TEDEN KULTURNEGA DOMA OD 8. DO 15. PRIMORSKI DNEVNIK Leto VI ■ Štev, 160 (1848) GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. er. TRST, nedelja 8. julija 1951 OZEMLJE Cena 25 lir Naš dom Od 8. do 15. t. m. prireja Odbor za zgraditev kulturnega doma v Trstu «TE■ DEN KULTURNEGA DO- ' j - Y °bd°bje tega tedna pada tudi obletnica požiga Narodnega doma v Trstu 13. julija l. 1920. Čeprav poteka od tega dogodka * e 31 let in od teh poslednjih 9, kar je demo. kratitna zavest ljudi strla vojaško in politično moli fašizma, h kateremu so pripadali poiigalci, je rana, ki jo je dobil slovenski ti-velj na Tržaškem, s požigom Narodnega doma, se vedno odprta, glede na rastoče potrebe našega narodnega razvoja pa tudi' vedno bolj skeleča. Žalost-na je taka ugotovitev po mestih povojnih letih, ko ob vseh mogočih priložnostih lovila, da ie Tr~a,i,ko ozemlje vladano Vo načelih demokracije id /coni/ca govori o nar od vi enakopravnosti. Zai0stnd Giunfa ir6Sn-Cna- Poii^lec koleai « ^ovi Politični naŽL ahk0 Se danes ] ob Vzgledu na u vosledice og- mm J jev’ ki s0 ohr°-2ivliev-i?Vensko kulturno kt %27ej Ua vsem ozemlju, voivo osvobodilne v n 1+ ^spodovala faSistič-nnJn i3?- Toda to njih nnl mnje bi Se ^ bilo n^UP6- Saj je cel° v nai' ^f^ornejsih italijanskih adnih krogih nostalgič-v,, vsakodnevni pojav. ife je to, da prav tem PO~igalcem ob dejstvu, da nismo tržaški Slovenci še do danes prejeli ne moralnega ne materialnega povračila za povzročeno ško-d°> raste občutek moči, raste pogum in nesramna drznost, da ob vsaki naši l„tevi po konkretnem 'jponovanju narodne ena-rnvlavnosti v smislu mi-Tr+rni?030®36' velja za hrup in kridviga°° nkrik ranjene zven. ia Ta tl° **&*. M ie bi-ston-Tncem na baškem nenn s vožigom Narod. SOVOrnH171?’ ni Za naše od-šanip oblasti samo vpra-ternven *”e d°Unosti, nje i glede na upošteva- niirovn^0kratttnih naiel ukren ,, P°oodbe. nujen je prert demokraci- stičnih °°navljanjem faši. sprotniVitPetltov pri na-^ana^Jovenskega živ-lr’~ttškem. sti vednZ0 odgovorne obla’ njihnspominjali na to veliri dolžnost kot Slo-JJrn., }\ demokrati, ker se n£nukot taki nismo in se viCP wne bomo odrekli pra-nam < V?vračila škode, ki linski-1 a stor^na z zlo-ga d 771 Požigom Narodne-d t °1V'a’ čeprav smo zara-Po 1mosti Prisiljeni seči 0^0PomoCi. Ventu za ^roditev slo-ma k-oa kulturnega do-da's zbira sredstva, zato turnp s Postavitvijo Kul-Polni a doma v Trstu iz-vrzei ?sai najobčutnejša kmt,' zavira slovenski Pravuni razv°i Trstu, o-vseh svoje delo v korist Skem Slovencev na Tria- dobiiL^Urninl domom bomo dpr!!1 Sl°venci v Trstu mo-no gledališko dvorano našo osrednjo gledališko Odzivi na te pozive so pokazali, da Slovenci v svoji borbi na tem narodno izpostavljenem ozemlju nismo osamljeni. Pokazali so, da je v prvi vrsti z nami matična domovina, ki je obljubila in tudi že zbrala občutno materialno pomoč, da so z nami jugoslovanski izseljenci, ki so zagotovili svojo pomoč, da so z nami izseljenci v Argentini, ki so -e ustanovili odbor za zbiranje denarnih sredstev za, naš Dom, da so z nami Slovenci ,ki žive raztreseni Po