KNJIŽNICA PAVLA GOLIE Kidričeva 2 8210 TREBNJE plačana pri pošti 3 Mirna * 4 '.j9' * ij, * ” I c_< I mr I a> M o I čl \ /ečini se ob imenu Božo Kos pred očmi naslikajo ilus-V tracije enega najbolj inovativnih in prepoznavnih slovenskih ilustratorjev. Morda vsi tisti prav zato pomislimo nato, daje Božo Kos iz Mokronoga starejši gospod. Pa ni je. Je mladenič, ki rad poprimeza katerokoli delo, ki ga želi narediti dobro, kakovostno in po željah strank. Te najde tako v javnem kot zasebnem sektorju. etos je že drugo leto tako skrbel za javne poti in _površine v občini Mokronog-Trebelno, prav tako Deponiji za mešanico soli in peska, s katero posipajo cesto, sta na Mirni na parkirišču nasproti doma Partizan in na v dolini pri Pravnetovih, da sta blizu cest, a hkrati umaknjene, Mešanico dobijo na podjetju CGP v Trebnjem, od tam jo pripeljejo na deponijo, kjer jo pobere avtomatski posipalnik, ki gre potem naprej nadelo. Pri skrbi za ceste so se povezali z novomeškim podjetjem CGP, saj so njihovi kooperanti. V preteklosti je podjetje sodelovalotudi z Elektromehaniko Branko Gregorič s.p., za katerega je delalo izkope, za podjetje Dana pa so naredili nov glavni vhod v podjetje, prav tako pa so položili tlakovce oziroma naredili fina zaključna po posegih v vodo- gradbena dela vodno omrežje zaradi rednih vzdrževalnih del ali popravil. Urejena okolica doma Na podjetje GMP Božo Kos s.p. pa se lahko obrne tudi vsak posameznik, ki potrebuje izkop, ki želi, da se mu pripelje kamion peska ali zemlje. Ker pa si vsak od nas, da bi bila njegova hiša tudi zunaj lepa in zato poskrbimo za fasado in streho, za lepa okna in vrata, za luči... nam podjetje, ki ga predstavljamo v tokratni številki krajan pomaga urediti okolico že zgrajene hiše tudi tako, da poskrbi za ureditev parkirišča, dvorišča, za polaganje tlakovcev in pločnika. Ker pa se zavedajo tudi pomembnosti skrbi za okolje, posameznim gospodinjstvom pomagajo pri postavitvi biološke čistilne naprave, ki učinkovito očisti odpadne vode iz gospodinjstva. In čeprav vtem zimskih dneh le poredko pomislimo, da bi imeli bazen, se to v toplejših in bolj vročih dneh hitro spremeni. GMP Božo Kos s.p. že dolga leta sodeluje s podjetjem Tomcommerce d.o.o. pri vgradnji zunanjih bazenih večjih dimenzij. Za naprej si v podjetju želijo predvsem še naprej dobrega sodelovanja s Krajevno skupnostjo Mirna in z vsemi posamezniki. Pravijo, daje njihova prednost to, da delajo tudi tisto, kar drugi ne. P. K. (promocijsko besedilo) Kdor hoče delati, bo našel način. Kdor noče, bo našel izgovor. Pri nas iščemo rešitve ... tudi v letu 2010. GRADBENA MEHANIZACIJA IN PREVOZI KOS &M> fflŠD(38® m Izkopi - bagri od 1,5 t naprej; ureditev parkirišč, dvorišč, pločnikov; polaganje tlakovcev, robnikov; pluženje snega; strojno pometanje cest, košnja brežin, kiper prevozi, avtodvigalo Božo KOS s.p., Škarpa 10, 8230 Mokronog, GSM 041 508 702 e-pošta: gmpkos@sioI.net Krajan je informator, še toliko bolj sedaj, ko izhaja le trikrat letno. Zato objavljamo prvenstveno prispevke o dogodkih, ki so se v naši KS odvijali včasu od enedodrugeštevilke. Prostora namzmanjkujeza aktualno pročanje; krajše literarne prispevke objavimo le, če ni dovolj ostalega gradiva. Uredništvo si pridržuje pravico, da ne objavi vseh prispelih člankov. VSE prav lepo vabimo, da svoje zapise o dogodkih posredujete na naš e-naslov: ks.mirna@siol.net. Za naslednjo številko, ki bo izšla spomladi, prispevke zbiramo predvidoma do 20. marca 2010. KRAJAN - Glasilo KS Mirna Izdajatelj: KS Mirna; odgovorna urednica: Bariča Kraljevski; glavna urednica: Petra Krnc; člani uredniškega odbora: Dušan Zakrajšek, ^ Niko Borštnar, Edo Novak in Zoran Remic; prelom: Špes, NM; tisk: Kopo d.o.o., Mirna; naklada: 1300 izvodov. Glasilo izhaja po potrebi IZ DELA SVETA KS IN NJENIH ORGANOV 6. redna seja Sveta KS Mirna je bila 02.10. 2009 Dnevni red: 1. Pregled realizacije sklepov 5. seje; 2. Organiziranje zimske službe na javnih poteh; 3. Prošnje krajanov; K tč. 1. Po pregledu zapisnika smo ugotovili, da so bili sklepi 5. seje v celoti realizirani. K tč. 2. Člani Sveta KS smo bili seznanjeni, da želimo z g. B. Kosom, skleniti pogodbo za opravljanje zimske službe na javnih poteh, ki sojo do sedaj izvajali posamezni traktoristi. Sklep: Najprej se bodo z njim sestali člani Komisije za cestno, komunalno ter ostalo infrastrukturo in mu predstavili plan zimske službe. Če bo g, B. Kos to delo prevzel, bomo z njim sklenili Pogodbo o izvajanju zimske službe v zimskem obdobju 2009/10. K tč. 3. Sklepi: Prošnji Vaškemu vodovodu Selo se ugodi plačilo računa za material, ki so ga rabili pri zamenjavi vodovodnih cevi v naselju Selo v višini 448,14 EUR, ter polovico cene za vodno črpalko. V enakem znesku bomo pomagali pri nakupu vod ne črpa I ke Vaškem u vodovod u Debenec. Članom PGD Sevnica odobrimo 300 EUR za pomoč pri pripravah na državno prvenstvo. Ureditev mulde na Debencu v dolžini 35 m ob parceli Lokar Darka letos ni možna, dali jo bomo v plan cestnih popravil za leto 2010. G. Bojana Maršaniča, ki želi imeti sejem na Mirni, obvestimo, da mu bomo omogočili organizacijo sejma vsakega 9. v mesecu. ELEKTROMEHANIKI B. Gregorič s. p. naročamo menjavo senzorjev na štirih odjemnih mestih: TP VRTEC, ROJE 3, ROJE 1 ter PREVENT po ponudbi 44 /9. Na klancu pod Cirnikom je treba še pred zimo sanirati dve veliki za promet nevarni jami. KS se bo o tej poškodbi posvetovala z Občino Trebnje. Cena objave zahvale ob smrti krajanov v glasilu Krajan je 40 EUR. WABOQ^H Ob dnevu samostojnosti in enotnosti -pohod na Debenec. Zbor: 26.12. 2009 ob 10. uri pri podjetju Dana Ob 13. uri na Debencu slovesno odprtje nadstreška in terase. VABLJENI! 1. izredna seja Sveta KS Mirna je bila 12.11. 2009 Dnevni red: 1. Obravnava zapisnika 6. seje; 2. Finančni načrt KS Mirna za leto 2010; 3. Plan zimske službe; 4. Prošnje krajanov; 5. Aktualno. K tč. 1. Člani Sveta KS so potrdili dnevni red in soglašali z realizacijo sklepov 6. seje. Ktč. 2. Predlog finančnega načrta za leto 2010 je na podlagi občinskega proračuna pripravila komisija za proračun pri KS. Občinski proračun za leto 2010 se bo za vse KS zmanjšal za 25-30%. Temu je bilotreba prilagoditi tudi predlog proračuna naše KS. Po teh predvidevanjih je za delovanje KS Mirna planiranih 348.020,00 EUR. V proračunu so izpadla sredstva za širitev pokopališča pri Sv. Heleni. KS bo skušala za ta projekt pridobiti gradbeno dovoljenje, širitev pa bo preložena v leto 2011. Za obnovo strehe na domu Partizan bomo v naslednjem letu poskušali pridobiti sredstva na osnovi razpisa. Sklep: Svet KS je soglasno potrdil predlog finančnega proračuna za leto 2010. K tč. 3. Pogodba za opravljanje zimske službe bo letos sklenjena z Božom Kosom. Ta bo za pluženje in posipanje javnih poti po potrebi povabil k sodelovanje tudi nekatere dosedanje traktoriste. Pločnike, varno pot in brv bo zaradi manj poškodb čistil s posebnim plugom. Pluženje in posipanje na državni in lokalnih cestah pa bosta kotdoslej opravljali podjetji CGP in Komunala. Sklep: Člani Sveta so potrdili predlog izvajanja zimske službe s trinajst glasovi ZA. K tč. 4. Ker so proračunska sredstva KS za leto 2009 že izčrpana, prosilcem za finančno pomoč letos ne moremo ugoditi. Pripraviti moramo tudi pravilnik za dodeljevanje finančnih sredstev krajanom pri obnovi fasad. Prav tako se v naslednje leto prenese potrebna postavitev obcestnih ogledal. Namesto zabojnikov za sol in pesek bomo na določena mesta postavi li vreče s soljo, da bodo krajani lahko posipavali poledenele predele cestišč. O tem bomo krajane še posebej obvestili. K tč. 5. D. Skerbiš je komentiral rezultate referenduma in se zahvalil vsem krajanom, ki sotako številčno odšli na volišča in podprli ustanovitev nove, samostojne občine Mirna. Zahvalil se je vsem, ki so kakorkoli pomagali pri pripravah na referendum, poslancem v DZ, občinskim svetnikom, županom sosednjih občin, medijem za objave in vsem, ki so simpatizirali z nami in nas podpirali. Predstavil je aktivnosti, ki bodo potekale po sprejetju sklepa v DZ, da se KS Mirna lahko izloči iz občine Trebnje in se oblikuje kot samostojna občina Mirna. Vse te aktivnosti bodo objavljene v nasle- dnjem Krajanu. Direkcijo za ceste RS smo opozorili na nevaren dohod do knjižnice P. Golie na Mirni. Ta predel cestišča sije ogledala predstavnica DRSC ga. Gordana Grahek in ugotovila, da je možna rešitev z ureditvijo pločnika pri gostišču Kolar, za kar bo potreben odkup zemljišča. Sklepi: Potrdili smo ponudbo zavarovalnice Tilia, da se mrliška vežica zavaruje tudi proti vlomu in kraji do vrednosti 8000,00 EUR. Premija za to zavarovanje bo znašala 194,82 EUR plus DDV. Dobili smo seznam predšolskih otrok, ki jih bo obdaroval dedek Mraz. Za 123 otrok bo občina Trebnje prispevala 17 EUR na otroka, pravtoliko pa bo dodala KS Mirna. Vsi sklepi te seje so bili sprejeti s trinajst glasovi ZA. OBVESTILO O ZIMSKI SLUŽBI Na regionalnih in lokalnih cestah bo pluženje potekalo po ustaljenem redu. Zimsko službo na javnih poteh bo opravljal Božo Kos z našimi domačimi podizvajalci. Pri Svetu KS Mirna je za ceste zadolžen Anton Starič (041 354 348), ki ga lahko pokličete v nujnih primerih. Ker ni ob cestah dovolj zabojnikov za sol, bomo v decembru poskrbeli za dovoz mešanice soli in peska v vrečah na kritična mesta. Lahko pa si sol tudi sami preskrbite pri CGP Trebnje, seveda pa potrebujete našo naročilnico. Trta Rokajo je negovala, zemljaji moči je dala, sonce toplo jo zlatilo, sladko grozdje napojilo. Jeseni v Goro gremo, brat, vrisk brentačev, smeh trgačev, sladko grozdje mlin drobi, da se od preše mošt cedi. Bo v sodih vrelo in zorelo, negovano čakalo, tja do svetega Martina, on spreminja mošt v vino. Ko v veseli dobri družbi, se v kozarcih zaiskri, je napitnica ta znana, na zdravje, vsem, prijatelji! R. Pepelnak Jer-*} \ X' -^1 december 2009 • Krajan OB IZTEKAJOČEM SE LETU »Ce si nekaj dovolj močno želiš, ti to slej ko prej tudi uspe.« In uspelo nam je: 68,65% volivcev je z 88,72% glasov ZA izreklo odločenost, da si bomo za naprej sami pisali svojo usodo. Verjamemo, da bo državni zbor prisluhnil naši volji in da bomo znali izkoristiti priložnost po najboljših močeh. Organizirali smo 12zborov krajanov. Sicer niso bili najbolje obiskani - češ da prepričanih ni treba prepričevati - smo pa dobili nekaj potrditev, da delamo prav, saj negativnih pripomb skoraj ni bilo. Hkrati pa smo bili opozorjeni na potrebe posameznih krajev, ki jih bomo upoštevali pri planiranju del v naslednjih letih. Hvala vsem, ki ste šli na volišče, in tistim, ki ste sodelovali pri pripravah na referendum. Pa naj še kdo reče, da Mirnčani ne znamo stopiti skupaj. Leto2009je teklo predvsem vznamenju priprav na občino Mirna, a delo Sveta KS zato ni bilo niti najmanjvdrugem pianu. Opravitijebilotreba vse začrtano delo in v veliki meri nam je tudi uspelo. Ko smo v februarju izkoristili zadnji razpoložljivi grobni prostor na pokopališču, smo se odločili za prestavitev robnikov na novem delu in pridobili 18 novih grobov. Pot skozi pokopališče smo opremili z lučmi, ki poskrbijoza veliko lepšo podobo. Pridobili smo tehnično in projektno dokumentacijo za širitev, v naslednjem letu nas čaka še gradbeno dovoljenje in potem bo vse pripravljeno za dejansko realizacijo gradnje naslednje faze, za katero pa bodo potrebna precejšnja finančna sredstva. Na področju vodooskrbe sta imela težave vaška vodovodna odbora Debenec in Selo, ki smo jima finančno pomagali pri nabavi črpalk. Požarno vodo je ob izdatnem sodelovanju Dane dobil del Gomile, Podlog pa nadzemni hidrant. Naslednje leto planiramo ureditev požarne vode na Brezovici, ki je letos dobila le prometni znak in nekaj peska za urejanje bankin, želijo pa si še avtobusno postajališče - poleg potreb, ki pa so naslovljene na občino. Uredili smo okolico doma Partizan, obnovili oder, nabavili nove zavese in še kaj bomo postorili do konca leta, saj je bil Društvo Partizan uspešno pri pridobivanju sredstev z razpisov. Pričeli smo z urejanjem prostora, kjer bo nekoč stal večnamenski dom in kanalizacije ob nogometnem igrišču. Makadamsko parkirišče ob kinološkem vadbišču je bilo potrebno do- datno utrditi, saj