tudi to, da se še izpopolnjuje in izboljšuje.”
"Zaupajte mi, kaj načrtujete v prihodnje?"
"Momentalno delam na avtomatu za oblikovanje skled. Kaj pa še sledi, o tem raje ne bi govoril, ker še ne vem kaj bo ...”
Čas, namenjen najinemu razgovoru je potekel. Vem, da o njem, našem inovatorju nisem napisala veliko, vendar bi en sam list bil premalo, da bi nanj lahko zapisala življenjske naloge, preizkušnje in cilje človeka, čigar cilj je, da bi izboljšal in olajšal delo ljudem v naši DO. Zato sem se mu zahvalila za razgovor in mu zaželela vse najboljše pri njegovem delu.
Vanja Mavrek
Za letovasnje v naših počitniških objektih imajo prednost tisti člani, ki so v letošnjem letu koristili tuje penzionske storitve.
V januarju, ko bo čas prijav za letovanje v sezoni 1987, vabim, da se prijavijo tudi vsi naši upokojenci, ki imajo iste pravice, kot aktivni člani naše DO.
LB.
PRAZNIKU REPUBLIKE NA ROB
29. november je minil, kakor da bi obrnil list v knjigi. Vse, kar je lepo, enkrat mine, za sabo pa pusti prijetne vtise in spomine.
Če se spomnimo malce zgodovine, vemo, da je 29. november izredno pomemben dan, kajti tega dne leta 1943 se je v majhnem mestu v osrčju Bosne in Hercegovine rodila naša republika.
V	čast njenega rojstva so povsod plapolale zastave in vršile so se razne kulturne prireditve.
Tudi danes je tako ...
Rojstvo domovine smo tudi delavci Keramične industrije Liboje, kar se da svečano proslavili.
V	jedilnici, katero so pripravili člani ZSMS in sindikata, je bila proslava.
PROGRAM LETOVANJA IN IZLETOV ZA LETO 1987
Tovariš direktor je imel uvodni govor, v katerem je čestital delavcem za praznik republike in za dosežene rezultate, ter pohvalil najbolj prizadevne delavce, ki so vložili pomemben delež (v delu) pri izgradnji nove peči. Ti delavci so: tov. Bauer Leon, tov. Hrvatin Jože, tov. Podpečan Ivan, tov. Žagar Miro, tov. Čuber Dušan in vsi ostali delavci iz delavnic, kateri so sodelovali in se trudili, da je peč pripravljena za proizvodnjo.
Zahvala velja tudi zunanjim sodelavcem, kateri so sodelovali pri izgradnji nove peči.
Ko je tov. direktor končal svoj govor, so nastopili mladinci z recitalom o domovini, nato je sledil koncert godbenikov iz Liboj. Ob tej priliki naj velja še enkrat zahvala godbenikom, kateri so nam pripravili prijetno doživetje ob poslušanju njihovih pesmi.
Torej, hvala, dragi godbeniki in pridite še kdaj med nas!
Prijetno smo preživeli urico ob gledanju in poslušanju proslave, potem pa smo pohiteli domov, kajti želeli smo ”ukrasti” tudi delček praznovanja doma, v krogu domačih in prijateljev. Prazniki so že za nami, morda za ene prehitro minljivi, za druge ne ...
Kaj hočemo. Čas teče, vendar pa je le nekako drugače, če preživimo kakšen dan bolj praznično kot običajno, kajti praznik ni vsak dan, zato se je vredno potruditi, da si življenje čimbolj popestrimo in da se poveselimo.
Vanja Mavrek
UPOKOJILI SO SE: Majda Vipotnik
Majda se je zaposlila v KIL 28. 8. 1951 in je delala do avgusta letos, to je celih 35 let. Ker se je 1951. leta povečalo delo v slikami, je bila takoj sprejeta in po kratkem priučevanju je že lahko sam-stojno opravljala svoje delo, ki marsikdaj ni bilo prijetno, saj je bilo treba odlepke namakati v mrzli vodi, brizganje z listri je bilo nevarno tako glede zdravja, kot tudi zaradi možnosti eksplozije. 1954. leta je obiskovala tečaj za polkvalificirane delavce, 1958. leta pa za kvalificirane. Oba sta trajala po tri mesece in to popoldne po opravljenem delu, predavatelji pa so bili delavci KIL Bratina, Muzlovič, Rotar, Zdolšek, Vitanc in drugi. Po končanem tečaju so bili tudi izpiti iz vseh predmetov, ki so jih poslušali.
Nadglazurna peč je bila tam, kjer so sedaj ženske garderobe in v njej so
žgali vse izdelke z nadglazurnim dekorjem. Pri okroglih pečeh v današnji livarni so podglazurno brizgali razne figure, veverice, ptičje pare, konje, slone, psičke, goske, medvede in še bokale ter vrče, sklede pa so brizgali v loš-čilnici. Če je bilo dela veliko, je bilo tudi dekoriranje vaz s krpami, kar se sedaj ne dela več.
Majda je prispevala tudi svoj delež pri izgradnji peči Madžarke, šest mesecev pa je delala v plavnici gline, kjer je bilo delo zelo naporno, saj so morali filter platno tudi pozimi prati v Bistrici. Počasi so se pogoji dela zelo spremenili, pitne vode ni bilo treba več nositi od Dolenca, postavljena je bila nova električna peč, slikama pa vseeno še nima svojega prostora, kjer bi se lahko nemoteno delalo, a tudi do tega bo morda nekoč prišlo.