Italiji in drugod. Akcija za zgraditev slovenskega Kulturnega do-ma v Trstu je tako postala akcija jugoslovanske in Predvsem slovenske solidarnosti; postala je objekt, na katerem se potrjuje živo zanimanje za našo usodo, ki preveva poslednjega slovenskega človeka, ki nosi v sebi čuteče in zavedno slovensko srce. Spričo tako mogočne manifestacije solidarnosti in bratske pomoči, ki prihaja in bo v vedno večji meri prihajala izven meja našega ozemlja, je tembolj potrebno, da Slovenci na Tržaškem dokažemo, da smo te pomoči vredni, da se zavedamo odgovornosti pred lastno zgodovino in• da se akcije za zgraditev slovenskega Kulturnega doma v Trstu, kot simbola kulturne in politične zrelosti, oklenemo vsi, ne glede na politično - ideološke razlike, ki obstajajo med nami. Naj bo Kulturni dom res dom nas ■vseh in naj kot tak nosi ponosen pečat naše enotnosti in politične zrelosti. «Teden Kulturnega doma», ki se začenja danes, naj bo zato priložnost za mani. festacijo te enotnosti in politične zrelosti, ki naj se konkretno v tem tednu odraža v tem, da bo vsak Slovenec na Tržaškem prispeval vsaj za eno opeko Kulturnega doma in s tem pripomogel, da bo čimprej stal lep in mogočen naš slovenski Kulturni dom. J. K. Sestanek delegatov za pripravo konference v Kesongu za premirje Pripravljalni razgovori bodo verjetno hratki, ker se bodo prava pogajaoja začela v torek Ugibanja v zvezi z Malikovim odhodom iz Neur Yorka prav v trenutka, ko se začeojajo pogajanja in pričakovati je, da bodo kaj kmalu imeli tudi odmev v OZN — preseneča opazovalce OZN, kakor komentira dopisnik AFP. To presenečenje je tem večje, ko so izvedeli, da mu bo v kratkem sledil namestnik glavnega tajnika Zineerjko, katerega funkcija obstaja prav v opravljanju političnih zadev, v OZN, v prvi vrsti sedaj one, ki se tičejo Koreje. V Newyorku so mnenja, da ta dva odhoda po- TOKIO, 7. — Severnokorejska, in kitajska delegacija je že prispela v Kesong. Delegati generala Hidgwaya pa so odpotov/ali iz Seula z dvema helikopte^jemai ob 8.50 (po krajevnem času), pet minut pozneje pa sta letela nad reko Imjin in sc usmerila preti Kesongu. V Tokiu pričakujejo, dl a se bodo dielegatA vrnili jutri pozno popoldne, ko se bode sporazumeli o tehničnih podrobnostih ter o dnevu in kraju sestamka Za Premirje, ki ga predvidgixijo za 10.. t. m. Od treh zavezniških delegatov nima nobeden višjega čir.a od polkovnika. S seboj bodo imeli enega korejskega in enega kitajskega tolmača. Vojaki so njihovo potovanje nazvali »operation olive Brar.ch« (operacija oljčna vejica). Potovali bodo s tremi jeepi vsak z veliko belo zastavo, in z dvema helikopterjema, ki sta danes zapustila Seul. Odpotovali so danes iz Seula, da na sredi poti med Seulom in Kesongom počakajo določeno uro. V Seulu so ostali samo novinarji, ki jih je okoli 200. Kakor predvidevajo, se bodo razgovori začeli pred poldne- j vom v nedeljo, ki odgovarja 3. i uri zjutraj po našem času. Predvidevajo, da bodo pripravljalni razgovori kratki ir.' verjetno se bodo prava pogajanja začela v torek. Predstavnik 8. armade je nocoj izjavil, da