od novembra dalje vsakega 9. v mesecu na tem mestu gostimo sejem, kjer ponujajo svoje izdelke najrazličnejši slovenski proizvajalci. Marsikaj je bilo opravljenega pri javni razsvetljavi, predvsem pa težimo k zamenjavi svetil, ki so preveliki porabniki energije in zaradi svetlobnega onesnaževanja ne ustrezajostan-dardom. Skrbeli smo za košnjo ob naših cestah, nabavo gramoza in popravili nekaj najhujših poškodb. Na cesti Gorenja vas - Sevnica je bila po vodstvom gradbenega odbora opravljena prva tretjina preplastitve, vaščani pa so ob sodelovanju s KS še delno rešili problem meteornih vod. Preplastili smo tudi krožno pot na Rojah 1 in pripravili za preplastitev cesto v zaselku v Sotli. Na Ševnici so šolarji dobili avtobusno postajališče, kjer so se s pripravo temeljev izkazali starši. Manjših pomoči so bile deležne še nekatere druge vasi v naši KS. Postavili smo nekaj obcestnih ogledal, posod za sol in v navezi z mladimi začeli s popravili igral na Rojah 1, kjer smo zaradi varnosti naročili še obsek dreves. Zaživela je pohodna pot Speča lepotica, učni del pa čaka na Zavod za gozdove. Društvom, ki so poskrbela za številne prire-ditve, smo namenili finančno pomoč, kolikor nam dovoljujejo lastna sredstva. Obžalujemo le, daje na prireditvah skoraj praviloma malo obiskovalcev, paje vendarle sleherna vredna ogleda že zaradi truda, kije vložen vanjo. Prizadevali smo sizaureditevcestevSotli.aje bilo nasprotovanje nekaterih lastnikov zemljišč preveliko, čeprav je potrebno povedati, da tudi občina ni držala križem rok. Prav tako ni bila opravljena sanacija cest Mirna - Stan -Debenec in Selška Gora - Cirnik. Kako bomo spravili v red regionalni cesti skozi Mirno, ki so ju uničevali tovornjaki, tudi še ni čisto jasno, začenja pa se gradnja mostu pod gradom. Smo pa zato dočakali otvoritev cestno železniškega prehoda z vsemi prednostmi in slabostmi. Skrbeli smo za urejenost Mirne. Posebno lepo je pri spomeniku na Rojah, pa pri ribniku, kjer se trudijo člani ribiške družine, na gradu dr. Marin vsako leto poskrbi za kaj novega, v koči na De-bencu je vesela in prijazna gostinska ponudba, pa tudi mirnski gostinci niso od muh. Naša šola se vedno domisli česa novega, knjižnica je obiskana in pogosto organizator prijetnih večerov. Krajani smo si lahko ogledali tekmovanja najboljših mladinskih badmintonistov v Evropi in članska državna prvenstva. Potekajo tekmovanja v nogometu, ponosni smo na uspehe naših tekmovalk v smučarskih skokih, balinanju, na zavidljive uspehe drugih mladih športnikov. Kot običajno, tudi v tokratni številki na enem mestu poslana sporočila za javnost, rezultati referenduma in nadaljnji koraki... Občina Mirna bo - če bosta naš referendumski izid potrdila državni zbor in vlada - kot samostojna občina delovala od 1. januarja 2011, že jeseni 2010 pa bomo imeli svoje prve lokalne volitve -izbirali bomo župana in občinski svet. Mirnčani po zborih krajanov optimistični MIRNA, 27. oktober 2009 - Krajevna skupnost Mirna je pred bližajočim se referendumom o izločitvi iz obstoječe Občine Trebnje in ustanovitvi nove občine. Občine Mirna pripravila niz zborov krajanov, v katere je vključila prebivalce vseh naselij v krajevni skupnosti. Med 16. in 23. oktobrom seje zvrstilo deset zborov krajanov in krajank, na katerem je koordinator neodvisnega in strokovnega odbora za ustanovitev nove občine Dušan Skerbiš predstavil glavne prednosti nove občine, pri tem pa opozoril tudi na pasti. Zborov krajanov seje udeležilo nekaj več kot 300 krajanov in krajank, kar je morda manj od pričakovanj, »a zbori krajanov so pokazali, da Mirnčanom ni vseeno,« pravi Skerbiš, ki je prepričan o uspehu referenduma. Z razpletom na zborih krajanov je zadovoljna tudi predsednica KS Mirna Bariča Kraljevski, ki pa jo skrbi »srednja generacija, ki pravi, dojeto zamujena priložnost. Jaz pa pravim, da je to naša zadnja priložnost,« in dodaja: »Mislim, da mora bit zmaga naša«. Na zborih krajanov so sodelovali tudi župani občin Mirna Peč, Mokronog-Tre-belno in Šentrupert, Zvonko Lah, Anton Maver in Rupert Gole, ki so predstavili prednosti malih občin, Predvsem oba župana iz občin, ki sta se iz trebanjske izločili pred tremi leti, sta poudarjala napredek, ki se je zgodil potem, ko so začeli o svoji usodi in napredku odločati sami, »V KS Mirna poudarjamo, daje KS Mirna nezadovoljna s stagnacijo v zadnjih 18 letih. Dovolj nam je obljub, osvoji prihodnosti bi radi odločali IZ KS V OBČINO ... sami,« pravi predsednica KS Mirna Bariča Kraljevski. Na Mirni je čedalje manj mladih in otrok, v nekaj več kot desetletju se je število osnovnošolcev zmanjšalo za sto, gospodarstveniki svoje priložnosti iščejo v drugih krajih, saj na Mirni ni urejena industrijsko-poslovna cona, kjer bi lahko gradili in ustvarjali nova delovna mesta. KS Mirna najbolj pogreša ravno prostorski plan, ki bi urediltako možnosti za individualno stanovanjsko gradnjo kottudi možnosti za poslovne objekte, KS Mirna ima 2159 volilnih upravičencev, po podatkih iz popisa je leta 2002 na tem območju živelo 2568 prebivalcev. Novi minister za lokalno samoupravo Henrik Gjerkeš ustanavljanju novih občin ni naklonjen, prav tako ne vlada, zato je še toliko bolj pomembno, da bo volilna udeležba 8. novembra visoka, odločitev za novo občino pa prepričljiva, da bo tudi državni zbor potrdil referendumsko voljo Mirnčank in Mirnčanov. Predčasno glasovanje bo v mali sejni sobi Občine Trebnje mogoče med 3. in 5. novembrom med 9. in 17. uro. Predčasno glasovanje se je začelo MIRNA, TREBNJE, 3. november 2009 V nedeljo 8. novembra bo na sedmih voliščih na območju Krajevne skupnosti Mirna referendum, na katerem se bodo tamkajšnji prebivalci odločali o izločitvi iz obstoječe občine Trebnje in ustanovitvi nove občine. Občine Mirna. Že danes pa se začenja predčasno glasovanje, ki bo med 9. in 17. uro do vključno četrtka, 5. novembra, možno v mali sejni sobi Občine Trebnje (Goliev trg 5, Trebnje) med 9. in 17. uro. Do četrtka morajo tudi vsi, ki želijo glasovati po pošti, na sedežu Upravne enote Trebnje urediti vse potrebne formalnosti. Referendum pa bo - kot je znano - v nedeljo, 8, novembra 2009, od 7. do 19, ure. Volišča bodo: Gasilni dom Sevnica, zidanica Martina Novaka na Cirniku, Osnovna šola Mirna I, dom Partizan Mirna, Osnovna šola Mirna II, Gasilni dom Selo in hiša Staneta Dima vZabrdju. Ker novi ministerza lokalno samoupravo dr. Henrik Gjerkeš ustanavljanju novih občin ni naklonjen, je za uspeh in potrditev rezultatov v državnem zboru boljša absolutna večina. SPOMNIMO: Nova Občina Mirna si med prioritete postavlja občinski prostorski načrt, ki bi uredil območje za individualno stanovanjsko gradnjo ter poslovno-industrijsko cono. Poskrbeti pa si želi tudi za vodooskrbo in ureditev čiščenja odpadnih voda, Kot druga največja krajevna skupnost v obstoječi občini trenutno razpolaga s približno 350 tisoč evri investicijskih sredstev, v predvidenem proračunu nove občine pa bi za investicije, ki so gonilo razvoja, predvidoma lahko namenili 1,6 milijona evrov letno. Mirnčani poudarjajo, da je v nedeljo priložnost, da dokažejo, da jim ni vseeno ZA prihodnost, ZA razvoj, ZA nova stanovanja, ZA nove izzive... DAN D - REFERENDUM: Mirnčani odločno ZA! Nedelja, 8. november, je bila prav posebna - beseda jetekla o vremenu, o navadah obiskovanja volišč, o možnostih... V zraku sta bila upanje in pričakovanje. Ob 11. uri je bila znana prva volilna udeležba - 23,33% - najvišja na vseh voliščih tisti dan. Do 16. ure so minute minevale v znamenju razprave, ali se bo številka povzpela nad 50%... in potem nekaj minut po 16. uri drugi, predzadnji podatek o udeležbi - 55,47%. Kamen se je številnim odvalil od srca, dvomi v uspeh so se razblinili, Volilna udeležba je bila na koncu 68,65% (na voliščih je glas oddalo 1480 od 2156 volilnih upravičencev). 88,72% glasov (1306) je bilo ZA samostojno občino, 11,28% (166) jih je bilo PROTI, medtem ko je bilo osem glasovnic neveljavnih. Po besedah predsednice sveta KS Mirna Bariče Kraljevski so z udeležbo več kot zadovoljni, saj so si glede na obisk na zborih krajanovkomaj upali računati natako visoko številko. Referendumski izid je označila za prepričljiv in dodala, da večina ljudi zaupa v skupno prihodnost in da bodo lahko skupaj in složno še marsikaj naredili, je dejala. Ker je bil referendum le posvetovalnega značaja, vseeno verjame, da bo volilni rezultat vlado prepričal, saj smo krajani KS Mirna dovolj številčno izrazili svoje mnenje. Dušan Skerbiš, koordinator odborov za ustanovitev nove občine, je bil po objavi rezultata vesel, kajti na Mirnijesicertežkospraviti skupaj že navadno večino, tokrat pa je uspela kar 60,5-odstotna absolutna večina. »Skoraj 70-odstotna volilna udeležba kaže na to, da so si Mirnčani zaželeli svoje občine, in s tem so pokazali pripadnost kraju. Volilni rezultat je pokazal, da Mirna lahko gre naprej in doseže vse tisto, kar si želi, ima prihodnost v svoji občini in v Mirnski dolini,« meni Skerbiš, ki je prepričan, da bo tudi državni zbor potrdil našo samostojnost. Prebivalci Krajevne skupnosti Mirna smo svojo željo odločno pokazali, državni zbor je v Uradnem listu objavljene rezultate potrdil na izredni seji vzačetku decembra. Zdaj boo naši odločitvi še enkrat razpravljal (predvidoma na februarski seji), nato mora vlada sprejeti še odlok o ustanovitvi občine... Postopek ustanovitve nove občine mora biti zaključen tri mesece pred jesenskimi lokalnimi volitvami prihodnje leto. Petra Krnc IZJAVA Samostojna občina Mirna je nova velika možnost in izziv za lažje uresničevanje potreb in želja občanov, kajti oblast bo bližje ljudem. Ljudje jo bodo imeli bolj v svojih rokah. Seveda pa zahteva samostojna občina novo, večja odgovornost občanov za skupne stvari, Nova občina bo laže skrbela za razvoj na vseh področjih, za zaposlenost, za socialno varnost ljudi, za solidarnost in človekove PRAVICE, Laže bo tudi sodelovala z sosednjimi občinami pri skupnih zadevah kot so ceste, vode, odpadki, kanalizacije, turizem, do skupnih interesov na področju zdravstva -skupne specialistične ambulante, šolstva - kje in kakšna strokovna šola, športa in kulture - kje nova skupna dvorana ali igrišče, itd. Nova občina bo lahko inicijator večjega angažiranja civilne družbe, novega samoupravnega reševanja zadev s samoprispevki ali izdelavo projektov za pridobivanje finančnih sredstev od republike ali Evropske unije. Občina bo morala imeti lastna finančna sredstva, lastni davčni vir ne pa životarila le od dotacij republike. Skratka, veliko nalog in možnosti za dobrobit prebivalcev, zato bo zelo pomembno, kdo bo dobil vero in zaupanje ljudi za vodenje občine. Kdo bo župan, svetnik, itd. zahteva dober premislek in odločitev. Marko Bulc, nekdanji predsednik okraja Ljubljane in GZS Pri županu ... »Treba se bo racionalno obnašat.