Ana Drakšič
Ana je doma iz Vrbja, kjer si je tudi ustvarila dmžino in si pozidala z mo-
žem svoj dom. V osnovno šolo je hodila v Žalec, 1960. leta pa se je zaposlila v KIL. V strugami je Jože Rus učil nove delavke oblikovati sklede in krožnike na stružnici in Ana pravi, da je bil zelo dober učitelj. Strugama je bila tam, kjer je danes livarna. Maso si je morala sama nositi iz gmote, prav tako pa tudi vodo, ker še ni bilo vodovoda. V oddelku je bila samo ena železna peč na kateri so vodo greli in ker ni bilo sušilnic, so sklede z modeli odlagali na police. Delo je potekalo tako, da je bilo treba štiri ure oblikovati, štiri ure pa čistiti izdelke.
Na delo se je Ana vozila s kolesom in z mopedom, le malokdaj z avtobusom. Zadnja leta so se pričele težave z nogami, odprle so se ji rane, bolezen ji ni prizanesla in pri triinštiridesetih letih, ko bi lahko in še rada hodila v službo, se je morala invalidsko upokojiti.
Karolina Golavšek
Ajtnikova Karlinca je bila doma iz rudarske družine iz Zabukovice. Družina je bila številna, saj je bilo doma šest otrok, med njimi tudi Peretova Pepca, ki je pri nas delala do upokojitve, pokojnine pa žal ni dolgo uživala.
V Libojah se je Karlina zaposlila 1951. leta v slikami, kjer je lepila odlepke in robila razne izdelke. Potem je delala v skladišču, kjer je bil šef Šuler Darko in kot zanalašč so morali vse praznike, tudi na Silvestrovo, nalagati vagone z izdelki v Petrovčah. Ko se je poročila s svojo šolsko ljubeznijo in je postala mati, je tri leta samo popoldne pospravljala pisarne. Zatem je delala v pakirnici in takrat so ”štremali” oziroma pakirali izdelke z lesno volno, ki so jo sušili okrog gašperja, če je bila vlažna.
Dolga leta so Golavški stanovali na Provizorju, kjer so si majhno stanovanje res prijetno in udobno uredili. Ko so se preselili v novo hišo v Petrovče, so prišli med druge ljudi, zato je ostalo domotožje po sosedih na Provizorju, s katerimi so se tako lepo razumeli. Karlinca pogreša delo v tovarni, zato si želi, da bi jo sodelavke večkrat obiskale.
Marija Skok
Marija je Primorka iz vasi v bližini Sežane. Po končani šoli se je zaposlila v Elektro podjetju Sežana, kjer je delala šest let.
Leta 1960. jo je mož, ki je bil rudar, pripeljal v Liboje in stanovala sta v bloku na Mirosanu, ker pa so moževi starši in sestra stanovali v "Hausu” v Libojah, sta se 1966. leta preselila. Marija se je že 1963. leta zaposlila v KIL za dva tedna, vendar jo je mož prepričal, da je ostala doma in se posvetila gospodinjstvu. In šele 1970. leta je pričela ponovno delati. Vsa leta do upokojitve je delala samo popoldne, pospravljala je pisarne in s svojim delom je bila zadovoljna, najbolj pa jo je motilo neskončno pomivanje kavnih skodelic, ki jih v nobeni pisarni ni nikoli zmanjkalo, zato meni, da bi lahko marsikje skodelice pomili za sabo.
Ida Železnik
Ida je res prava fabričanka. Rodila se je v upravni zgradbi in lahko bi postala direktorica, če se ne bi zaposlila v slikami kjer je kot podglazurna slikarka brizgala majolke in razne druge izdelke.
V sedanji upravni zgradbi so bili nekoč v pritličju hlevi in špecerijska trgovina, v nadstropju pa dvoje stanovanj in v enem je stanovala Idina družina. Oče je skrbel za konje in vozil s ”kripo” keramiko na železniško postajo, s postaje pa glino in druge surovine za potrebe keramike. Za upravo je stal kozolec s
krmo za konje in garažo za vozove. Tako je bilo nekoč.
Tudi Idin mož je delal v naši tovarni, bil je odgovoren za osnovna sredstva in marsikdo si je pri inventuri pulil lase, ko se mu osnovna sredstva niso skladala s knjiženim stanjem. Železnik je bil tako natančen, da je celo z baterijo iskal številko elektromotorja ali kakšnega drugega inventarja.
Ko sta se poročila, sta z možem stanovala na stari Žagi /nekoč je bila na Bistrici žaga/, potem pa sta si začela graditi hišo na Griču. Ko je mož zbolel, sta že mislila vse prodati, vendar sta vztrajala do konca in 1972. leta so se s sinom preselili v novo hišo.
Mož je bil invalidsko upokojen in se je sčasoma toliko pozdravil, da sedaj lahko plete lične košare in koše, Ida pa mu pomaga pri lupljenju šib, večkrat pa skoči v Breclu pogledat svojo malo vnukinjo.