delegati nimajo zadostnih pooblastil, da bi se pogajali za prenehanje sovražnosti, pač pa se bodo razgovar-jali samo o kraju in dnevu prave konference in o vprašanju prevoza in komunikacij. Medtem je glavni stan zavezniških sil javil, da bo imuniteta 'pred letalskimi napadi, ki velja za cesto med Fenjar.gom in Kesongom, prenehala danes o polnoči po krajevnem času (ob 15 po našem času). Po izjavi informacijskega urada zavezniškega poveljstva je bila imuniteta dovoljerja samo zaradi tega, da nasprotna delegacija lahko nemoteno pride n? po. gajanja. V zvezi s prenehanjem imu nitete nad cesto Fenjang . Kesong javljajo, da ta imuniteta traja še dalje za področje približno 8 km okoli Kesonga. Odhod sovjetskega delegata Malika iz New Yorka prav v trenutku, ko se začenjajo poga. jar.'ja za premirje -na Koreji, — rejskega vprašanja razpravljalo v OZN in da bodo skušali doseči, da OZN o tem sploh ne bi razpravljali, kajti za njih je pred Pekingom težko pristati, da bi politično stran tega vprašanja proučeval Varnostni svet, kjer sedi delegat kuomintanške vlade. «Neprilike», ki jim jih rjudi glavna skupščina, pa so po mnenju Rusov in Kitajcev iste, čeprav se nacionalistična kitajska vlada ne more tu po-služiti svoje pravice veta. Z druge strani ne prija Rusom navzočnost številnih malih držav v glavni skupščini, ker so vedno rajši videli razpravljanje med «velikimi». Nekateri delegati v Združenih narodih domnevajo, ds bodo Rusi, zato da bi se sestali z «velikimi», predlagali v Na- menita, da Rusi ne želijo, da j nem trenutku med pogajanji za bi se o politični ureditvi ko- [ premirje, posebno še če bodo ta pogajanja težka, konferenco petih, ki naj bi se sestala v Moskvi med predstavniki SZ, LR Kitajske, ZDA, Francije in Velike Britanije. Številni delegati so mnenja, da bo med razgovori za premirje prišlo do kakih ovir; to mnenje utemeljujejo z vsebino odgovora ki-tajsko-korejskega vojaškega poveljstva na Ridgwayev predlog. V tem odgovoru je namreč bilo govora o «pogajanjih za mir». To pa ne spada v pristojnost vrhovnega poveljstva OZN. Ce bi Kitajci in Korejci pri tem vztrajali, bi spravili razgovore na mrtvo točko in Rusi bi tedaj predlagali izhod s konferenco petih. S tem bi se Sovjetska zveza povrnila na svoj prejšnji predlog, ko je zahtevala, naj se vprašanja Daljnega vzhoda uredijo ob sodelo. vanju LR Kitajske. tac vojnega stanja z Nemčijo BONN. 7. — V zavezniških pooblaščenih krogih se dozna-va, da bodo prenehanje vojnega stanja z Nemčijo uradno razglasili v ponedel-jek v Parizu, Londonu in Washingtonu. V zavezniških krogih v Bonnu izjavljajo, da bodo nemško vlado o tem sklepu obvestili s pismom, ki ga bo vsak visoki komisar zase poslal v imenu svoje vlade. Konec vojnega stanja pa ne bo prinesel za sedaj nobene spremembe okupacijskega statuta. Predvidevajo, da bodo tudi ostale države, ki so še v vojnem stanju z Nemčijo, uradno sklenile prenehanje tega stanja v prihodnjem tednu. V angleškem zunanjem ministrstvu pa nočejo ne potrditi ne zanikati te vesti. Iz Rima pa javljajo, da je uradni list danes objavil dekret predsednika