« Župan Občine Trebnje Alojzij Kastelic je v prednovoletnem času našel nekaj minut, da sva pogledala, kako je s projekti na Mirni, o katerih beseda teče vse od začetka mandata. A preden sva se lotila konkretnih situacij na terenu, je župan nekaj besed namenil novi občini Mirna. »Glede na visoko udeležbo na referendumu, bi želel čestitat občanom k soglasni podpori za ustanovitev nove občine,« je za začetek povedal Kastelic, ki meni, da realno velikih razvojnih problemov na Mirni ni zaznati. Županje poudaril, da ima KS Mirna sorazmerno malo kilometrov cest, da pa bo problem vodooskrba, saj bo treba vodovod na Stari Gori in v Sojenicah urediti kmalu po začetku delovanja nove občine. Svetoval pa je tudi dober premislek pri ureditvi kanalizacijskega sistema: »Projekt Centralna čistilna naprava Mirnske doline lahko za Občino Mirna pomeni ogromen vložek, če bo čistilna naprava stala pod Hrastovico«. Na področju izobraževanja je za otroke dobro poskrbljeno, je še dodal in opozoril: »Treba se bo racionalno obnašat in ne trošit preveč na društva«. INDUSTRIJSKA CONA - Potem ko je spomnil še na obveznosti, ki jih mora občina pokrivati iz proračuna na področju zdravstva in sociale, pa sva se dotaknila tudi gospodarskega razvoja v naši KS. Župan Kastelic je prepričan, da je razvoj gospodarstva odvisen od zaključka gospodarske krize: »Vse natem področju stoji«. Da bi bile parcele v Industrijski coni Pod Redovnico uporabne, je treba prestaviti kabel, ki pelje do transformatorske postaje, kar stane med 200 in 250 tisoč evri - kakšen bo pri tem strošekobčineTrebnje.je bilo med pogovorom z županom še v usklajevanju z Elektrarn Celje, Ko bo kabel prestavljen, se bo lahko pridobilo tudi gradbeno dovoljenje. ROJE IV, STANOVANJSKI BLOKI - Na območju Roje IVse ni vzadnjem času zgodilo nič novega in po besedah župana se tudi v prihodnje ne bodo zadeve premaknile nikamor. Kar pa se tiče novih stanovanjskih blokov, je župan poudaril, daje bila na 2. decembra na seji občinskega sveta tudi prodaja parcel, a so bili mirnski svetniki tisti, ki so predlagali umiktetočkezdnevnega reda (taista seja se je sicer končala že po tretji točki z odhodom svetnikov programske koalicije - op. a.). Kot je še dodal Kastelic, je to dejanje glede na poudarjanje možnosti gradnje v predrefer-endumskem obdobju nenavadno in da se verjetno na tem delu tudi v prvih letih nove občine ne bo gradilo. Župan je sicer glede kupca skrivnosten, o imenu potencialnega investitorja ne govori. CESTE - V prihodnjem letu naj bi direkcija za ceste uredila še del ceste v Sotli, od križišča proti Mirni, prav tako je v nadaljnjih fazah postopka pridobivanja ustreznih projektnih pogojev tudi prvi del obvoznice. Kar se tiče ceste od križišča v Sotli mimo Jerovška do mostu pri Grdenu pa ježupan povedal, da je s podjetjem GM Kuselj podpisana pogodba o tem, da podjetje, občina in SCT sofinancirajo po tretjinah obnovo te ceste. Odmera je bila narejena (o tem smo poročali že v prejšnjem Krajanu), nekateri lastniki pa so izruvali rdeče količke, češ da je šlo za poseg na njihovo zemljo. »Vse bi bilo narejeno že pred dvema mesecema, če ne bi bilo tega,« pravi župan. Zdaj se čaka na konec zemljiškoknjižnega postopka, potem pa naj bi se cesta začela urejati. Župana litijske in trebanjske občine sta se tudi dogovorila, da bosta cesto na Cirnik umestila v prihodnja proračuna, da se bo projekt obnove te ceste delal prihodnje leto, hkrati v obeh občinah, S cestami sva najin pogovortudi zaključila. Obljub ni skorajda nič več, bi lahko zapisala ob koncu... P. KRNC Na Martinovo soboto smo v Gorenji vasi pri Mirni svečano dali v uporabo približno kilometer dolg odsek ceste. S sodelovanjem krajanov in krajank, lastnikov zemljišč in objektov vtem delu vasi ter ob močni podpori vodstva Krajevne skupnosti Mirna smo cesto obnovili do te mere, da bo varna za vse uporabnike, tako za domačine kot tiste, ki se v tem okolju rekreirajo in uživajo lepoto narave, nabirajo novih moči ali pa obiščejo te prečudovite krajetik nad širom po Sloveniji znano Spečo lepotico zgolj kot obiskovalci, pohodniki, vinogradniki, lovci, ljubitelji neokrnjene narave itd. Razmere na in ob cesti Sevnica - Gorenja vas so nakazovale potrebo po obnovitvenih in vzdrževalnih delih, Še posebej je to nujo po letošnji zimi nakazalo vozišče. Vsi, ki se čutimo odgovorni tudi za prevoznost v okolju, kjer delamo in živimo, in hkrati za varnost v cestnem prometu, smo bili enotni, da je vozišče treba ustrezno urediti, da bo varno za vse uporabnike in da bo možno normalno vzdrževanje tudi vzimskih in slabših voznih razmerah. Inciativni odbor, ki seje sestal v drugi polovici aprila, da bi našel način, kako odpraviti nevarnosti oziroma popraviti najnujnejše, je na svojem prvem sestanku formiral gradbeni odbor Gorenja vas pri Mirni, Takrat smo sklenili, da o problematiki in stanju ceste pisno seznanimo KS Mirna, zaprosimo za pomoč in sodelovanje. Sledilesoaktivnosti natrosi in ob njej, Sanirati je bilotreba udarnejame, poškodbe vozišča na določenih mestih, urejati odvodnjavanje, zaščititi brežine ob vozišču itd. Vse je odlično teklo, marsikdo se je angažiral, vsi smo se odzivali, kot je bilotreba, kot je bilo mogoče, kot je dopuščal čas, kot so terjale potrebe, predvsem z neposrednim delom, v sklopu logistike izvajalcem pa moralna podpora je bila več kotdobrodošla. Projekt je več kot uspel, Uspel nas je med seboj spoznati, povezati in ponovno dal vedeti, da je v slogi moč. Po drugi strani pasmo zagotovili primerno prevoznost in varnost, pa tudi vpliv na splošno urejenost kraja ni zanemarljiv. Na kratko: bili smo učinkoviti in odlični partnerji. Sicer pa si želimo urediti celotno relacijo do Sevnice oz. do tistega mesta, kjer je bila preplastitev pred leti zaključena. Projekt kot tak je podprt, del sredstev je zagotovljen, na nas pa bo, da z lastnim finančnim prispevkom zaključimo finančno konstrukcijo in izpeljemo vse potrebno na trasi. Projekt je še zelo zahteven. Vemo, da problemi bodo, a smo optimisti. Trudili se bomo, da se v naslednjem letu na podobni prireditvi srečamo nekje na polovici, če ne celo na cilju, na Ševnici, in rečemo: Uspelo nam je. In na koncu želim še enkrat izreči zahvalo članom gradbenega odbora, vodstvu lokalne skupnosti in vsem nam, ki smo in ste, v projektu tako aktivno sodelovali. Stane Smolič, predsednik gradbenega odbora Vaška Štirna je spet živa Vaščani Brezovice so bili šestega novembra letos priča imenitnemu dogodku: sredi vasi so »odkrili« zanimiv obnovljen vaški vodnjak, katerega so že pred davnimi desetletji poimenovali Šolarjeva Štirna. Jože ŠENIČAR: »Upajmo, da bo »BREZLJAN« nadaljeval s podobno aktivnostjo in realiziral zastavljene cilje ter v novih časih okolju dokazal, da je v slogi moč.« Pred slabim desetletjem se je na Brezovico priselila družinica Šeničar. Jože je pred tem kot policist dolga leta služboval v trebanjski policijski enoti, Seveda jedobro poznal prijazne kraje v občini, zato sta se z ženo Jano toliko laže odločila za nakup hiše pokojnega Avgusta Dima, kije bilatedaj naprodaj.Takoje vasdobila zanesenjaka, ki je začel proučevati posebnosti kraja. Najbolj so Jožeta pritegnili vodni viri in zgodovina vodnjakov, Štirn, studencev, napajališč ter perilnikov. Že pred leti je skupaj s sovaščanom »odkril« in počistil studenček, imenovan »Pr peril«, ki je obdan s hrastovim okvirjem in lesenim koritom, izdelanim pred 80 leti, kjer so »Brezljani« napajali svojo živino. Po naročeni karti-specialki je prizadevni Jože ugotovil lokacijo in lastništvo Smodetove-Sala-rjeveŠtirne. Posvetovalsejesštevilnimi krajani in ugotovil, da so le-ti navdušeni nad idejo o obnovitvi vodnjaka. »Kartri leta sem zbiral dele za obnovitevštirne, saj sem setrudil, da bi bili videti čim bolj avtentični, Z uporabnimi nasveti mi je največ pomagal domačin Franc Dim, dolga leta daleč naokoli poznan odličen tesar, sedaj pa spoštovan starosta »Brezljanov«, Vesel sem, da je zamisel realizirana«, je zadovoljen Jože Šeničar, ki je povedal tudi nekaj zanimivosti o adaptirani Štirni. Po nekih podatkih je bila izdelana leta 1821. Ta letnica je bila sicer vklesana v kamniti blok nad vhodom v klet stare hiše, kjer je sedaj zgrajena nova, zato je možno, da je Štirna delovala že pred tem letom. Štirna je globoka 13,80 m in prava uganka je, na kakšen način sojo zgradili naši predniki. Uporabljali sojo tudi vaščani sosednjih domačij: Jermoslovi, Robid-nikovi, Uhernikovi, Cigletovi, Antonkovi in seveda Smodetovi. Koristniki so morali najmanj enkrat letno potegniti vedro vode iz te Štirne, sicersoto pravico izgubili, Okrog vodnjaka seje vdolgih desetletjih spletlo kar nekaj zanimivih zgodb. Domačin Avgust Gregorčič se spominja dogodka iz mladosti. »Leta 1950 se je v Štirni utopil vaški maček. Dimov Frenk, ki je bil tedaj ravno na vojaškem dopustu, je navezal na vrv Uhernikovega Antona inga spustil vštirno.Takosta mačka »rešila«, vaščani pa vode iz tega vodnjaka nekaj časa niso uporabljali. Nam otrokom ni šlo v glavo, da smo smeli vodo piti, ko je bil v njej utopljen maček, ko pa ga v njej ni bilo več, pa ne«. Ob vodnjaku so sevmrakuobdogovorjeni uri sestajale vaške žene in dekleta ter si izmenjale »novice« dneva. Največkrat je pogovortekel o fantih, snubcih, nevestah... »Otroci smo iz varne razdalje vlekli na ušesa dokler ženske z lesenimi škafi na glavah niso odšle, Včasih se je zboru pridružil tudi kakvaškifantalipaJer-muslov oče, ki je na kratko povedal kako življenjsko resnico, se strmo obrnil in odkorakal. K gruči je večkrat pristopila tudi Drčarjeva Polda, povedala svoje inodšla«,sespominja Avgust. Vaščanka Mari je ob otvoritvi obnovljenega vodnjaka zaupala množici vaščanovdolga desetletja varova-noskrivnost. Nekočjeobvodnjaku naletela na fanta, v katerega se je zagledala že pred časom. Tisti večer je prišla na štirno (seveda po vodo!) kar nekajkrat... V vas je prišel vodovod, Štirna je samevala, načel jo je zob časa. Začela se je pogrezati vase in postala je nevarna za vaško otročad. Nekaj mož je leta 1976 izdelalo betonski pokrov in Štirna je bila pokrita do konec lanskega leta. Zopet so se sestali vaški možje, ki so pod vodstvom pobudnika Jožeta Šeničarja začeli z obnovo Štirne. Največ del je seveda opravil Jože, ki je vsvoji skromnosti izpostavil vaščane, ki so tudi veliko prispevali k realizaciji projekta. Želel je, da vtem članku posebej pohvalimo najbolj zaslužne. Naštel jih bom, vendar je podrobnosti o delih preveč, zato jih ne bom omenjal. Zvesti in vestni pomočnik je bil Jože Bizjak z družino, sodelovali so še Frenk Dim, Betonal Trebnje, Jože Škoda, Pavel in Marko Jurglič, Marija Štepec, Albin Taferner, Občina Trebnje, Dušan Skerbiš, Bariča Kraljevski, Ivana Kovačič, Alojzij Kastelic in ga. Medveškova, Za strpnost in moralno podporo gre zahvala tudi Jožetovi družini. Na pikniku, ki je sledil odkritju obnovljenega vaškega vodnjaka, seje zbralo več kot pol stotnije vaščanov, ki so se zadovoljni družili pozno v noč. Neverjetno je, s čim vse so postregle preproste ženske »Brezljanke«. Jože Šeničar z vaško štirno še ni rekel zadnje besede, V glavi ima še polno idej, kako izbrskati in ohraniti čim več že skoraj pozabljenih stvaritev naših prednikov, ki so pomemben del naravne dediščine našega naroda. Vas Brezovica pri Mirni je bogatejša. Dušan Zakrajšek 10. Vesel sem Mirnčan Prva sobota po prihodu prvega od decembrskih dobrih mož na Mirno privabi harmonikarje in harmonikašice iz vse Slovenije. Prireditev Vesel sem Mirnčan je letos praznovala 10. jubilej, ki ga je skupaj z obiskovalci obeležilo 42 mojstrov in mojstric igranja na harmoniko. Tričlansko strokovno komisijo je vodil Janez Goršič, poleg njega pa sta tempo, interpretacijo in vse, karspada zraven, ocenjevala še Polde Klančar in Vasja Kos. Komisija je odločila, daje absolutni zmagovalec Blaž Brudar, komisiji publike pa je bila najbolj všeč Valentina Kragelj. Sicer pa je bila zastopanost domačih instrumentalistov bolj slaba -samo mladi Samo Sladič, pa tudi kakšen stol v dvorani več bi bil lahko zaseden. Prireditev-kotjubilejupritiče-je minila vzna-menju presenečenj in zahval... Občinstvo so navdušili glasbeni gostje Suha solza, D'Palinka Band, ansambel Florjani in dramska skupina P.L.I.N., zapela je tudi mlada Kaja Košale. P. K. 3. PRIREDITEV MIRNA POJE KRAJI NASE KS V BESEDI Mešani pevski zbor KUD Matija Tomc je 4. decembra pripravil že tretjo prireditev Mirna poje, na kateri se je letos predstavilo sedem od osmih v naši KS delujočih zborov. Za uvod so zapele pevke Ženskega pevskega zbora Zimzelen, ki ga vodi Stane Peček, in v katerem poje tudi naša predsednica sveta KS Bariča Kraljevski. Predstavili so se tudi trije zbori osnovnošolcev pod vodstvom Valerije Rančigaj: otroški in mladinski zbor, ki je bil s37-imi mladimi pevci in pevkami tudi najštevilčnejši, ter prvošolčki, ki pojejo šele slaba dva meseca. Nuša Meglič in Nastja Stovanje pa sta pred polno dvorano doma Partizan zapeli znani napev iz filma Čarovnik iz Oza - Mavrica. Zapela sta tudi ženski in mešani pevski zbor Društva upokojencev Mirna pod vodstvom Tanje Benedik, moški pevski zbor pa je svoj nastop moral odpovedati, saj so bili pripravljeni na petje ob harmoniki, pa je Simon Ceglar na žalost zbolel. (So si pa pevci priznanje zaslužili kasneje na družabnem srečanju, ki je sledil koncertu - pred zbranimi pevci in pevkami so zapeli dve pesmi...) Kotzadnji so zapeli gostitelji, ki jih vodi Stanislav Cvelbar, in so imeli konec novembra v cerkvi že svoj tretji letni koncert potem ko so cerkvenim pesmim dodali še posvetne in tako razširili svoj repertoar. Malo manj kot uro dolg koncert je minil kot bi mignil, dobro razpoloženi obiskovalci so s pevci še poklepetali v hodniku doma Partizan in glede na njihovo število je pričakovati, da bo Mirna tudi prihodnje leto pela. Še bolj glasno in še bolj ubrano... Upravna enota Trebnje objavlja na podlagi 40. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju (Uradni list RS, št. 85/2009), naslednji JAVNI POZIV K VLOŽITVI VLOG ZA LEGALIZACIJO OROŽJA Imetnikom, ki posedujejo orožje brez veljavne listine za posest ali nošenje orožja, se izda ustrezna orožna listina po Zakonu o orožju (Uradni list RS, št. 23/2005 - uradno prečiščeno besedilo), razen orožnega lista, pod pogojem, da orožje ne izvira iz kaznivega dejanja in če imenik izpolnjuje naslednje pogoje: dopolnjena starost 18 let, da ni zadržkovjavnega reda in miru, da je zanesljiv, da ima opravljen zdravniški pregled, da ima opravljen preizkus znanja o ravnanju z orožjem, dani uveljavil pravice do ugovora vesti. Imetniki orožja lahko vlogo za legalizacijo orožja podajo v času od 14. novembra 2009 do 14. februarja 2010 na obrazcu, kije na voljo pri svetovalki za pomoč strankam na sedežu Upravne enote Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje, soba št. 34 ali na spletni strani upravne enote, na naslovu: http://www.upravneenote.gov.si/trebnje/, Ob vložitvi vloge se orožja ne prinaša na upravno enoto. V postopku legalizacije orožja mora oseba, ki še ne poseduje orožne listine, predložiti zdravniško spričevalo pooblaščenega zdravnika ter potrdilo o opravljenem preizkusu znanja o ravnanju z orožjem. Za osebe, ki že imajo veljavno orožno listino in želijo legalizirati še posamezne kose orožja, se bo pri legalizaciji tega orožja štelo, da izpolnjujejo navedene pogoje. Posamezniki, ki posedujejo eksplozivno orožje ali gospodarsko strelivo oziroma vedo, kje je, tega NE prinašajo na upravno enoto ali policijsko postajo, temveč o tem osebno ali po telefonu obvestijo policijo, na telefonsko številko 113, ki bo poskrbela za strokovno odstranitev in uničenje orožja. Posamezniki, ki posedujejo vojaško in avtomatsko orožje ter strelivo, to orožje izročijo policijski postaji ali upravni enoti oziroma o tem policijo ali upravno enoto le obvestijo. Vsa dodatna pojasnila in informacije v zvezi z izvajanjem legalizacije orožja lahko dobite na Oddelku za upravne notranje zadeve Upravne enote Trebnje, na tel. št. 07/ 34-82-277 ali 07/34-82-278. UPRAVNA ENOTA TREBNJE Škrignčeso gručasta vas v Dolenjskem podolju na nadmorski višini 310 m. Ležijo na južnem robu Mirnske doline na prisojnem pobočju vzpetine Gabrja, ki se dviga nad potokom Cedilnica. Naselje spada v mikroregijo Vejarska kotanja, ki sem jo podrobneje predstavila v prejšnji številki Krajana. Prevladujoče so hidromorfne prsti in sicer hipogleji in amfigleji, na vzpetini pa avtomorfne prsti in sicer distrične in evtrične. Naravno rastlinstvo je odvisno od podlage. Raste združba bukve, gabra in belkaste bekice. Na prisojni vzpetini so njive kjer zelo dobro uspeva predvsem krompir in ostale krmne rastline. V najnižjih mokrotnih delih so predvsem travniki. Vodilna kmetijska dejavnostjo živinoreja, V preteklosti pa je bilo pomembno poljedelstvo, Po statističnih podatkih živi na Škrjančah 28 prebivalcev, ki hodijo na delo na Mirno, vTrebnje in Novo mesto, kmetijstvo pa je dopolnilna dejavnost. Zagorica je razloženo slemensko naselje na nadmorski višini 375 m na jugozahodnem obrobju Mirnske doline na slemenu istoimenske vzpetine, ki se strmo dviga nad dolino reke Mirne. Zahodneje zaselek Trnič na vzpetini Trnič, ki je poraščen z vinsko trto. Območje je močno zakraselo, saj je tu večja kraška depresija z vrtačami. V preteklosti je bil največji problem oskrba z vodo, zato so nastale kapnice. Danes to ni več problem. Ljudje se oskrbujejo z vodo iz vodovoda. Pokrajini dajejo pečat razčlenjena ozka in strma slemena. Na rjavih pokarbonatnih in distričnih prsteh je nastal gozd, ki je na prisojnih pobočjih izkrčen. Tu so si ljudje uredili vinograde. Vinogradništvo je poleg živinoreje vodilna kmetijska dejavnost. Ljudje so si našli delo v bližnjih večjih krajih na Mirni, vTrebnjem, Novem mestu in Mokronogu. Kmetijstvojimje dopolnilna dejavnost. Volčie Njive - gručasta vas jugovzhodno od Mirne se raztezajo na nadmorski višini 252 m. Ležijo na blagem pobočju Stana na dvignjenem robu dolinskega dna. Naselje je nastalo že v antični dobi kar dokazujejo najdišča. Ostanke hrani Dolenjski muzej v Novem mestu. Na območju naselja so trde in mehke karbonatne in silikatne kamnine. Prevladuje dolomit, med primesmi pa meljevec, peščenjak, skrilavec, laporni apnenec, apnenčeva breča in konglomerat. Med prstmi so prevladujoče srednje globoke rjave prsti, So zračne, vlažne, prepustne. Omenjene kamnine in prsti so odlična podlaga za rast bukve in belkaste bekice. Njive so na suhem robu, zahodno od vasi na mokrotnem delu pa travniki. Vas šteje po statističnih podatkih 46 prebivalcev. Zaposleni so v bližnjih večjih krajih in mestih. Kmetovanje je dopolnilna dejavnost. V preteklosti pred poklicnim prestrukturiranjem v sedemdesetih letih se je večina ljudi preživljala s kmetijstvom, Živinoreja je v preteklosti in še sedaj prednjači pred poljedelstvom. Viri in literatura: Topole ,M, 1998, Mirnska dolina. Regionalna geografija porečja Mirne, ZRCZAZU Ljubljana Strategije razvoja kmetijstva v občini Trebnje, 2001 Krajevni leksikon Slovenije, 1995, DZS Ljubljana Bavec, L), V objemu Temenice in Mirne, 2006 Marinčič, A, Športna aktivnost na Mirni, Diplomsko delo, 2002 Marinčič, A, Prsti in njihova raba v občini Trebnje, Diplomsko delo. Interaktivni atlas Slovenije2002 Anica Marinčič, prof. POZNAMO SOSEDA? Toseje zgodilo med najhujšo vojno vihro leta 1943, Oče je bil lesni manipulant in je komaj preživljal osemčlansko družino. Umrl je star komaj 51 let. Sin Franc seje odločil za kovinarsko stroko,saj so mu bile kovine, stroji, motorji in kasneje avtomobili tako rekoč položeni že v zibelko. Posebno so ga privlačili motorji, na katerihje preizkušal svoje sposobnosti, hrabrost in predvsem predrznost, rezultat vsega tega pa seje pokazal vobliki bušk, prask in tudi težjih poškodb. Nemalo Mirnčanovse še spominja takratnih Francetovih vragolij na mopedih in težjih motorjih. Z leti seje Francetova ljubezen preusmerila v stroje za obdelavo kovin. Čeje le bila možnost, je s preureditvijo, raznimi dodatki in tehniko izboljšal kakovost izdelkov in povečal produktivnost. Zaradi sposobnosti in iznajdljivosti v tem poslu je bil cenjen pri vseh delodajalcih. Sicer je v petnajstih letih zamenjal kar nekaj firm, saj ni zdržal v monotonem in enostavnem delu. Bil jezaposlenvlovarni šivalnih strojev na Mirni, kjer se je tudi izučil za kovinostrugarja, v trebanjski Kemoopremi je delal pred in po vojaščini, nato je delo združeval nekaj let v gabrovškem Presadu, Kolinski na Mirni in leta 1975 v Donitu na Veliki Loki (kasnejša Tesnila). Vmesje odprl tudi popoldansko obrt. Po vseh teh »poizkusih« je leta 1980 odprl svojo kovinarsko delavnico, ki uspešno deluje še danes. Krajan: France, ko si se z leti nekoliko umiril in zresnil, si začel kot privatnik s kovinostrugar-slvom. Kako si se takrat počutil in kako si prebrodil začetne težave? Vemo, da tudi takrat obrtnikom ni bilo vse postlano z rožicami. Franc: Včasih, predvsem pa vtem obdobju, je bila obrt igra brez meja, kot smo temu rekli tedaj. Če si hotel zaslužiti in napredovati, si bil prisiljen delati ves dan, tudi ob sobotah. V mojem obrtniškem obdobju sem doživljal tako težke kot tudi lepe čase. Če se ozrem nazaj, ugotavljam, da sem kar uspešno krmaril v razburkanem kotlu privatništva. Resjetudi, da sem vedno.ampak res vedno, spoštova I dogovore in pogodbe. Zato so me poslovni partnerji spoštovali. Z obojestranskim zaupanjem smo dobivali tudi večje in vse zahtevnejše posle. Krajan: Koliko delavcev imate danes zaposlenih v vašem podjetju in kako ste organizirani? Kako in na kakšen način ste nabavljali draga osnovna sredstva, ki so potrebna za vašo dejavnost? Franc: V našem podjetju, ki se danes imenuje KOVINKIRM kovinostrugarstvo d.o.o., je brez naju z ženo, ki sva že nekaj let upokojena, sedem delavcev. To je družinska firma, ki jo sedaj vodi sin Andrej. Je strojni inženir in se na posel res dobro spozna. Ponosen in srečen sem, da imam takega naslednika. Seveda je resnična gonilna sila vsega skupaj moja žena Berta. Že od vsega začetka, ko sva družno začela vleči zakonski jarem, meje podpirala, vodila zahtevnefinančne posle, mi svetovala, če pa je bilo treba, se je lotila tudi dela na zahtevnih strojih. Poleg vsega tega pa je še izvrstna gospodinja. Stroje, več kot sto jih je, smo nabavljali postopno in v mejah naših zmožnosti. Za kakšen drag avtomat sem se včasih moraltudi »zapu-fati«, vendar sem dolg vedno poplačal v dogovorjenem roku. Največ visoko produktivnih strojev je računalniško vodenih, za to je potrebno znanje, Povem še zanimivost: z ženo sva pred leti obnovila in prenovila kar nekaj strojev, ki bi jih sicer v večini podjetij odpeljali na ODPAD. Življenjsko dobo sva jim tako podaljšala za vrsto let. In še užival sem vtem delu, Krajan: Vem, da nekaj gradite tudi vTihaboju. Kaj imate v načrtu? Franc: Res je, na ženinem domu, ki je bil že v slabem stanju, smo poleg stanovanja zgradili delavnico. Vanj smo že namestili dragocen stroj za obdelavo kovin, na katerem bo S Francem imava kar nekaj skupnih točk. Oba sva se istega leta zaposlila v nekdanji mirnski Tovarni šivalnih strojev, oba sva naslednjega leta opravila vozniška izpita za avto in motor, oba sva izučena kovinostrugarja in morda bi našla še kakšne stične točke. Od tu naprej pa se najine življenjske poti in tudi nazori močno razhajajo. Ne morem se pohvaliti, da sva »generacija«, saj se je Franc rodil skoraj šest let kasneje ... zaenkrat delal en delavec, možno pa bo na njem zaposliti še dva kovinarja. Gradnja je v zaključni fazi. Krajan: Danes, v recesijskih časih, je vse več brezposelnih delavcev, zaradi slabega poslovanja primanjkuje finančnih sredstev za nabavo reprodukcijskega materiala, posledično imajo delavci mizerne plače ali pa jih sploh ne dobijo. Vrstijo se demonstracije in stavke. Kako so z dohodki zadovoljni vaši delavci? Franc: Vprašaj jih sam! Prepričan sem, da sos pogoji dela in s plačami zadovoljni. Z njihovim delom pa semtudijazzadovoljen. Krajan: Franc, poznamo te kot »deloholi-ka«. Kako se počutiš sedaj, ko si v pokoju? Si nameravaš vzeti kaj več časa zase? Franc: Res me delo vedno priganja, vendar sem v delo zaljubljen in mislim, da brez njega ne bi mogel živeti. Ko sem napolnil 60 let, sem imel tudi 40 letdelovnedobe in sem se upokojil. Dela pa zato nimam nič manj. Čeprav že nekaj časa resno razmišljam, kako bi upočasnil tempo, pa bi še raje videl, da bi se tudi čas premikal nekoliko počasneje... Krajan: Andraž Kirm, eden najboljših slovenskih nogometašev, je tvoj nečak. Prav gotovo si spremljal kvalifikacijsko tekmo za svetovno prvenstvo favoriziranimi Rusi. Kakšni občutki so te prevevali, ko si nečaka videl na ekranu? Franc: Resnici na ljubo nimam veliko posluha za šport, vendar me je ob teh tekmah premagal močan čustven naboj. Ah kaj, ponosen sem, da je Andraž moj nečak in daje naša reprezentanca premagala velike Ruse. Krajan: Kaj pa si ob vsem tem danes najbolj želiš? Franc: Želim si zdravja za vso družino in da bi še naprej tako složno premagovali vsa morebitna nesoglasja. Le tako bomo uspešni v življenju. Dušan Zakrajšek OSNOVNA SOLA IN VRTEC MIRNA 40 LET OSNOVNE SOLE S PRILAGOJENIM PROGRAMOM NA MIRNI V tednu pred jesenskimi počitnicami smo na OŠ Mirna praznovali. Pred 40 leti sta bila na tej šoli organizirana prva dva oddelka šole s prilagojenim programom, kjer so se šolali otroci s posebnimi potrebami tedanje občine Trebnje. Kot organizacijska enota OŠPP pri OŠ Mirna z istim poslanstvom deluje še danes. Šolo obiskujejo učenci občin Mirna Peč, Mokronog-Trebeino, Šentrupert in Trebnje, V počastitevtega jubileja smo vtorek, 20.10. 