Terezija Žagac
Iz Leskovca pri Ptuju, kjer je na manjši kmetiji živela družina s šestimi otroki, je Treziko življenjska pot zanesla med keramike in knape v Liboje. Najprej je živela eno leto na kmetiji pri Klanjšku, 1966. leta pa se je zaposlila v naši tovarni. Mož je delal v rudniku v Libojah in zato sta dobila stanovanje v bloku na Mirosanu. Delala je v skladišču gotovih izdelkov enajst let, potem pa v pakirnici, kjer ji je bilo delo zelo všeč. Rada je pakirala izdelke in nikoli se ni pritoževala, v skladišču pa je bilo delo naporno, nalaganje na kamione, razkladanje, nalaganje na vagone, skladišča po barakah, mraz in vročina. Sedaj vseh teh naporov ni več, skrb ima samo še za hčerko, da se bo izšolala in si izbrala poklic, ki jo najbolj veseli.
VESTI IZ ŠPORTA
V mesecu novembru smo organizirali šahovski brzoturnir. Udeležilo se je 7 tekmovalcev. Rezultati so bili sledeči:
1.	Mitja UR1SEK	12	točk
2.	Ivan ŠKODIČ	10	točk
3.	Milan VIDEC	7	točk
4.	-5. Bruno PIŽMOHT	4	točke
4.-5. Jože AVSEC	4	točke
6.	Milan KVEDER	3	točke
7.	Marko DUDARIČ	2	točki
V namiznem tenisu je bil organiziran turnir v šoli v Petrovčah. Po izredno zanimivih in borbenih igrah so se tekmovalci razvrstili tako:
Skupnina A mesto
1.	Mitja URISEK
2.	Jože HRVATIN
3.	Jože BALOH
4.	Srečko DUDARlC
5.	Vaško ČETKOVIČ
točke seti 14	14:0
10	10:8
8	10:7
8	8:9
6	9:9
6.	Andrej JELEN	6
7.	Milan KVEDER	4
8.	Leonardo
PODBREŽNIK	0
Skupina B
L Vlado NOVAK	4
2.	Pongrac JEVŠEVAR 2
3.	Anton OBREZA	0
7:10
7:10
1:14
4:2
3:3
2:4
Kegljanje:
5.	decembra se je ekipa kegljačev Keramične industrije Liboje pomerila z ekipo Ferralita v panogi 6 x 200 metrov.
Po izredno zanimivi borbi, ko je že kazalo, da bomo zmagovalci mi, sta zadnja dva keglajča Ferralita nadoknadila veliko razliko in tudi povedla. Končni rezultat je bil 5600 :5522. Razlika je znašala 78 kegljev v korist Ferralita. Daleč najboljši rezultat je dosegel Hrvatin Jože 822 kegljev.
F. Turk
DOMAČI ANSAMBLI NA 14. REVIJI V LIBOJAH
Leto je minilo in zopet so se zbrali domači ansambli na 14. reviji pri nas v Libojah. To pot je nastopilo kar 21 skupin in kot vedno tudi vokalni kvintet Frankolovčani, ki so s petjem popestrili našo revijo, ansambli pa so odigrali kar 42 skladb, ki so nadvse razvedrile poslušalce v prvem nastopu ob 14. uri in drugem ob 17. uri. Kot vedno je bila dvorana v obeh nastopih nabito polna, kar je priznanje organizatorjem revije domačih ansamblov. Prav tako tudi ansambli radi prihajajo na našo revijo, predvsem zato, ker revija nima tekmovalnega značaja in so njihovi nastopi povsem sproščeni, kar tudi vpliva na samo kvaliteto izvajanih del.
Kot smo že omenili je na reviji nastopilo 21 domačih ansamblov in to:
1.	Brane Klaužer, Štore
2.	Laški instrumentalni kvintet, Laško
3.	Simon Ocvirk, Polzela
4.	Rogaški instrumentalni kvintet, Rogaška Slatina
5.	Podkrajški fantje, Titovo Velenje
6.	Viki Ašič, mlajši, Celje
7.	Vinko Cverle, Šentjur
8.	Kogras, Spodnja Kungota
9.	Koroški odmev, Žvaberk, Avstrija
10.	Zvone Lipovšek, Vojnik
11.	Ansambel Stopar, Loke pri Mengšu
12.	Celjski instrumentalni kvintet, Celje
13.	Viki Ašič, starejši, Celje
14.	Hmeljarski instrumentalni kvintet, Velika Pirešica
15.	Tone Kuder, Ljubljana
16.	Marela, Mengeš
17.	Planšarji, Ljubljana
18.	Franci Zeme, Vojnik
19.	Slovenija, Polzela
20.	Savinjskih 7, Liboje
21.	Tone Čuček, Maribor.
Med tistimi, ki so sodelovali na vseh dosedanjih revijah, so libojski godci, ki so vsako leto otvorili revijo s fanfarami. Med dosedanjimi nastopajočimmi je ansambel Franci Zeme iz Vojnika, ki je nastopal na vseh 14 revijah. Med nastopajočimi so tudi ansambli, ki so se radi odzvali našemu vabilu za udeležbo na revijah in so sodelovali, v kolikor jim je dopuščal čas. Tako moram omeniti ansambel Slovenija iz Polzele, ansambel Vikija Ašiča iz Celja, Celjski instrumentalni kvintet, Hmeljarski instrumentalni kvintet Velika Pirešica, ni pa manjkalo tudi naših Savinjskih 7, katerega ansambel sestavljajo po večini Libojčani. Na letošnji reviji pa ni sodeloval ansambel Veseli hmeljarji iz Žalca, ki je doslej sodeloval skoraj na vseh revijah. Kot sem že omenil je vokalni kvintet Frankolovčani tudi to pot popestril našo revijo z izbranimi narodnimi pesmimi, ko so jim poslušalci z aplavzom dali priznanje.