republike, ki določa prenehanje vojnega stanja med Nemčijo jn Italijo. V smislu tega dekreta bodo Nemčija ter nemške fizične in juri-dične osebe razpolagale s premoženjem. pravicami in interesi, katerih lastniki so postale od 16. septembra 1947 dalje, VSEBINA • TEDEN KULTURNEGA DOMA OD 8. DO 15. JULIJA 1951 0 PO DOLINI (REPORTAŽA) • DVA SNUBCA ZA PERZIJSKO NEODVISNOST • ZADNJI DNEVI NEMŠKEGA NADČLOVEKA • PRIMORSKI LJUDSKI NAPISI • SLOVENSKA KNJIŽEVNOST MED OBEMA VOJNAMA • FRAN LEVEC (LITERARNI ZGODOVINAR, UREDNIK IN VZGOJITELJ) • POGREBNIK (NEDELJSKA CRTICA) m IGRAČKE — POT DO OTROŠKIH SRC • KAKO RAVNAMO Z VINOM POLETI • KMETOVALEC V JULIJU • FILATELIJA, SAH, PIONIRSKA IN MLADINSKA PRILOGA, HUMOR ITD. MHHIFEST BEVHNOVE SKUPINE o notranii in zunanji politiki Hnglije Naš tedenski pregled Bevan obtožuje vlado, da je preveč pod vplivom ameriške politike in izjavlja, da bo leta 1953 ..ameriška nevarnost" nadomestila „rusko nevarnost" ^ Izjave ministra za delo, finančnega ministra in ministra za obrambo o oboroževanju LONDON, 7. — V. torek zvečer bodo objavili v obliki brošure manifest laburistične skupine, ki jo vodi Bevan, v katerem se pojasnjuje stališče Be-vana in Harrolda Wilsona, in drugih 25 laburističnih poslancev. Kakor se je moglo dg sedaj zvedeti, se dokument deli na dva dela. Prvi je posvečen zunanji politiki, drugi pa notranjemu položaju Anglije. Glede mednarodne politike izražajo Bevan in njegovi pristaši mnenje, da: 1, občuti Anglija preveč' vpliv ameriške politike; 2. ruska nevarnost, čeprav res obstaja, se je «pretiravala» in sovjeti ne bi bili odločeni poslu-žiti se «tople vojne«. 3. ameriška nevarnost bi lahko tudi GOVOR MOSA PIJADE Svečane proslave po vsej Srbiji - V. Dedijer potuje v Anglijo - Vesti o posameznih oboroženih uporih v Bolgariji - Neznosno življenje članov ambasade FLRJ v Moskvi 2a Janovo Yng in za vrsto ~0^h slovenskih dram-skupin, ki s Sloven-°KtTn narodnim gledališčem red trpe ob obilici dvoran v Trstu popolno pomanjkanje prostorov za nastopanje v mestu, če izvzamemo Koncertno dvorano Avdi-'Orija, ki pa ie za gledali. predstave neprimerna J1 le zasilna. S Kulturnim domom bomo dobili tržaški °l°venci tudi druge prosto. ?• ki so potrebni za vse-ransko kulturno delova-in izživljanje, j-fgradba, ki naj služi ta-ti,niu vsestranskemu kul-^nernu življenju nagega j„r°da in ki naj odgovar-n vsem zahtevam moder-hieBradbene tehnike, za-peiih! Za svojo zgraditev nanmaterialnih in fi-sredstev, ki jih sj},o y Slovenci, čeprav nabjf dosedanjim potekom da s,a!ne akcije dokazali, Uke 0 pripravljeni na ve-zrtm^Pore in žrtve, ne 0°>i°. vensk°r Za zgraditev slo-v TrKulturnega doma zato jp 8e teaa zavedal, Vse sl Pozval k pomoči mo,,inOVence v svobodni do-tkem 5’ v Ifaliji. na Koro-ni«tn,, n,v daljnem izselje- 1u~no*in!fakcr' tudl dru(,e narode, s tvorimo isto deblo. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 7. — V vseh krajih Ljudske republike Srbije, ki so zgodovinsko znameniti zaradi slavnih borb med osvobodilno vojno, so bile včeraj in danes proslave ob priliki desete obletnice vstaje. Ob tej priliki je govoril tudi podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ in član politbiroja CK KPJ Moša Pijade. On je med drugim dejal; «Glavni napor naše države mora sloneti na oborožitvi In pripravljenosti na odpor proti morebitnemu napadu. Dosegli smo v tem pogledu konkretne rezultate in neki član britanskega parlamenta je priznal, da je sedaj naša armada najvažnejša v Evropi. Ce bi mogel biti mir zajamčen na drugačen način, nihče ne dvomi, da bi Jugoslavija rajši trošila svoj denar za dvig življenjske ravni svojih državljanov«. Vladimir Dedijer, sekretar komisije CK KPJ za mednarodna vprašanja bo te dni odšel v Anglijo, kjer bo v Londonu in v Bimingkamu imel dve javni predavanji z diskusijo: 1. ((Socializem in mir» In 2. «Pomen Jugoslavije v današnjem svetu«. Dedijer odpotuje na poziv izvršilnega odbora laburistične stranke. Iz obmejnih krajev pri bolgarski meji poročajo, da nezadovoljstvo prebivalstva proti režimu v Bolgariji stalno narašča in se je tako zaostrilo, da je prišlo že do oboroženega odpora. «Oborožena skupina bivšega milicionei ja Dimitra Ata-nasova, ki se je skrivala v nekem gozdu v kurbratskem srezu, je stopila v borbo s policijskimi organi v vasi Zavet. V borbah, ki so trajale nekai ur je padlo več policajev in tudi sam upornik Atanasov. Ostali pa so iz vasi odšli. Po končani borbi je policija izvedla množično aretacijo kmetov, ki so osumljeni kot pristaši upornikov. Poročajo tudi, da je prišlo do borbe med uporniki in policijskimi organi v nekem romunskem mestu, kjer je bilo ubitih več policajev. Te dni je prišel iz Moskve v Beograd sekretar ambasade FLRJ V Moskvi Miloš Maletič, ki je bil žrtev resnega komin-formovskega incidenta v samem oddelku ministrstva za zunanje zadeve. Ko je namreč na upravi za usluge diplomatskemu zboru tega ministrstva zaprosil za hišno pomožno osebje, je bil izpostavljen grobi provokaciji nekih ljudi, ki so se bili predstavili kot «politični emigranti«. Maletič se je rešil tako, da je hitro skočil v svoj avtomobil. On pripoveduje, da je življenje v jugoslovanskih diplomatov v Moskvi postalo zelo težko. Ko je kupoval v neki trgovini, se mu je neki agent približal in hujskal ljudi proti njemu ter kričal; «Vot fašist«! Maletič pravi, da je jugoslovanska ambasada blokirana z vseh strani z agenti, milico in policijskimi avtomobili, ki vsakega člana ambasade in njegove rodbine spremljajo na vsakem koraku. Ce bi kdo z njimi tudi slučajno začel razgovor, bi bil takoj aretiran. R. R. nadomestila rusko nevarnost leta 1953, ko bodo ZDa razpolagali z izredno množino orožja, ne da bi druge zahodne države-lahko na demokratični način kontrolirale njegovo uporabo. S tem v zvezi se omenja angleški odpor proti nekaterim ameriškim načrtom v zvezi z vojno na Koreji, ki je preprečil razširitev vojne. Obžalujejo, da laburistična vlada ni pokazala iste anersHe -j vprašanju nemške oborožitve, ki je po mnenju bevanistov nepotrebna in nevarna. Na gospodarskem področju so Bevan in njegovi pristaši mnenja, da Anglija ne more prenesti stroškov 4 milijard jn 700 milijonov