2009, organizirali likovno srečanje, ki so se ga udeležili učenci okoliških šol in šol s prilagojenim programom širše dolenjske regijeter člani Društva upokojencev Mirna. V živahnem in ustvarjalnem vzdušju so nekateri učenci slikali znamenitosti Mirnevakvarelnitehniki, Ostalim našim učencem so se pridružili učenci 4. razreda OŠ Mirna z razredničarko Mihaelo Silvester, Skupaj, tako različni in hkrati povezani z enako življenjsko energijo, in spontanostjo so ustvarjali pisane kolaže. Vsa nastala likovna dela so bila na ogled na otvoritvi razstave v prostorih OŠPP in pred njenim vhodom. Odprtje razstave v počastitev 40-letnice OŠPP so učenci pospremili s prijetnim kulturnim programom,Ssvojim prepričljivim nastopom so pričarali idilo življenja slovenskega človeka v preteklosti. Življenje naših otrok ni bilo vedno idilično, na svoji poti so doživeli veliko krivic, bili so odrinjeni na rob družbe. Danes se v duhu globalnih sprememb pri obravnavi otrok s posebnimi potrebami v OŠPP trudimo zagotoviti pogoje za celostni razvoj vsakega izmed njih, Svet naših otrok je bogat in skrivnosten, če le uspemo prodreti vanj in ga spoznati. Učenci OŠPP so na prireditvi pokazali svoje bogastvo, tako s svojim prisrčnim nastopom kot s slikarskimi umetninami ter nenazadnje z dobrotami, ki so jih za zaključek praznovanja pripravili v gospodinjski učilnici, med katerimi ni manjkala niti torta. Ponosni smo nanje. Melita Lekše, pedagoški vodja OŠPP, sejevsvojem govoru zahvaliiatudi staršem in poudarila, daje njihova vloga pri poslanstvu šole velika, S svojo pristnostjo in nagovorom je počastil 40-letnico delovanja OŠPP Mirna župan Občine Trebnje Alojzij Kastelic. Poleg ravnateljice OŠ Mirna Anice Marinčič je v imenu KS Mirna spregovorila tudi Ivana Kovačič. Razveselili smo se udeležbe gostov, ki so nam s svojo prisotnostjo izkazali priznanje in potrditev. Likovna dela, ki so nastala na likovnem srečanju, so bila na ogled tudi v Knjižnici Pavia Golie na Mirni. Strokovne delavke OŠPP Mirna TEDEN OTROKA - OTROKOVE KORISTI (od 05. 10. do 10. 10. 2009) Za vse otroke v vrtcu Deteljica na Mirnismov tem njihovem tednu še posebej poskrbeli. Tako so si otroci drugega starostnega obdobja v ponedeljek ogledali gasilski dom. Gasilci so nas prijazno sprejeli, nam pokazali opremo, vozilo, slišali smo zvok sirene in se nazadnje preizkusili še v brizganju vode z ročno brizgalko. Uspešno smo podrli oviro, Čisto na koncu so nas povabili še v njihove prostore, kjer so nas pogostili s slastnim pecivom, piškoti in pijačo. Otroci prvega starostnega obdobja pa so se družili ob branju jesenske pravljice in likovnem ustvarjanju. V torek nas je obiskala Melita Osojnik, avtorica in izvajalka glasbeno-lutkovnih predstavza otroke. Predstavila nam je glasbeno pravljico O zlati roži. Vsi otroci so v predstavi uživali. Sredino dopoldne smo preživeli ob glasbi in plesu. Obiskal nas je plesni učitelj Tilen iz plesne šole Polka. Skupaj z otroci smo se naučili štiri plese in se gibali in vrteli v ritmu melodije. V četrtek smo se odpravili v knjižnico, kjer smo poslušali novo zgodbo Želod za malico. Sledilaje delavnica, kjer smo pobarvali jesenski list in ga prilepili na stojalo. V petek pa sta nas obiskali simpatični umet- nici in lutkarici kulturno umetniškega društva Teater za vse - Jesenice. Zaigrali sta nam lutkovno predstavo Kje je lešnik? Vsi - tako otroci kot vse strokovne delavke - smo se v tem tednu še posebej trudili za dobro počutje nas vseh, Veliko smo brali, se pogovarjali, slikali in se smejali. Vsem, ki ste nam kakorkoli omogočili, da nam je bilo v tem tednu lepo, se iskreno zahvaljujemo veliki in mali iz vrtca Deteljica ČEBELICA V ponedeljek, 23.11.2009, smo imeli otroci v vrtcu Deteljica na Mirni pravi čebelji zajtrk. Jedli smo kruh, na katerega smo si namazali med, Po zajtrku nasje pričakal gospod Janez Selak, Predstavil nam je čebeljo družino in bivališče čebel, Povedal namje tudi zanimive stvari o medu, cvetnem prahu, matičnem mlečku, vosku in propolisu. Na koncu se nam je predstavil še v delovni opremi čebelarja. V zahvalo smo mu podarili rožico, ki nikoli ne ovene, Veliki in mali iz vrtca Deteljica Mirna POHOD NA LISCO V soboto, 14.11.2009, smo se Anže, Gašper, Dejan, Leja, Eva, Andraž, Maj, Jan, Luka, Matic in učiteljica Meta Plauštajnerob 7. uri odpravili na pohod na Lisco, kije 948m visoka gora in leži severno od Sevnice. Naša pohodna pot se je začela na parkirišču pred vinsko kletjo v Krakovem. Približno 20 minut smo hodili po cesti, nato pa do vrha hriba po gozdni poti, označeni z markacijami in kažipoti. Po 40 minutni hoji smo prišli do cerkve sv. Jošta, ki je 788 m visoko. Tam smo se ustavili in se malo odpočili. Potem smo nadaljevali pot. Ko smo prišli na cilj, smo bili vsi čisto izmučeni. Na vrhu stojita tudi Jurčkova koča in Tončkov dom. V Tončkovem domu smo se pogreli ter pojedli in popili. Potemsmošli ven na igrala in igrišče. Kmalu so pričeli prihajati tudi drugi ljudje,nato pa je bila proslava. Med tem smo našli direktorja Krke, saj je bila ravno Krka »kriva« za to, da smo se vsi zbrali tam, No, naj navedem razlog, zakaj smo poiskali direktorja: hoteli smo se slikati z njim. Najbolj smešno pa je bilo to, da ko so videli, da se slika z nami, so prihiteli vsi, ki so imeli s seboj fotoaparate. Medtem sta nam gospe Mateja in Milena priskrbeli kupone za topel obrok: ričet, vodo in čaj, Vsi so naročili vodo ali nič, jaz, Leja in Meta pa smo jedle ričet. Ko smo pojedle, smo odšle na igrišče. Čez nekaj časa smo odšli pogledat tamkajšnje smučišče ter vremensko kroglo. Tamje bilo tudi vvalj oblikovano železo, na katerem so bile strani neba ter imena gora. Kmalu smo se vrnili peš do parkirišča, od tam pa s kombijem domov. Potem aktivnem sobotnem dnevu sem bila utrujena, vendar vesela lepega izleta. Anamarija Brajer, 5.a USTVARJALI SMO SKUPAJ Vtorek, 20. oktobra 2009, je enota OŠ Mirna - osnovna šola s prilagojenim programom praznovala 40-letnico, Učenci 4, razreda smo ta dan težko dočakali, saj smo se zelo veselili, da bomo ustvarjali skupaj z učenci, ki to šolo obiskujejo. Poleg našega razreda se je praznovanja udeležilo še mnogo učencev iz drugih šol. Razdelili smo se v skupine po dva učenca iz našega razreda in en učenec iz šole s prilagojenim programom. Vsaka skupina je naredila lepljenko. Najprej smo morali na čisto majhne koščke natrgati papir, nato smo dobili lepilo in ploščo. Sami smo se odločili, kakšno sliko bomo naredili. Končne izdelke smo oddali učiteljici Suzani. Nastale so zelo lepe slike, ki so zdaj razstavljene pred vhodom v šolo, Po končanem delu so nas pogostili še z bonboni, vodo in mafini, ki so jih v OŠPP sami spekli. Imeli smo se zeio lepo, našli pa smo si tudi prijatelje. Bili smo srečni in zelo veseli, da smo skupaj ustvarjali. Naša učiteljica je bila ponosna na nas, ker smo bili pridni, ustvarjalni in kersmo drug drugemu pomagali. Lina Meglič in Lucija Kastelic, 4. r. IMELI SMO DAN POŽARNE VARNOSTI Drugo šolsko uroje zazvonil alarm za požar. Seveda je bila to vaja. Ko smo šli ven iz šole, smo videli gasilska vozila. Odšli smo nazaj v šolo, kjer smo imeli predavanje o tem, kaj narediti, če pride do požara. Po predavanju smo si šli spet ogledat gasilska vozila. Videli smo vozilo, ki ima opremo za reševanje izvozil ob prometnih nesrečah, vozilo za gašenje in vozilo za reševanje iz visokih stavb. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo šli v gasilsko vozilo. Žan Sladič, 4. r. ZANIMIVOSTI SVETLOBA V MREŽI Galerija likovnih samorastnikovTrebnjeje v sodelovanju z Zavodom za prestajanje kazni zapora Dob v preteklih dneh pripravila dva dogodka. Prvi je bil otvoritev razstave Svetloba v mreži na kateri sodelujejo ustvarjalci izZPKZ Dob. Osem avtorjev (Zvonko Bukor - Max, M.C., Dejan Čelig, Jože Kosec, M.K., Srečko Mesareč, Danilo Pohorec in Gregor Stres) se predstavlja z 51 deli, ki so motivno zelo različna, saj segajo od žanrskih prizorov, krajin vse do aktov in fantastike. Drugi dogodek pa je bila okrogla miza Umetnost v zaporu, 3. decembra 2009. Moderatorka Petra Krnc se je z gosti dr. Mirkom Juterškom (likovnim kritikom in članom strokovnega sveta Galerije likovnih samorastnikov Trebnje), Damijanom Šinigojem (urednikom, pisateljem, prevajalcem, publicistom), Mihaelo Štukelj (vodjo oddelka za vzgojo v ZPKZ Dob), Francijem Cegnarjem (zunanjim sodelavcem in učiteljem -mentorjem v različnih prostočasnih dejavnostih), Aleksandro Žafran (svetovalko Foto: arhiv JSKD Ol Trebnje, arhiv Galerije likovnih samorastnikov Trebnje za izobraževanje, zaposlitve in prostočasne dejavnosti v ZPKZ Dob) in Zvonkom Bukorjem - Maxom (enim od avforjevdel na razstavi Svetloba vmreži)pogovarjalaodejavnostihvzaporu in njihovi pomembnosti za posameznika in družbo. Razstava bo na ogled do 21. marca 2010. MIKLAVŽEV OBISK Komaj seje poslovilo poletje, že trka zima, z njo december in veselje. Otroško veselje in pričakovanja, pri enih vrednostno prevelika, pri drugih misli, oblečene v želje: če bi bilo mogoče, da bi mi Sveti Miklavž prinesel... Bog ve, kaj se skriva v otroških mislih in željah. V cerkvi je čakalo od 150 do 160 otrok s starši ali z drugimi spremljevalci. Pridrveli so parkeljni, močno ropotali z verigami, otroci, manjši, pa vjok. Groza! Za parkeljni so pripeli angeli, se pogovarjali z otroki o željah, solze so usahnile. Skupaj so klicali svetega moža, z angeli molili in po nagovoru so dobili darila različnih vsebin. V lepih darilnih vrečkah: pečeni parkeljni, mandarine, čokolade, čokoladni parkeljni, Miklavži in Dedki Mrazi ter čokoladni adventni koledarji, bonboni, papirnati robčki, barvice, tehnični svinčniki, knjižice Berte Golob, za mlajše še pobarvanke. Letos je prvič Miklavž obdaroval tudi srednješolce. Solze in strah so bili pozabljeni, veselje je zasijalo v otroških očeh. Ob koncu so otroci zmolili še molitev »Sveti angel, varuh moj« in večerje bil zanje končan. Pri pripravi daril so sodelovali učenci 9. razreda OŠ Mirna. Napolnili so 210 vrečk, to pa ni malo dela. Veliko dela za veliko daril pa tudi veliko izdatkov, za katere so prispevali sponzorji, se gospod župnik Robert Hladnik, toplo zahvaljuje. Obdarovanje so omogočili: Občina Trebnje; KS Mirna; Gostišče pri Francki, Jože Stare s.p.; Brane Gregorič s.p.; Baron d.o.o. - Celje; župniji Dole in Mirna; Miklavževi botri; Salve d.o.o., Ljubljana; in vsi, ki ste ali boste darovali v posebne nabiralnike, Hvala vsem devetošolcem in mladim iz župnije Mirna za pripravo in izvedbo letošnjega Miklavževanja. Miklavževi botri so tisti, ki posebej namenijo sredstva za obdarovanje otrok. Hvala za letošnje prispevke in vabljeni k naslednjemu obdarovanju. Svet se vrti naprej, otroci odraščajo, postanejo starši, kolo pričakovanj in obdarovanj se nikoli ne ustavi. P. Hrovat in B. Ožek TURNIR MALEGA NOGOMETA Dnevni bar FORCA je organiziral 15, turnir v malem nogometu na Mirni. Na umetni travi igrišča mirnske osnovne šole je 12. septembra tekmovalo 12 ekip: Mirna, Kovin Kirm, ŠD Šentrupert, Studio B Šentrupert, ŠD Tržišče, gostilna pri Francki, ŠD Krmelj, ŠD Armat Šentjanž, Transport Urbič, Banca, Mont tim in Pan Jan iz Trebnjega. Tekmovalni duh je zajel ekipe, na koncu je bila tretja ekipa »Studio B«, druga »Kovin Kirm« in prva »Mirna«. Najboljši vratar turnirja je bil Matej Grabljevec (Kovin Kirm), najboljši strelec pa Robi Baranašič (NK Mirna), Ekipe so prejele pokale, zmagovalna pa tudi prehodni pokal. Organizator Rok Hrenk pa sporoča novo športno novico - februarja 2010 bo na Mirni turnir v košarki »AIR FORCA«. Povabljeni, da pridete košarkaše pogledat in zanje navijat. MIRNA JE DIŠALA PO GOLAŽU Preizkus znanja v pripravi najboljšega govejega golaža je bil v soboto, 3. oktobra. Na pobudo DB FORCAso izpeljali že peto tekmovanje v kuhanju golaža, ki se ga je udeležilo sedem ekip, med njimi letos tudi popolna tričlanska ženska ekipa. Kuhali so na plinskih gorilnikih. Organizator je kupil meso in druge sestavine, ki jih je enakomerno razdelil med vse ekipe, za delovna mesta in zavitke mesa pa so žrebali. Petčlanska komisija je opazovala delo od začetka do konca. Ocenila je okus, vonj in videz golaža. Pozorni so bili tudi na higieno pri delu. Kuharji so imeli kar lepo število gledalcev, nekateri sojim poklonili kar vse popoldne, drugi so prišli pozneje, Kuhanje je