Z velikim zanimanjem so poslušalci spremljali skladbe Koroškega odmeva, kar je dokaz, da kultura in glasba nenehno vežeta zamejske Slovence z matično domovino.
Celoten program revije je uspešno vodil stari veteran tov. Tone Vrabl, za scenarijo pa je poskrbel tov. Zdravko Čas, ki je bila to pot zelo enostavna in dala poudarka nastopom narodne glasbe.
Na reviji so bili prisotni vabljeni gostje, t.j. predstavniki kolektivov kraja, predstavniki družbenih organizacij, predsednik konference SZDL Žalec tov. Janez Meglič. Žal pa med gosti ni bilo predstavnika ZKO Žalec.
Po končani reviji je bila v jedilnici KIL zakuska za vse nastopajoče. Vse nastopajoče je pozdravil pokrovitelj prireditve, direktor Keramične industrije Liboje tov. Franjo Tilinger, za tem pa so nastopajoči prejeli priznanja in spominska darila, ki jih je podelil predsednik odbora tov. Heri Kuzma in organizacijski vodja tov. Tone Vrabl.
Da je prireditev tudi tokrat uspela gre zahvala predvsem pokrovitelju prireditve Keramični industriji Liboje, ostalim delovnim organizacijam kraja in ZKO Žalec. Za uspešno revijo gre zahvala organizacijskemu odboru in njegovemu predsedniku tov. Heriju Kuzma. Predsednik organizacijskega odbora se je zahvalil vsem nastopajočim za sodelovanje, istočasno pa jih povabil na 15. jubilejno revijo v letu 1987.
ŠD
POHOD OB MEJAH KS
Ob zaključku leta je prav, da se ozremo na eno izmed akcij, ki se odvijajo v KS Liboje vsako leto: POHOD OB MEJAH KS. Lahko rečemo, da je ta pohod obujanj tradicij NOB med najbolj, če ne najbolj množičen daleč naokoli. Pravzaprav lahko govorimo o dveh pohodih v Libojsko-Griški ka-dunji: spomladi organizirajo pohod v Libojah, jeseni v Grižah. Oba sta množična in oba povezujeta krajane obeh krajevnih skupnosti. Ohranja se vez, ki sta jo stkala libojski in griški proletarec v borbi za delavske pravice, v borbi za osvoboditev. Ob tem pripomnimo, da je revolucionarna zavest libojskega in zabukovškega proletarca bila dejstvo, ki se je potrdilo v ustanovitvi I. Savinjske čete, že julija 1941 na tem področju. Pirpravljenost za borbo potrjujejo žrtve: 50 (32 borcev, 11 talcev, 6 taboriščnikov) v Libojah in 144 (72 borcev, 35 talcev, 37 taboriščnikov) na področju Griž in Zabukovice.
Naši pohodi so skupni: krajan KS Liboje stopa ob krajanu KS Griže, delavec KIL-a ob delavcu Minerve, plani-
nec ob borcu, pionir ob tabornikih itd. Tu je neizmerna pomoč delavcev Keramične industrije Liboje, da se lahko oba pohoda organizirata.
Ti pohodi imajo velik uspeh. Veličasten je pogled na kolono, ki se vzpenja proti Brnici. Za slovensko zastavo, ob zvokih harmonike stopa "partizanska" kolona s partizansko pesmijo na ustih. Tako je bilo letos, tako je bilo leta nazaj.
Vendar, ali ne bi bilo potrebno poiskati še nove oblike, novo vsebino? Vsakoletni pohodi počasi izgubljajo na svoji vsebini. To se v Libojah toliko ne vidi, bolj se vidi v Grižah. Zato bi bilo prav, da razmislimo kako naprej? Kronist NOB je zabeležil kopico dogodkov, ki so se odvijale med NOB na tem področju. Obudimo spomine nanj. Recimo 1. 1942 so pri Blatniku v Za-grebenu odkrili orožje. Zaprli so domače in sosedove fante. Novembra 1942 so jih pobili. Leta 1987, ob 45-let-nici obudimo spomin. Ali maja 1942 so odšli libojski fantje v partizane. Med njimi so bili Hrvatinovi fantje, ustavimo se pri Hrvatinovi domačiji, obudimo spomin.
Mogoče bi na enem izmed pohodov poiskali kraj, kjer je imela Julka Cilenšek — Betka svoj bunker (Gorškova hosta), poiščimo kraj, obnovimo bunker in ga dajmo mladini v varstvo. Ponazorimo napad na Košnico. Pritegnimo sosednjo občino. V Libojah je aktivna Svoboda, naj bo eden izmed pohodov krajši in naj se zaključi s partizanskim mitingom.
Pohodi so veličastni, na njih smo lahko ponosni, vendar izkušnje kažejo, da mladi najrajši prisluhnejo preprostim možem, ženam, ki prepovedujejo dogodke, ki so jih doživeli. Tako je bilo pred leti na Jegriših, ko je Johan pripovedoval, kako se je rešil iz goreče Jegrišnikove domačije, tako je bilo letos pod Homom, ko je Angelca pripovedovala, kako so Nemci izpraševali njenega brata, kje so partizani. Sedemleten je dejal: povedal ne bom, pa tudi jokal ne bom. Razmislimo, kako naprej.
V Grižah in Libojah smo bili prvi pri organizaciji pohodov in bodimo prvi pri iskanju nove vsebine.
Franc Ježovnik
ZAHVALA
Ob prerani izgubi drage mame Marije Križnik se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem razvojne službe za denarno pomoč in darovano cvetje.
Še enkrat vsem prisrčna hvala!
Konrad Križnik
MLINI
Že večkrat smo pisali o tem ali onem zgodovinskem dogodku v našem kraju. Danes pa se ustavimo pri MLINIH. Mlinarstvo lahko štejemo med starejšo obrt. Sledove najdemo že v fevdalizmu in še poprej. Mlinarstvo je bilo razvito tudi v dolini Bistrice in ob njenih pritokih. Ohranjen je spomin na sledeče mline:
Na desnem bregu Savinje, v Kasazah, je bil najbliže reki, ob strugi izpeljani iz Bistrice POSPEHOV, po domače KLANJŠKOV MLIN.
Prvi lastnik, ki je znan sta Jurij in Marija Pospeh (1854), sledita Miha (1912) in Terezija, roj. Medved ter Jože Pospeh. Mlin je bil leta 1924 odcepljen od posesti. Kupil ga je Franc Gobec, njemu sta sledila Mali in Volavšek.
V bližini je bil HOLOBARJEV MLIN, imenovan tudi ROMOV. Tretji mlin, ob strugi navzgor je bil mlin MATIJE RESNIKA, ki se je po zadnji lastnici imenoval ARČANOV MLIN. Resniki so na njem gospodarili precej dolgo. Leta 1849 sta ga prevzela Matija in Terezija Resnik. Sledili so: Janez Resnik in Neža, roj. Vok; ter Konrad Resnik in Marija, roj. Stan-digl; nazadnje pa Greta Arčan.
Četrti mlin JAKOBA KUNSTA, je še nosil staro ŠUPERGERJEVO ime. Tudi na kraju, kjer danes stoji tovarna, je bil pred nastankom tovarne mlin.
Pot nas vodi ob Bistrici naprej proti Kotečniku. Pridemo na kraj, kjer je nekoč stala Friedrichova steklarna. Pred nastankom tovarne 1. 1794, je tu stal mlin JOSIPA BIZJAKA.
Ravno ta mlin, kot tudi mlin pri KIL-u nas opozarja na tehnološki razvoj: sprva se je uporabljala vodna sila, na to koks in potem premog.
Če pogledamo na razvoj ob pritiku Bistrice, dolina Stiske, nam ta razvoj potrdi gornjo ugotovitev. Tudi tu je bil prvotno mlin, ki se je kasneje nadomestil z žago. Poleg tega pa je tu bila vodna sila, ki se je uporabljala v prvi keramični tovarni.
Področje Kasaz in Liboj je med prvimi poznalo električno energijo. Kjer se Stiska izliva v Bistrico je bil zgrajen jez, vodna energija je dajala keramični tovarni potrebno energijo. Leta 1925 je Keramična industrija Liboje modernizirala obrat keramike in zgradila elektrarno s parnim strojem.
Osvetlili smo mlinarstvo na našem področju in ob tem poudarili, da je ta bogata sila Bistrice in Stiske bila osnova, prva osnova industrije, ki se je tu razvila. Od tovarne galuna preko steklarne do naše keramične tovarne.
Ta sestavek ni napisan samo z name-
nom, da se opozori na določeno dejavnost, temveč, da se podatki dopolnijo, pred popolno pozabo. Zato naprošamo vse, ki kaj več vedo o mlinih, da nam pišejo. Recimo če te podatke primerjamo z Obrtniškim kažipotom iz 1. 1904 vidimo, da je tedaj deloval Pospehov mlin ter Holobarjev oz. Romov mlin. Ni pa več točno znano, kje je stal mlin Antona Vizj aka ter mlin Matij e Breclj a. Znano je, da je stal v Libojah pod cerkvijo sv. Ane mlin Josipa Bizjaka. Ali je ta mlin še nadaljeval z delom po ustanovitvi steklarne, ali ne? Ali je to drugi mlin, ki je stal tu nekje, ki je bil last Matije Breclja in mlin in žaga Antona Vizjaka? Pišite, da bomo spoznali domači kraj!
Franc Ježovnik
ŽIVLJENJE JE BOJ
Vse v življenju moraš pretrpeti, trpljenje te uči živeti.
Z voljo močno premagal boš obilico težav,
tvojega življenja ti ne bo več žal.
Vzljubil boš življenje ki daje tegobe,
a nekemu slabiču boš dejal, da naj gre po gobe.
Kdo bo koga, zakon je narave,
zatorej stisni pest, pa si misli svoje...
Tudi ti močan si,
ko to spoznaš,
življenja te nič več ni strah.
Usoda ni ti mila,
življenje ti je s trnjem okrasila.
Zatorej, človek, ne obupaj!
Stisni pest in hrabro v bodočnost stopaj!
USODA
Ugledala sem te,
stal si na postaji, kot da nekoga pričakuješ.