trajalo štiri ure. Golažso na koncu razdelili med gledalce in obiskovalce, zato so se izpraznile prav vse posode. Udeležbe je bil Rok Hrenk zelo vesel, h kuhanju pa je za prihodnje leto povabil tudi upokojenke in upokojence. Komisija je po pokušanju golaža ekipe ku-harjevtakole ocenila: Bronasto priznanje: Trio porkodio - 81 točk, Veseli kuharji - 82 točk. Večni optimisti in CVC (Kontra veveto de cobra) - 81 točk. Srebrno priznanje: Cvičkoljubi -90točk. Zlato priznanje sta dobili ekipi Trije kralji - 94 točk in Fantastični - 94točk. Golaž je bil razdeljen, ocenjen, družba pa vesela, živahna in razigrana. Rok to dela, da prispeva k prijateljskemu druženju. In res, zadovoljni so bili vsi, ki so to popoldne zavili na parkirišče DB FORCA. Tudi na tem tekmovanju je organizator sam poskrbel za priznanja in praktične nagrade. Rok, ni kaj! Tudi ti si zaslužiš priznanje, pa naj bo zaenkrat to le beseda HVALA in prijetna spodbuda pri vseh bodočih organizacijah. V DB FORCA lahko kupite tudi DVD nogometnega turnirja in kuhanja golaža. Dobertek! Naslednje leto pa nasvidenje ob še večjem številu kuharskih ekip. Pavlina Horvat Vsako leto se vsaj enkrat odpravimo do vseh grobov, naših spominskih obeležij. Tudi letos je komemoracija potekala ob spomeniku na Rojah. Program so izvajali društvo upokojencev, učenci OŠ in posamezniki KS Mirna. Pesmi in recitacije so nas popeljale v preteklost, v čas upiranja agresorjem, čas, ko so naši predniki s krvjo pisali novo ero podjarmljenih ljudi. Svečani govornik, naš rojak, Marko Bulc se je v svojem govoru dotaknil tako preteklosti kot prihodnosti. Govoril je o nezadovoljstvu zaradi večanja števila ljudi na pragu revščine ob istočasnem neupravičenem bogatenju nekaterih, o krizi, ki grozi zmanjševanju pravic izzdravstvenega varstva, o večanju delovne dobe. Kritičen je bil do strank, ki se pričkajo med sabo, namesto da bi skupaj iskale najboljše rešitve za izhod iz krize in blaginjo ljudi. Poudaril je, kako zmotno je »moderno« enačenje fašizma, nacizma in komunizma, saj je šlo pri nas za poskus graditve samoupravnega socializma v zadovoljstvo večine ljudi. »Borci NOB nismo sužnji preteklosti, ne pristajamo pa, da se preteklost izkrivlja in potvarja, »je zaključil. Opažamo, da se svečanosti udeležuje vsako leto več ljudi, obenem pa narašča tudi število članov Zveze borcev za ohranjanje vrednot NOB. Letošnje komemoracije se je udeležila tudi delegacija Območne organizacije zveze vojnih veteranov za Slovenijo Trebnje ter tako počastila spomin in izkazala priznanje dejanjem padlih. Smo dovolj spoštljivi do tega, kar so nam zapustili, smo dovolj pogumni, da ohranimo zapuščino boja v II. svetovni vojni? Odgovorimo si sami, Pavlina Hrovat TOČKE VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA Utrinki z delavnice: Novemu leti naproti (foto Tadeja Štublar) Center za izobraževanje in kulturo Trebnje v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Dolenjska izvaja Točke vseživljenjskega učenja. Namen točk je vključevanje odraslih v različne oblike neformalnega učenja in vzpodbujanje vseživljenjskega učenja. Točke izvajamo dvakrat mesečno tudi v krajevni knjižnici Mirna. Jesensko-zimske in praznično obarvane popoldneve smo si popestrili z obiskom na Točkah vseživljenjskega učenja. Družili smo se na brezplačnih delavnicah in predavanjih s področja zdravstva, vzgoje domačih ljubljenčkov, vstopili smo v svet pojavov vulkanov in potresov, obujali šege in navade ob Martinovanju ter se preizkusili tudi v aranžiranju daril, izdelovanju voščilnic in novoletnih okraskov. V okviru Točk je potekalo tudi brezplačno učenje računalništva, interneta in elektronske pošte. Brezplačne delavnice bodo na Točkah vseživljenjskega učenja vsak drugi torek v mesecu od 12. do 17. ure v Krajevni knjižnici Mirna (Knjižnica Pavla Golie Trebnje). Urnik dobite na spletnih straneh www.cvzu-dolenjska.si in www.ciktrebnje.si ali po telefonu 07 34 82 108 ali 041/567-772. Tadeja Štublar KOŠČKI SONCA BIZJAKOVI Z BREZOVICE Blaginja je v tem, kar dajemo Za vse je kriva Šolarjeva Štirna. Kadarkoli sem se ustavila na Brezovici, ko je Šeničarjev Jože dajal staremu vodnjaku prvotno podobo, je bil vedno nekje blizu tudi Bizjakov Jože. Tudi tistega dne. »Samo še pesek pripeljeva z Bizjakom, pa bo vse pripravljeno za otvoritev,« A glej ga zlomka. Po klancu je že pripeljal traktor s peskom, ki ga je Jože Bizjak kar sam naložil, udarniško, za vas. Široko sem odprla oči in izletelo mi je: »Ja, Jože, če bi bilo to v starih časih, ne rečem, zdaj pa smo, vsaj na krajevni, vajeni le zahtev, prošenj in pritožb.« Skromno seje nasmehnil: »Saj to ni nič.« In ko je potem še njegova Mari na prireditvi ob vodnjaku pogumno in zabavno razkrila svojo zgodbo otem, kako je zaradi čednega fanta, ki ni bil njen sedanji mož, samo da ga je lahko gledala, kar naprej hodila po vodo, da je že zmanjkalo posode, sem Bizjakove vdelavnici. 1971 sem kupil prvo motorko.« Kako pomembna je bila taka pridobitev, sem iz pogovora uganila šele kasneje, ko je Jože za vsak stroj, ki je prišel k hiši, navedel natančno letnico. Tu se je oglasila hišna gospodinja Cigletova Mari: »Tudi punci je podiral drva. Veste, štiri leta sva hodila, preden sva se poročila. Nekako se nisva mogla odločiti. Mene je bilo kar malo strah tiste vode, ki je šumela v dolini, Jože pa se ni mogel ločiti od domačije. In za mamo ga je skrbelo. Vsa naša družina je pozneje hodila na delo vdoiino, ko pa je mama onemogla, smojo vzeli k sebi na Brezovico. Jaz sem šla v službo po osnovni šoli. Mama nama je ob poroki dala vse »čez«, vsakemu pol, saj se ji je to zdelo edino pravično. Pa smo ji kdaj za na Mirno dali kaj drobiža, daje lahko s svojim kupila otrokom bombone, Tako že trideset let molzem krave in delam na njivah, pa to še vedno rada počnem in otroke sem naučila, kako okoplješ dolgo njivo, ki seji ne vidi konca.« »Saj smo bili vajeni, ko pa je bilo varstvo kar na njivah, kjer sta delali mama in stara mama,« jo je dopolnil sin Damjan, ki nam jez družinico do tega trenutka le bolj prisluškoval. Potem pa je ves čas spodbujal starše, naj povedo še to, pa to... Bizjakova domačija je gotovo ena najbolj urejenih na Brezovici,uspelopajimjestrdim delom in skromnostjo. »Takrat seje dalo, nekaj si dobil za mleko, krompirse je dobro prodajal, pa je rasel »cim-per za cimprom«. Z zaslužkom od krompirja smo kupili kvadre za gospodarsko poslopje. Pri zidavi je veliko pomagala Marina brata Jože in Ivan, pa smo zamenjali vse slamnate strehe. Veliko sem oral okrog, potem pa sem kupil prevozno mlatilnico in malo služil po okoliških vaseh, saj kombajn ni mogel na strme ali premajhne njive.« »Pa je bil dinar za šolske potrebščine,« pove Mari in doda: »Najprej smo dobili punčko. Te sem bila zelovesela,sajsem se kot majhna rada igrala in izdelovala punčke iz cunj. Živa je bila seveda precej drugačna od tistih iz otroštva.« Za hčerko Mari, kije bila najprej šivilja, nato pa seje šolala dalje in danes dela v vrtcu, sta se rodila še Jože in Damjan. Oba sta študirala v Ljubljani in k njuni univerzitetni izobrazbi je pripomogla tudi teta Poldi, ki je atrij spremenila v sobo in jima nudila brezplačno stanovanje. Jože je univ. dipl. ekonomist, Damjan pa dipl. ing, agronomije. Slednji je tako pridno delal preko študenta, da je kupil kvadre za garažo, in še zdaj bi najraje spet kaj zidal. Štiri vnuke imajo Bizjakovi, tri fante in punčko Evo. Mari in Jože sta vesela vseh. Vsi trije moški in Damjanova Mateja so zagreti in delovni gasilci, sin Jože pa je še blagajnik v KUD Klas in dela v župnijskem svetu. Tudi pri vinogradnikih so aktivni in časa ne zmanjka niti za strojni krožek. Pred leti so povsod pomagali pri urejanju cest. Z Jožetom sva kar nekaj let sedela v volilnih odborih še vtistih časih, ko je bilo to delo le čast. In za pomoč sosedom so Bizjakovi vedno našli čas, čeprav je zato kdaj delo doma obstalo. »Pogovor je najvažnejši za vse odnose« so mi složno zatrdili. »Na Brezovici ni prepirov, le nekoliko smo se odtujili med seboj. Seveda je tudi kaj narobe, ampak ljudje potrebujemo drug drugega slej ko prej. Pa druženja nam manjka. Prijazna beseda še zmeraj odpira vrata.« Toplo je v njihovem domu. Razveseli njihova iskrenost, dobrota, predanost drug drugemu, spoštljiv odnos do dela in soljudi. Bariča Kraljevski prosila za srečanje. Jože je bil namenjen za gospodarja na domačiji v Dolini, ki danes nosi ime Selška Gora. Rodil se je v porodnišnici. Mater je ranil košček granate, ki je v nemški ofenzivi padla pred hišo in prebila vrata. Ranjeno so za nekaj mesecev odpeljali v Novo mesto, kjer je nato vjanuarju 1945 rodila sina. »V osnovno šolo sem hodil temeljito - 9 let. Veliko sem manjkal zaradi domačega dela, potem zaradi poškodbe, in nazadnje le končal. Prišel je čas za vojsko, po vrnitvi pa sem še vedno delal doma, dokler se nisem 68, leta zaposlil vKemoopremi, današnjem Trimu. Takrat je bilo lahko dobiti službo. Pozneje sem opravil tečaj za varilca. Naterenu sem bil samo v Lendavi in na Jesenicah, drugače sem delal me je spremila v sušilnico Greda pri KZ, kjer je bil šef Marin, in me vso pot učila, kaj moram govoriti in kako delati, da mi gre še danes na smeh. Še obleči nisem imela kaj. Pa so pomagali: ta z blagom, oni s šivanjem in sem jo v službo mahnila v živozeleni opravi, ki se je spominjam še danes. Takrat je bilo pri nas hudo, oče je bil na postelji in pri hiši ni bilo dinarja, Veselila sem se, da bom zzaslužkom lahko atu kupila srajco. V kmetijski zadrugi smo dekleta pobirala krompir, nakladala mrvo. Potem seje odprlo delo šivilje v Modni v Trebnjem, kjer sem šivala trinajst let. Seveda je bilo za pokojnino premalo let, pa mi je Jože plačeval kmečko zavarovanje. Težko je bilo pretolči se z enim dohodkom. Tudi mama je bila brez vsega, ker NOVICE NAŠIH DRUŠTEV ZIMZELEN ZAPEL V SARAJEVU Ženski pevski zbor Zimzelen z zborovodjo Stanetom Pečkom je gostoval pri Slovenskem kulturnem društvu Ivan Cankar v Sarajevu. V počastitev 15-letnice delovanja njihovega pevskega zbora Came-rata Slovenica je zbor izvedel samostojni celovečerni koncert. Bivanje v Sarajevu je ob izredni gostoljubnosti gostiteljev hitro in prijetno minilo. Veselimo se našega snidenja v naslednjem letu v času Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, KNJIŽNICA TREBNJE NOVICE IZ KNJIŽNICE... Krajevna knjižnica Mirna je bila premajhna za vse, ki so si 13. oktobra želeli udeležiti prireditve Moja teta Mara, zato smo gostovali v Kulturnem domu Partizan Mirna. S svojo knjigo zgodb o teti Mari seje namreč predstavil Belokranjec, humorist in pisatelj Toni Gašperič, s katerim se je pogovarjal Slavko Podboj. Voditelj je od gosta uspel izvabiti veliko zanimivosti o nastanku zgodb o teti Mari in zanimivosti iz življenja Tonija Gašperiča. Večer so s petjem in plesom popestrili učenci folklornega krožka podružnične osnovne šole Suhor in Mešani pevski zbor društva upokojencev Mirna. Mirnski zbor pa je popestril tudi prireditev 3. novembra, ko smo v knjižnici Mirna v okviru projekta Zvesti bralec (bralna značka za odrasle) gostili pisatelja Jožeta Sevljaka. Še posebej mu je blizu pisanje za otroke in tematika ljudi iz geometričnega središča Slovenije, ki jim je posvetil večino svojih del, ukvarja pa se tudi s slikanjem. V knjižnici nismo pozabili niti na naše mlajše člane, saj vsakih 14 dni ob torkih redno pripravljamo pravljične urice, ki so zelo dobro obiskane. Vašega obiska se veselimo tudi v prihodnjem letu. Knjižnica Pavla Golie Trebnje Aleksander Grabnar Justina Gregorčič KAKO STRAŠNA SLEPOTA JE ČLOVEKA! »Ljubezen pomeni verjeti vase, širiti in uresničevati pozitivne ideje; ljubezen pomeni /.../ Vse, kar ni zlo, je ljubezen«. Med drugim so to besede mladega amaterskega režiserja Stanka Tomšiča. Mirnčani ga poznamo kot kulturnika, ki je s pomočjo še nekaj zagnanih somišljenikov pred desetimi leti pognal kolesje Kulturno umetniškega društva KLAS Mirna, ki se še danes uspešno vrti. Vteh letih so naštudirali sedem zahtevnih del in jih prikazali na odru ali v cerkvi. Zadnjo soboto v novembru so na odrske deske postavili veličastno Prešernovo pesnitev Krst pri Savici, seveda z zornega kota, kot jo vidi režiser