Oh, da bi mogla biti to jaz, da bi se tebi razjasnil obraz.
Da bi to bila resnica, da vrnil bi nasmeh na moja lica.
A sanje so ostale sanje, ti nisi čakal name, in jaz — pozabila sem nate.
Vanja Mavrek
M
1 i		2 r	
			
3 0		't	1
MF
Igra črk, igra življenja...
	I	A
0		
\Q/		
&		9
MF
Problem?! Da in ne!
Peter naj bi imel govor na pomembnem vaškem srečanju, a glej ga zlomka, pet minut pred začetkom, se mu je zlomila proteza. Prijatelj ga je tolažil: ”Nič hudega, imam prijatelja, ki bo v petih minutah uredil zadevo.” In res se je čez pet minut vrnil s celo zbirko protez, Peter je izbral najprimernejšo in imel govor. Po končanem govoru se je zahvaljeval prijatelju: ”Tale tvoj prijatelj mora biti pa res odličen zobozdravnik, da mi je tako hitro pomagal.” "Saj ni zobozdravnik”, odgovori prijatelj, pogrebnik je”.
Deček prihiti v trgovino: ”Rad bi ovratnik za očeta.”
Prodajalec: "Katero številko pa?” Deček: "Joj, tega pa ne vem.” "Morda nekaj takega kot jaz?” mu skuša pomagati prodajalec.
"Ne, ne, očka hoče čistega.”
Oče: "Draga hčerka, pravkar me je obiskal Tom in dovolil da sem mu, da se poroči s teboj.”
Hčerka: "Toda očka, jaz nočem stran od mame.”
Oče: ” Nič ne skrbi, saj gre lahko s teboj.”
"Kaj?” je jezno zaklicala mati sinu. "Prinesel si spričevalo z dvojko v vedenju. Vzemi si za zgled očeta. Njemu so zaradi lepega vedenja znižali kazen v zaporu za eno leto."
Dva norca se sprehajata po dvorišču bolnišnice. "Kako pa si ti prišel sem?” vpraša prvi drugega.
"Pravzaprav zelo enostavno. Bil je karneval in z vozov so ljudje metali rožice. Veš, moji ženi je ime Marjetica.”
Ribič se vrne domov ves ponosen: "No, kako je bilo na ribolovu,” ga vpraša ženica. "Ujel sem belico, veliko kot moj pimpek. "No ja,” zavzdihne žena, "upam. da si jo vrgel nazaj v vodo, saj veš, da ne smeš loviti rib, ki ne dosegajo predpisane velikosti.”
Ameriški deček se vrne domov in vleče za seboj morskega psa ter ves vesel zavpije: "Mami, mami, poglej kaj sem ujel!”
"Kako ogromen morski pes,” je bila mati presenečena. ”Ne mamica, to je samo velik, ogromen je bil tisti, ki je požrl očka,” se je odrezal paglavec.
Takoj zjutraj je Janez v delavnici začel iskati desko 30 x 40 cm. Malo pozneje se je Janezu pri iskanju pridružil njegov naj bližji sodelavec. Ker deske nista našla, so začeli desko iskati tudi drugi. Ob devetih so že vsi v delavnici iskali desko trideset krat štirideset. Ob pol desetih pa je Janez prenehal z iskanjem. "Kaj je ne boš rabil?” so ga začudeno vprašali sodelavci.
”Eh, bom kar na 'cilglu’ malical,” je odvrnil Janez.
”Za rojstni dan bi rad dobil pravo puško,” pravi sedemletni Gorazd očetu.
"Ali prav slišim? To ne pride v poštev."
"Toda jaz bi jo zelo rad imel!” ne odneha Gorazd, "Takšno, ki bi zares streljala.”
"Sedaj mi je pa dovolj. Pozabi na puško. Sicer pa, ali tu odločam jaz ali ti?” "Seveda ti, oče, toda, če bi jaz imel pravo puško...”
"Tega pa že ne smeš delati!” se razjezi Urška na mlajšega bratca, ki si z materinim pudrom maže obraz.
"Zakaj pa ne?” sprašuje Boštjan. "Zato, ker se samo dame lahko pudrajo, fantje pa se morajo umivati.” poučuje Urška.
Tovarišica učiteljica pride v razred in pod tablo zagleda lužo.
"Otroci, kdor se je polulal, naj pobriše za seboj. Nobenemu ne bom nič naredila.”
Ker se ni nihče javil, je predlagala, da spustijo rolete, da tistemu ne bo nerodno.
Ko so ponovno dvignili rolete, je bila poleg prve še druga luža, na tabli pa napis:
"Fantom udaril drugič."
V neki pisarni je bil napis: "Med delom je kajenje prepovedano!”
Nekdo je spodaj napisal: "Kdo pa misli, da tu delamo!”
V polnem kupeju frklja in smrkavec razgrajata kar se le da. Nejevolni starejši potnik godrnja in zagrozi očetu: ”Če ne bosta dala miru, boste imeli kup nevšečnosti.”
"Dajte no,” pravi oče malodušno. "Mali ima polne hlače, hčerka je vrgla vozne karte skozi okno, peljemo se na pogreb, namesto proti Zagrebu se peljemo proti morju. In na vse to si še upate trditi, da bom imel kup nevšečnosti.”
MISLI OD TU IN TAM
—	Ko človek pride, da sodimo po obleki; ko odide, ga sodimo po tem, kaj je govoril.