Stanko Tomšič, besedilo pesnitve pa po priredbi Petre Krnc. Glavne vloge so odigrali: Jožko Tomšič- Črtomir, Elvira in Ajda Žagar - Bogomila, Marjan Pihler - Valjhun, Dejan Sladič - ribič, Ivan Selak - duhovnik, pripovedovalec je bil Sinjo Jezernik, nastopilo je tudi šestnajst vojščakov Črtomirove in Valjhunove vojske. Številni gledalci so bili s predstavo zadovoljni, na koncu tudi nekoliko zbegani in zamišljeni, saj včasih ljubezen ni najbolj pravična do človeka. Pa vendar, imejmo se radi in spoštujmo drug drugega, sporoča režiser Stanko Tomšič. Po predstavi so se obrazi gledalcev nekoliko razjasnili, saj sojih ob izhodu pričakali ljubeznivi člani društva KLAS in jim nudili dobrote, ki so jih za obletnico pripravili njihovi simpatizerji. Čestitka objubileju, krajani pa želimo še več tovrstne kulture. D.Z. DNEVI MEDU ČD TREBNJE NA LANŠPREŽU Čebelarsko društvo Trebnje je 16. in 17. oktobra 2009 ob pomoči ČZS in JSSČ izvedlo prireditev dneva medu v dvorani, kapeli Petra Pavla Glavarja in njeni okolici na Lanšprežu. K sodelovanju smo povabili aktiv kmečkih žena Tavžentroža Trebnje - žene so pekle številne medene dobrote in postregle obiskovalce. Istočasno je potekala tudi degustacija in predstavitev slovenskega medu. Na temo čebelarstva smo vključili osnovni šoli Trebnje in Mirna. Pred Medenimi dnevi so imeli učenci Osnovne šole Trebnje ure likovnega in naravoslovnega pouka, kjer smo sodelovali tudi čebelarji ČD Trebnje. Učencem smo predstavili čebelarstvo, pomembnost dela s čebelami za ohranitev narave in življenja ter pridelavo kakovostnega medu. Svečke iz čebeljega voska, panjske končnice in izdelke iz lecta, ki so jih učenci naredili vtem tednu, so razstavili vdvorani na Lanšprežu. Zelo so se potrudili. Vkapeli Petra Pavla Glavarja smo čebelarji postavili razstavo starega čebelarskega orodja, panjev, točil, panjskih končnic in stare čebelarske literature. K sodelovanju smo povabili čebelarje Regijske zveze čebelarskih društev Petra Pavla Glavarja. Ti so pred kapelo na desetih stojnicah razstavljali čebelje pridelke in izdelke, kjer so si jih obiskovalci lahko ogledali pa tudi kupili. Vse dejavnosti so potekale na temo osveščanja mladih o čebelarstvu. Organizatorji smo bili zadovoljni, saj nam je uspelo čebelarstvo in čebelje pridelke predstaviti širšemu krogu občanov. Prireditve se je udeležilo okoli tisoč štiristo obiskovalcev, Vida Koželj Priprave na praznovanje stoletnice prvega organiziranega čebelarstva vTrebnjem so potekale že dalj časa. Lani smo obnovili Glavarjev kozolec in vodnjak, maja letos smo uredili notranjost kapele Petra Pavla Glavarja in jo opremili s svetili. Stoletnico je počastilo 18 praporov slovenskih čebelarskih društev. Najbolj smo bili veseli prekmurskih čebelarjev, ki so na prireditev pripeljali Medeno kraljico Natašo Bukovec. V počastitev stoletnice društva smo izdali knjigo z naslovom Čebelarstvo v dolini Temenice in Mirne skozi stoletja. Vida Koželj PRIŠEL IN ODŠEL JE SVETI MARTIN Glasbeno - literarni večerje potekal v znamenju napevov in pogovora o vinu. Vino kot življenje, vino kot hrana ali zabloda? Na večeru so se predstavili pevci iz Bazovice, slovenskega kulturnega društvazReke. Vpesmihjeodmeval kllcdomovine.seme narodnosti ljudi, ki že desetletja živijo drugje. Bazovica iz Reke in DU Mirna sta si podala roki in želita, da prijateljstvo traja in raste. Vinogradniški oktet iz Šentjerneja je dopolnil večer s pesmijo in reči je treba, da moško petje vedno nežno poboža srce in dušo, Recitatorja pa sta deklamirala pesmi Danijele Krištof z naslovom »Vino« in Rozalije Pepel-nak z naslovom »Trta«. Otroški pevski zbor OŠ Mirna z mentorico Valerijo Rančigajje prižgal veselo kresnico večera, Prava posebnost večera pa so bili gostje: enolog in vinogradnik Zdravko Mastnak, Janez Valant ter novinar, publicist in pesnik, Matjaž Brojan. Oris poti vinogradnika in vinarja Zdravka Mastnakaje osvetlil potCVIČKA, vina, ki si utira sloves in pot v druge dežele. S cvičkom se predstavlja tudi kulinarika in prav natem področju vidi Mastnakšeneslutene možnosti za razvoj naše turistične dejavnosti. Vino je zanj blagoslov, ki daje človeku moč in veselje. Meni pa, da je vino v mnogih napovedih zlorabljeno, ker preveč radi rečemo: »zaradi vinjenosti voznika sejezgodila nesreča, vinjen gost povzročil prepir, vinjen mož... Ni vino krivo, alkohol je krivec, ki pa je tudi v mnogih drugih pijačah.« Mastnakovslovesinznanje ter poznavanjedelavtej stroki je veliko. Meni pa, da nam ob ljubezni do vina manjka kultura pitja. Janez Valant, Mastnakov prijatelj, je vinogradnik kot še mnogo njemu enakih. Umikmedtrtemupomenisprostitev. Trdi, da so vinogradniki pridni, odprti ljudje. »Ni je odprte zidanice, mimo katere greš, da te gospodar ne bi povabil na kozarček rujnega.« Valant pa je navzočim še čestital za referendumski rezultat in zaželel uspeha. Novinar in pesnik Matjaž Brojanjessvojimi znamenitimi zapiskiovinuter napisih na poličkih dopolnil besedeo vinu, trti in trgatvi. Čar večera seje nadaljeval ob prijetnem kramljanju in prigrizku. Pevci KD Bazovica z Reke in vinogradniški oktet iz Šentjerneja so zapeli še nekaj pesmi, tudi tisto o najlepšem ptiču, petelinu in najlepšem kraju, Šentjerneju, Pri izvedbi pogovorov je pomagal Anton Kotar. Za prigrizek so prispevali: Društvo upokojencev, gostilne Bukovec, Javornik, Kolar-Starina, picerija Karmen, dnevni bar Forca, mesarstvo Tomo, Dana, Presad z Mirne in Rakovnika, HVALA vsem darovalcem! Posebno zahvalo pasmodolžni Srečku Križniku, kije narisal dve krasni sliki, Brentača in Grozd, za popestritev scene. Pri organizaciji in pripravi večera so sodelovali pevci in drugi upokojenci, zajetno pomočje nudil še predsednikza kulturnodejavnostpri DU Anton Kotar. Hvala vsem, ki ste pripomogli, da smo skupaj doživeli lep večer, Pavlina Hrovat, animatorka »VEZI« PETJE JE NJIHOVA POT DO SREČE Člani kulturne sekcije DU Mirna delujemo ubrano, ne le v petju, temveč tudi v iskanju poti, ki vodi v prijateljstvo, Me PZ, literatke in igralci so 7. novembra obiskali Podbočje. Lep kraj na ravnini pod Gorjanci. Kraj, ki premore veliko mladih harmonikarjev, pevk, pevcev, ki imajo z glasbo veliko uspeha in veselja. Pot nasje najprej vodila na Javorovico, kjer stoji spomenik 102 žrtvam. Dolina pod hribom se je kopala vsoncu, kije odsevalotudi v nas. Spust mimo prijaznih lepo urejenih vasi ter domačij in že smo bili na Brodu pri Podbočju. Trsničarstvo in vinogradništvo družine Jarkovič nam je z mladimi harmonikarji pripravilo sprejem z degustacijo. Ob vstopu v halo se je zaslišala Avsenikova melodija, harmonikarji so raztegnili mehe in ne boste verjeli, nekaj parov seje že vrtelo v ritmu zvokov. Prijazna oče in sin Jarkovič Stane in Tone sta na kratko opisala pot dela in truda, da je njihovo podjetje doseglo tak uspeh. Nadaljevali smo pot v Podbočje, si ogledali farno cerkev, slišali gias obnovljenih orgel, prisluhnili razlagi domačega duhovnika o zgodovini kraja in že je bilo treba v dvorano, izpeljati to, zaradi česar smo prišli. Nastop, V Podbočju deluje skupina mladih harmonikarjev in pevcev, ki jih vodi domačinka Katarina Štefanič. Pridružili so se nam še koledniki iz Bušeče vasi in v dvorani je zadonelo petje, Mirnčani smo se predstavili z zbori. Vodila jih je Valerija Rančigaj. Humoreska Slavke Kramer je nasmejala publiko, recitacija literatk pa orisala Mirno. Hitrih nog so program popestrile plesalke folklorne skupine Nasmeh. Do zadnjega sedeža polna dvorana je bila kazalo, da krajani Podbočja cenijo kulturne prireditve. Opazili smo lahko, da kraj diha enotno, vsi skupaj se trudijo, za splošno dobro vseh krajanov, Večer smo zaključili vžupnijski dvorani, kjer so stekli različni pogovori, v noč pa je odmevala pesem veselih in zadovoljnih ljudi, DU Mirna s svojo kulturno dejavnostjo večkrat obišče razne kraje, kamor ponesejo pesem, lepo besedo, ples in smeh. Da pa se vse to dogaja, da so uspešni, ima veliko zaslug Tone Kotar, ki je predsednik za kulturo pri DU in njihovega pevskega zbora. Preživeli smo prijetno popoldne in lep večer. Dobro izdelan urnik postankov in dogodkov nasje napolnil z lepoto, veseljem, z občutkom, da zmoremo in hočemo biti odprti ljudje. Pavlina Hrovat BADMINTONSKI KOTIČEK Potem ko smo dočakali zimo, se ozrimo na letošnje jesenske dosežke mirnskih badmintonistov. V Poreču devet kolajn za naše badmin-toniste - Sredi oktobra je bil v Poreču turnir mlajših selekcij U-ll, U-13, U-15. Igralci Badmintonskega kluba Tom Mirna so domov prinesli kar devet kolajn: dve zlati, srebrno in 6 bronastih. Zlato kolajno sta si priborila Domen Laznik v igri dvojics srbskim igralcem Miličem v kategoriji U-ll in Ema Cizelj z Borutovo iz ljubljanskega Bit-a v kategoriji U-13. Domen je bil srebrn v igri posameznikov, kjer je bil vtreh setih vfinalu boljši Egipčan El Kader. Bronasta odličja so domov prinesli Ema Cizelj v igri posamezno in mešane dvojiceskupajz Ivaničem iz Medvod (U-13), Vid Lekše in Urban Herman v igri dvojic (U-13), Luka Pungerčar z Doro Dragčevič v mešanih parih (U-15), Sebastijan Miklič z Moniko Pust prav tako v mešanih dvojicah (U-15), oba naša fanta pa sta bila skupaj bronastatudi v dvojicah (U-15). 1 . B turnir Tadeju Jezerniku in Jerci Bajuk-Lendavaje konec oktobra gostila turnir B kategorije, kjer sta slavila Tadej Jezernik in Jerca Bajuk. V finalu je bil Tadej boljši od Hrvata Vlahka vtreh setih z rezultatom 17:21,21:9,21:3. Jerca pa jebila vskromni konkurenci povsem premočna za svoje tekmice, saj je vse odbila vdveh setih. Poleg Jerce je bila na stopničkah še Urša Arih, kije bila tretja. Med moškimi posamezno je bil odličen četrti Filip Malus. TOM-ovci zavezali dvojno “kravato” -Dan kasneje so mirnski badmintonisti več kot odlično začeli z Mednarodno badmintonsko ligo. VZagrebu so breztežav odpravili novinca v ligi BK Branik Maribor in Medžimurje iz Čakovca. Obakrat so TOM-ovi igralci slavili z rezultatom 7:0. Urban Turk in Mitja Šemrov na evropskem prvenstvu - Mirnčana Urban Turk in Mitja Šemrov sta igrala na letošnjem evropskem prvenstvu, kije bil v Medvodah od 7. do 15. novembra. Urban je bil izbran tudi za kapetana naše reprezentance, ki pa na tekmovanju žal ni dosegla vidnejših uspehov. Špela na EGP-ju na Norveškem do 1/4 finala dvojic - Sredi novembra je bila na Norveškem še en turnir serije EGP. Špela seje med posameznicami poslovila že v prvem kolu, kjer jo je izločila Finka Vainio z dvakrat po 21:15. Boljša je bila v igri dvojic s hrvaško soigralko Žvorčevo, kjer sta prišli do četrtfinala. Tarnje bila zanju premočna škotsko-angleška naveza Mason/Olver, kije slavila z rezultatom 21:15in21:19. 2. turnir U-15 prinesel zlato in brona - Na drugem turnirju v kategoriji do 15 let so bili mladi mirnski mojstri najhitrejše igre z žogico na svetu zelo dobri. Med fanti je zmagal Luka Pungerčar, ki je bil v finalu v dveh setih boljši od Anžeta Omejca iz Medvod. Tretji pa je bil še en Mirnčan; Sebastijan Miklič jev napetih treh setih premagal Aljaža Roškarja iz Kungote. Tretji set se je končal z 22:20. Med dekleti posamezno je Ema Cizelj zasedla 5,-8. mesto, v mešanih dvojicah pa je bil Luka z Dragičevičevo bronast. Wilson Konex open 2009 - Hkrati s turnirjem U-15 je potekal še članski turnir, kjer se je med moškimi posamezno od naših dveh Filip Malus prebil do četrtfinala. Tam je moral priznati premoč kasnejšemu zmagovalcu Adlerju iz Kungote. V moških dvojicah sta slavila Žiga Strmole in Dušan Skerbiš, ki sta v finalu premagala Klemna Kramarja in Aljošo Turka. Murn in Bajuk zlata - Konec novembra je bil v Zgornji Kungotu dvodnevni 1. A turnir. V moških dvojicah sta slavila Aleš Murn in Matevž Bajuk, tretja pa sta bila brata Urban in Aljoša Turk. Med najboljših osem so se še uvrstile dvojice Skerbiš/Strmole in Šemrov/ Kramar. Drugi dan Aturnirja je edino kolajno za BK TOM osvojil Urban Turk, ki je v polfinalu izgubil proti kasnejšemu zmagovalcu Petriču iz Branika. 2. turnir U-ll pripadel Domnu - Domen Laznik (ali »naš žive« kot pogosto ob njegovem imenu zapišejo mirnski badmintonisti) je konec novembra v Mariboru slavil kar dvakrat v konkurenci do 11 let. Med posamezniki je v polfinalu izločil Gašperja Krivca, kasneje v finalu pa še Šutevskega iz Max-a, ki pa je po drugi strani izločil Urbana Kolenca. Tako sta se za bron pomerila kar dva mirnska badmin-tonista-Urbanje bil boljši od Gašperja. Dobro sta se v posamični konkurenci odrezala tudi Miha Arih in Anej Cizelj. Domen je suvereno slavil tudi v igri mešanih dvojic, kjer je s soigralko Fondovo vfinalu premagal klubskega kolega, sicer pa sošolca Gašperja in njegovo soigraikoTurinkovo. 2. turnir U-13 in U-19 - V soboto pred prihodom prvega dobrega moža je bil v ljubljanskem Bit centru 2. turnir v letošnji sezoni za starostno skupino U-13 in U-19. Pri fantih do 13 let si je bron priboril Urban Herman. Med najboljših osem pa seje uvrstil še Vid Lekše. Pri dekletih do 13 let smo imeli med prvih osem tekmovalk kartri: Nastjo Stovanje, za bron pa sta se pomerili Nuša Zaman in Ema Cizelj, kije tudi zmagala. Pri mešanih dvojicah sije Ema skupaj z Ivaničem iz Medvod priborila bron. Med osmerico je bila tudi naveza Lekše/ Stovanje. V kategoriji do 19 let je med moškimi posamezno odlično četrto mesto dosegel Klemen Kramar, pri ženskah se je Jerca Bajuk prebila med osmerico. V mešanih dvojicah sta najboljši rezultat dosegla Mitja Šemrov in Jerca, ki sta bila četrta. Prvo osmerico sta dosegla tudi Filip Malus in Urša Arih. SBL: Za začetek trojna zmaga - Igralci BK TOM vslovenski badmintonski ligi so po prvem dnevu domov prinesli vse točke. Slavili so kar trikrat, in sicer 5:0 proti Medvode 2, prav tako 5:0 proti Ježica 2 in s 4:1 so na koncu odpravili šeZateam. Za TOM-ovce so nastopili: Klemen Kramar (kapetan), Filip Malus, Aleks Miklič, .. Tina Jezernik in Urša Arih. e MBL: Mirnčani boljši tudi od domačinov-V ^ Medvodahjebilotuditekmovanjemednaro- ‘I dne lige, kjersoseTomovci najprej pomerili z ekipo Kungote in jo odpravili s 6:1. Domačini | so bili dobro motivirani, izenačen boj pa seje \ končal z zmago 4:3 za naše badmintoniste. Ekipo so zastopali: Aljoša Turk (kapetan). Ur- ! ban Turk, Matevž Bajuk, Mitja Šemrov, Špela J Silvester, Taja Borštnar in Katja Kolenc. I Petra Krnc i Avgusta so krajani sami obnovili podružnično cerkev sv. Ane na Spodnjem Debencu - obnovili so fasado, zamenjali okna in uredili okolico. Material je prispeval Stanko, delali krajani, soseda Pepca je podarila eno okno. V Vino Je sladko, polsladko, polsuho in suho, bogato in staro, je sveže, mlado in razigrano. Je resno in modro, nežno, ko žamet, kot pušeljc je iz rož čudovitih, iz košare zrelega sadja, dišava. V kapljici bistri je sonce in milost, izkušnje, ljubezen neskončna, je hrepenenje in pesem, je glasba in biserni smeh. Vse to in še več si, vino, ti blagoslov in rosa nebeška, ti žar plemeniti, ti žlahtnost, ti raj in objem, ki vedno znova ogreješ srce. Danijela Krištof i i k OBVESTILA Primerna zimska oprema avtomobila je poleg vožnje, prilagojene zimskim razmeram, temeljni pogoj za varno vožnjo pozimi in vzimskih razmerah. V odredbi o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji in vZakonu o varnosti cestnega prometa, je določeno, daje zima v cestnem prometu čas od 15. novembra do 15. marca naslednjega leta (za razliko od koledarske zime, ki traja od 23, decembra do 21. marca ali klimatološke zime, ki traja od decembra do 28. februarja), zimske razmere pa so takrat, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča (in ga pobeli) ali ko je vozišče zasneženo, zaledenelo ali poledenelo. Zimska oprema motornih vozil so pnevmatike za zimsko rabo (M+S) na vseh rr- Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, a v naših srcih za vedno boš ostala. ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustila naša draga mami, stara mama, tašča, sestra in teta BARBARA STRA JNAR izCimikapri Mimi. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem iz Gabrovke za zapete pesmi, gospe Logarjevi za ganljive poslovilne besede, društvu upokojencev Mima in pogrebni službi Novak. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnj i poti. Žalujoči: vsi njeni štirih kolesih, ali poletne pnevmatike na vseh štirih kolesih in snežne verige v priboru vozila. Snežne verige morajo biti v zimskih razmerah nameščene na pogonskih kolesih. Pnevmatike, ki štejejo za zimsko opremo, morajo imeti najmanj 3 mm globoke žlebove na celotni tekalni površini. Zimska oprema tovornih vozil in avtobusov vključuje tudi lopato, Policisti bodo tudi letos dosledno nadzirali opremljenost vozil s predpisano zimsko opremo. Le primerno opremljeno vozilo bo namreč v nepredvidljivih zimskih razmerah lahko kos vsem nevšečnostim, kijihta prinaša. Policija bookrepila prisotnost na mestih, kjer zaradi zimskih razmer lahko pričakujemo zastoje. Na voljo pa bodo policisti tudi za pomoč in nasvet vsem, ki se boste znašli vtežavah. SKUPAJ ZA VARNOST - VAŠA POLICIJA dirigent: BOŠTJAN DIMNIK Vstopnina: 8 € gostje: ŽENSKI PEVSKI ZBOR ŠENTRUPERT, zborovodkinja: NATASDRAGAR KOMORNI GODALNI ORKESTER GLASBENE SOLE TREBNJE, dirigent: BOŠTJAN DIMNIK MOŠKI PEVSKI ZBOR VINOGRADNIKOV ŠENTRUPERT, zborovodjo: VENCESLAV ZADRAVEC DOBRE ZELJE www.monttim.si info@monttim-sp.si MOUTGooift] ('c jr srrrn zbuditi se z nasme/iom na obrazu r nor dan. nasmeh. Id pa ujameš na ulici, prijatelji, hi ti redno stojijo ob strani, objem, ki pomiri dušo. ukraden poljub, ki ti ogreje srce, potem ram r norem letu želimo le obilico sreče. I sem strankam in poslornim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje. A\' V K NIONTtim • MONTAŽA GRADBENIH ELEMENTOV PETER SMOLE s.p., Dol. Ponikve 1,8210 TREBNJE Tel: (07) 3460-690, (07) 3460-691; fax: (07) 3460-692 Gsm: 041/631-984; E-naslov: monttim@siol.net tA Vam želi vesele božične in novoletne praznike! TOM d, tl., Mokronog TOM Oblazinjeno pohištvo d.o.o, Mokronog Tomcommerce d.o.o., Mokronog Presek d. o. o., Šentrupert SIKD Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Trebnje f/ui/ttn'iii zapisani o izte/iajoče se teto so sa1' FRIZERSKI SALON CVELBAR SAŠO CVELBAR s.p., Glavna cesta 32,8233 Mirna, Tel: 07 34 34 831 Vsem krajankam in krajanom ŽELIMO SREČEN BOŽIČ IN VSE DOBRO V LETU 2010! Življenje naj ne bo roman, ki so nam ga dali, temveč roman, ki smo ga sami napisali. (Novalis) C^Zijenjim kupcem in poslovnim patinzrjom Solimo lopo pr&Sniko, v lotu 2010 pH srooo in uspohov. /1P% V5e dobro v letu 2010 želimo člani KUD KLAS Mirna Glavna cesta 37, Mirna Tel.: 07/34-34-290,34-34-291 Gsm: 041/844-488 INDUSTRIJSKA PRODAJALNA dana (P;r8s®ir§Cx!l sail®® Romana Poljanec s. p. Glavna cesta 28, 8233 Mirna, 041 272 525 Cenjenim strankam in vsem krajanom želim vesele božične praznike in srečno novo leto 2010! Amadeus bar MC Mercator Trebnje KIRM FRANCI s.p., Selo 3,8233 Mirna Vsem krajanom, prijateljem in gostom želimo veliko božičnega miru, v novem letu pa mnogo sreče, zdravja in uspehov! PAPIRNICA MA JA /f Glavna cesta 44, Mirna; Tel.: (07) 30-48-178, fax: (07) 30-47-418 zeli vsem vesele božične praznike in srečno novo leto 2010. Se priporočamo za nakup! GOSTILNA BUKOVEC Cesta na Gradec 3, 8233 Mirna, tel.: 07 34 89 723 Življenje je vrsta presenečenj. Naj jih ho v letu 2010 čim več prijetnih. Vsem krajanom in krajankam želimo v letu 2010 zdravja, sreče, osebnega miru, strpnosti, trdne volje pri premagovanju ovir, medsebojnega razumevanja in spoštovanja. Zahvaljujemo se za vso izkazano pomoč in naklonjenost. Učenci in učenke, zaposleni in ravnateljica Osnovne šole Mirna Anica Marinčič Toplina ognja, ki oznanja upanje, stisk roke, ki prinaša pogum, čas, ki nas uči, da smo skupaj močnejši, da ob nas živijo ljudje, ki jim želimo reči: »Hvala, srečno, vse dobro leto 2010!« Z naravo k boljšemu človeku! Društvo tabornikov Rod mirne reke, Mirna DOMA-KO podjetje za domačo in mednarodno trgovino d.o.o. PomA-&o d.o.o. vjszm lažjimo.m hlžc/oftlcvljcm o priiZzjj&e in vqli&o zdravja tor kvžlitotnoffž gp&nja v lotu 2010/ Dimnikarski mojster S.O.S. Ismet Okie s.p. Vodmatskaulica 18, Ljubljana PP Rimska cesta 10A, Trebnje Tel: 01 542 56 98, 05 995 08 93 Fax: 01 521 26 98 Gsm: 040 747 169 E-pošta: dim.sos.okic@siol.net VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEŠNO NOVO LETO 2010 VAM ŽELI VAŠE DIMNIKARSKO PODJETJE! Drage občanke in občani, spoštovani prijatelji! Spet se prižgejo praznične /uči sredi bele mrzle zime, prijateljstvo ogreje nam dlani in želje polete iz srca v višine. Vse, kar je slabo, z novim letom naj zbledi! Vse, kar je dobro, naj za vekomaj živi! Vse, kar je lepo, naj cveti in raste! V miru naj vas sreča nežno objame. Blagoslovljene božične praznike, srečno in zdravo novo leto. Župan Alojzij Kastelic s sodelavci VRTNARSTVO CVELBAR želi vsem zdravja, uspehov in veliko veselja ob pogledu na lepo cvetje, ki naj lepša naše dni. Priporočamo se. Glanw cesta37 pv ki JC N tel.:073047 717 8233Mirna, Slovenija f |j L/|\ | I ] gsm: 03133 5313 Naj bo leto, ki trka na vrata, napolnjeno z ljubeznijo in prijateljstvom, polno malih presenečenj in radosti, nepričakovanih darilc, toplih objemov, zašepetanih zahval in otroških poljubov. Vse lepo v letu 2010 V prihajajočem letu 2010 želim v imenu Društva za šport, kulturo in turizem Partizan Mirna vsem prebivalcem KS Mirna obilo sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva, predvsem pa rekreacije in udejstvovanja pri kulturnih in ostalih družabnih prireditvah. predsednik društva Zoran Remic GRADBENA MEHANIZACIJA PREVOZI IN GOSTINSTVO Roman MUttVIČ, s. p. Stan 62, 8233 Mirna Vam želi srečno, uspešno novo leto 2010! Drage upokojenke, dragi upokojenci, krajanke in krajani! Naj vam zadnja decembrska noč odnese vse tisto, kar želite za vedno pozabiti, in naj vam prvo januasko jutro prinese le dve besedi: SREČNO-ZDRAVO. DU Mirna UPROJVl božične; pr&žnike; in sre;čno v fetu 2,010! FORCA BAR Na/ božič vam lepoto razkrije, v letu novem sreča sije. Na sledi vsakega koraka, naj vas ljubezen, dobra volja čaka! To želimo vsem, ki prebirate Krajana, zaposleni v DB FORCA. Vkseile; božične; prbžnikp t;e;r veliko ždr&v/&, zreče; in uspehov v novem letu 2010! KREMEN NOVO MESTO industrija in rudniki nekovin Dolenje Mokro polje 40 8310 Šentjernej Trpovinci čOramer - TtJS Mirim ^Lunačkova 1 Trgovina z mešanim blagom Lunačkova 1, 8233 Mirna KOramer kratic poslovodja Rakovnik 19, 8232 Šentrupert, tel.: 07/34 34 620, gsm: 041 671 432 ZdrApe, prpApepst/vo zip vas prpA, So s<3 /ato ziovo ščpA-Pa cenpe bi Siveli, v trpoviai ZiAmer bazno posi&beli- Vesele božične pr&žnike ter veselo, ždievo ter uspešno novo leto 2,010 vem želi Mes&stvo Tomo /Htsaintoe X: TOMO 'v MIRNA Tel.: 07/30 47 148 Gsm: 040 629 170 Računalniško svetovanje, oskrba in servis MATJAŽ Šemrov s.p. Sokolska ul. 22 8233 Mirna Srečne in vesele pravnike! MATJAŽ Šemrov www.sos-sp.si ^ 07 34 34 121 info@sos-sp.si VT/ 041 960 266 Vsem krajanom, delovnim organizacijam in ustanovam v KS Mirna želim vesele božične praznike, veliko uspehov, zdravja in osebnega zadovoljstva v novem letu, veliko užitkov pri gledanju programa TV Vaš kanal in medsebojnega sodelovanja. Janez Janežič, snemalec in poročevalec TV Vaš kanal Združenje ZB za vrednote NOB in društvo Dobrnič - pododbor Mirna ŽELITA VSEM KRAJANOM IN SVOJIM ČLANOM SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 2Q10! IZKORISTITE HOČ ŽIVE SLIKE! UPRAVNI ODBOR lefo fmtMM imih 365 eUi U tMa finiloyiotti. “Da, ytali ujeti tnemtek U eUeve jajieiiuti y veetu, tietuu, tiee immuA m o&%aq. SietM in, ybiOM 2010! xzx ziovo IgUjo £0/0? SMOLIČ MAR13AS. p., Sajenice 11,8233 Mirna Ambicija ne pozna počitka. Srečno 2010! sisiiša KOMUNALA TREBNJE D.O.O. Oollev trg 09, 8210 TREBNJE 07 / 348 - 12 - 60 *: 07 / 348 - 12 - 82 fotografija « marketing * design II1IIO V letu 2010 želimo vsem krajankam in krajanom obilo sreče in zdravja! /Piaiko Kapus Vsem udeležencem izobraževanja, sodelavcem in članom Univerze za III. življenjsko obdobje želimo obilo študijskih in poslovnih uspehov, obiskovalcem Galerije mnogo kulturnih užitkov, vsem skupaj pa vesele praznike in srečno novo leto 2010! Tudi v letu 2010 vas vabimo k vpisu v številne izobraževalne programe (več na www.ciktrebnje.si). 'm ----^ CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE " B v IN KULTURO TREBNJE J L. Kidričeva ulica 2, 8210 Trebnje §[r@€ffl® on ffixsw® D®S® 20101! d .o.o. Mirna LZ