—	Pameten človek je kakor bucika, glava mu preprečuje, da bi šel predaleč.
—	Dobivati izkušnje, pomeni delati napake.
—	Papige ne vedo mnogo, toda od tistega kar vedo, dobro živijo.
—	Za nekatere je delo strašno preprosto, za nekatere pa prosto strašno.
V LETU 1986 SO SE ZAPOSLILI:
1- Ivica POZNIČ, 3. 1. 1986, siru-garna
2.	Liljana OLENŠEK, 3. 1. 1986, sturgarna
3.	Bojan MLINARIČ, 6. L 1986, skladišče gotovih izdelkov
4.	Skender HAMZA, 7. 1. 1986, loščilnica
5.	Radovan ŠIMONC, 10. L 1986, predorna peč
6.	Martin ŠPAJZER, 13. 1. 1986, strugama
7.	Milan VIDEC, 13. L 1986, predorna peč
8.	Stanislav URANJEK, 21. L 1986, predorna peč
9.	Branko MARKO, 21. L 1986, predorna peč
10.	Mojca TURNŠEK, 1.2. 1986, loščilnica
11.	Majda OREŠNIK, 3. 2. 1986, loščilnica
12.	Dušanka PLESNIČAR, 3. 2. 1986, kadrovsko-splošna služba
13.	Miloš GRUM, 6. 2. 1986, mode-larna
14.	Srečko DUDARIČ, L 3. 1986, strojna delavnica
15.	Boris NOTERSBERG, 13. 3. 1986, mizarska delavnica
16.	Leopold POŽIN, 9. 4. 1986, predorna peč
17.	Marija COKAN, 15. 4. 1986, loščilnica
18.	Mateja JOVANOVIČ, 15. 4. 1986, loščilnica
19.	Potočnik Nevenka, 17. 4. 1986, loščilnica
20.	Shani MULLABAZI, 22. 4. 1986, predorna peč
21.	Anita POLAVDER, 10. 5. 1986, loščilnica
22.	Marija FLORJAN, 17. 6. 1986, loščilnica
23.	Vesna PETROVIČ, 17. 6. 1986, loščilnica
24.	Raiza VELAGIČ, 18. 6. 1986, loščilnica
25.	Marija PAJTAK, 19. 6. 1986, slikama
26.	Hermina NEMET, 23. 6. 1986, loščilnica
27.	Iztok MUHEDINOVIČ, 24. 6. 1986, stugarna
28.	Sherif MEHMETAJ, 24. 6. 1986, predorna peč
29.	Bronislava METLIČAR, 1. 7. 1986, loščilnica
30.	Terezija KOS, 2. 7. 1986, loščilnica
31.	Barbara KORENKO, 3.7. 1986, režija keramike
32.	Marjeta BEŠKOVNIK, 11.7. 1986, loščilnica
33.	Bernarda RECKO, 16. 7. 1986, slikama
34.	Vladka PODVRŠNIK, 17. 7. 1986, loščilnica
35.	Valerija ZUPANC, 23. 7. 1986, slikama
36.	Valerija KOŠTOMAJ, L 8. 1986, slikama
37.	Danijela FURLAN, 1. 9. 1986,
TOZD Grafit	s
38.	Suzana PARADIŽ, 3. 9. 1986,
loščilnica	'
39.	Ivica PTIČAR, 4. 9. 1986, slikama
40.	Boris STAJNKO, 4. 9. 1986, loščilnica
41.	Zdenka ROM, 8. 9. 1986, pakirnica
42.	Mirjana KRIŽNIK, 12. 9. 1986, loščilnica
43.	Ljubica ŠMINTIČ, 12. 9. 1986, loščilnica
ORGANIZACIJO:
L Marija ZEME, 12. 2. 1986, livarna, starostna upokojitev
2.	Olga ŠTEFANČIČ, 12. 2. 1986, strugama, starostna upokojitev
3.	Silva HORVAT, 12. 2. 1986, strugama, starostna upokojitev
4.	Pavla BRUMEN, 12. 2. 1986, loščilnica, predčasna upokojitev
5.	Maksimiljan ROM, 12. 2. 1986, transport starostna upokojitev
6.	Milan KRALJ, 28. 2. 1986, tehnična služba, predčasna upokojitev
7.	Bojana ZORKO, 9. 2. 1986, slikama, potek dela za določen čas
8.	Darko SONJAK, 11. 2. 1986, režija keramika, potek dela za določen čas
9.	Marija TRBOJEVIČ, strugama, disciplinski ukrep
10.	Igor NAREKS, 28. 2. '1986, tehnična služba, potek dela za določen čas
11.	Martin ZEMLJAK, 17. 3. 1986, kontrolna služba, starostna upokojitev
12.	Hilda DERŠEK, 31. 3. 1986, livarna, predčasna upokojitev
13.	Oto ŠTAJNER, 23. 3. 1986, predorna peč, invalidska upokojitev
14.	Štefka BREČKO, 5. 4. 1986, loščilnica, starostna upokojitev
15.	Ljudmila ŽONTA, 21. 4. 1986, loščilnica, invalidska upokojitev
16.	Zdenko LUKEŽ, 6. 7. 1986, loščilnica, disciplinski ukrep
17.	Ljudmila ŽOHAR, 22. 6. 1986, livarna, starostna upokojitev
18.	Katarina BRECL, 28. 6. 1986, računovodska služba, starostna upokojitev
44.	Bojana GRM, 15. 9. 1986, pakirnica
45.	Rozika PAINKRET, 17. 9. 198o, loščilnica
46.	Mirjana KALŠEK, 22. 9. 1986, loščilnica
47.	Bernard MARTINOVIČ, 22. 9. 1986, predorna peč
48.	Jožica LIPIČNIK, 2. 10. 1986, loščilnica
49.	Bojana HAMAR, 1. 10. 1986, loščilnica
50.	Radovan KOLAR, 27. 10. 1986, računovodska služba
51.	Miroslav METELKO, 3. 11. 1986, skladišče gotovih izdelkov
52.	Srečko FELDIN, 10. 11. 1986, predorna peč
53.	Mirko ŠTEKOVIČ, 1. 12. 1986, predorna peč
19.	Mitja PLANINŠEK, 15. 6. 1986, strugama, v JLA
20.	Shani MULLABAZI, 30. 6. 1986, predorna peč, izjava delavca
21.	Ana DRAKŠIČ, 2. 7. 1986, strugama, invalidska upokojitev
22.	Romanca HORVAT, 14. 7. 1986, slikama, izjava delavca
23.	Rafael KOKOL, 13. 7.	1986,
predorna peč, izjava delavca
24.	Magda TOPOLOVEC,	14. 3.
1986, loščilnica, disciplinski ukrep
25.	Ida ŽELEZNIK, 8. 8. 1986, slikama, starostna upokojitev
26.	Karolina GOLAVŠEK, 13. 8. 1986, pakirnica, starostna upokojitev
27.	Majda VIPOTNIK, 27. 8. 1986, slikama, starostna upokojitev
28.	Mirjana KALŠEK, 20. 8. 1986, loščilnica, sporazumno
29.	Stanko PETEK, 21. 8. 1986, predorna peč, umrl
30.	Rudolf FURLAN, 8. 9.	1986,
predorna peč, izjava delavca
31.	Olga PERC, 21. 9. 1986, loščilnica, izjava delavca
32.	Danilo KRAJNC, 15. 9. 1986, skladišče gotovih izdelkov, v JLA
33.	Asija KUBURAŠ, 5. 8.	1986,
strugama, disciplinski ukrep
34.	Terezija ŽAGAČ, 3. 10. 1986, pakirnica, starostna upokojitev
35.	Marija SKOK, 31. 10. 1986, kadrovsko-splošna služba, starostna upokojitev
36.	Suzana PARADIŽ, 12. 10. 1986, loščilnica, izjava delavca
T.M.
V LETU 1986 SO ZAPUSTILI DELOVNO
NAGRADNA KRIŽANKA
Ig??'
^ /2
P¥MEi
A/sAi
rtirtoH'
UMo
ho ve K, ILillAJ s Ten i
cEfUO/EHi
mma
fi. ju c.
cHU\
89. Mo
uoeuup
VIL
V°tA
mn »f
seli
sfSMK/Z
Y«P/|V
M160
SUHE Uf1
tf/ptišli
im
SLO/EUitt
TfAUtoSKA TERoRidiTi/i,
&iM3.
A£4
*./> 4z/
im
MEoU
fn&irhiEL
uepala
«A7/
IrIMitli
Ki5
up o h pni
mam
mt-ou
PRI
OontUJSii yi&i1
Miomih ti'MU 0,01/A/4
6
UMKA
zi^ARor
GJUk
tm
koc.
KUbM
mMajA
f iSTRj
$IA&M
mm kje
sfuiuo
kuno
iuE
KkRfUiVA
suttJvA v somuwn mem
SteUA*,
sTisiK
m
muco
LAhuSKi
vezuiK
puM
mmp
3. it/tl. c/lM
M.A3KA mrM-s/c4,,. tvmMA
spfCiAiiir HA nas, /'ti UHO
miPAsvuc
ncmm
mpsupk
f JELIČU A
m/ v
&a nun-
SKfM.
PAill/U
mini
zeleMca
Jffo&tAvj
maiE
ijo&o
i'mc
sama
i/HAl/A
LfoTA
A
m
Wo
/T4i.pnisr
mMKAUt)
W,oRsko lis no iuc
Pitajo
PMRHatA,
b.iuiu.
ČRKA
6toW4
PU&AIMA
TWARMA, c Hočah
SlSA K
PtA/fiiiUstA
VMi'
fkifnuin
kmc
ofptpli/Uifr
AUTf.
MAHKOTA
SKRITO
mism
a%ffi'nr
l^OhOV-
mi*
mtsTiui
NsmrA,
srno/
TEŽKo-
wur
m
VULiK
hudi ne
musm
UOH/cmrnČ
Mm
nomiA
& 01/ek
Ki Mi i/pTO
m
m , rpoHoP/O
mziiMi
TLiS,
m ha
Miži
Wfv
CfCSM
nrnžfm.
mvosnn
Rešitve oddajte do 20. 1. 1987.
Izdaja: Keramična industrija Liboje. Ureja: Odbor za informacije. Odgovorni urednik: Majda Oblak. Izhaja štirikrat letno. Telefon: 063/737-120. Tisk: REK DO Tiskarna Titovo Velenje, Naklada 850 izvodov.