šterlingov za svoje oboroževanje v treh letih, ter zahtevajo povratek k prvemu znesku 3 milijard in 600 milijonov šterlingov za isto razdobje. Pripominjajo, da ZDA niso dale Angliji na razpolago prvotno predvidevanih kreditov v dolarjih. Glede mednarodne politike zahtevajo bevanisti. naj se izvede svetovni načrt medsebojne pomoči namesto ((zahodnega načrta oboroževanja«. Obžalujejo nezadostnost kreditov za načrt Colombo in za gospodarsko pomoč azijskim in afriškim državam. Dokument poudarja med drugim, da za vsakih 300.000 dolarjev, ki se izdajo za oborožitev, d°ločijo ZDA sa. mo en cent za pomeč gospodarsko zaostalim državam. Glede notranje politike pa zahtevajo bevanisti; splošno blokado cen v Angliji za 6/ne-secev; 2. blokado dividend, 3. valutni ukrepi za borbo proti črni borzi m davčnim preva: ram1; 4- vzpostavitev subvencij za navadne obleke in obuvalo; 5, prepoved nadaljnjega izdajanja brezplačnih akcij. Minister za delo in za socialne služnosti Robens je danes na nekem zborovanju izjavil da bo oborožitveni program stal letos 16 šterlingov na prebivalca, v letu 1953-54 pa 3(> šterlingov na prebivalca. Pripomnil je. da je izvedba tega programa potrebna zaradi sovjetske napadalne politike in da je Sovjetska zveza |e od začetka napada na Koreji imela 175 diviziji, t. j. 2.700.000 mož pod orožjem; v istem času je Velika Britanija imela pod orožjem samo 173.000 mož, sedaj pa jih ima 800.000. Finančni minister Gaitskell Pa je danes v Londonu izjavil, da bi zmanjšanje oborožitvenega programa samo zaradi ttga, ker so Združeni narodi dosegli uspeh na Koreji, pomenilo voditi kratkovidno politiko. Pripomnil je, da se gospodarji Rusije ne bi obotavljali, če bi bili prepričani, da bodo lahko dosegli nagle uspehe z malimi stroški z vojaško silo. Nato je Gaitskell poudaril, da bedo britanski celotni izdatki za obrambo narastli od 8 od"t. na 13 odst. leta 1953-54, v ZDA pa bodo od 8 odst. poskočili na 20 odst. Izboljšanje življenjske ravni prebivalstva se bo torej ustavilo, ali Pa bo raven še padla. Na koncu je Gaitskell izjavil, da za britanske težkoče ni kriv oborožitveni program, pač pa zvišanje cen za surovine ter je izrazil željo do »mednarodnem sodelovanju posebno za razdeljevanj® virov in za stabilizacijo cen«. Tudi minister za obrambo Shinwell je danes izjavil, da mora Velika Britanija povečati svojo obrambo kakor druge države atlantskega pakte in Commonvealtha. Pripomnil pa je; «Ko pa se bo videlo, da bodo države, ki so sedaj malo naklonjene sodelovanju, pripravljene razpravljati z nami o pravi spravi, bomo zelo srečni, da to lahko napravimo«. IRAN SE BO UMAKNIL iz Mirotinega sodišča v Haagu? TEHERAN, 7, — Perzija se je danes odločila, da se bo u-maknila iz mednarodnega sodišča v Haagu, kot poročajo dobro obveščeni krogi. Obenem pa je danes teheranski radio ostro napadel to sodišče in ga obsodil, da je pod »vplivom Ar.glo-lranian». Nekateri pravi, jo, da je članek za radio napisal zunanji minister Kazemi. Nadaljeval je, da je iransko ljudstvo razumelo, da se je dalo sodišče vplivati od angleške družbe. Izjavilo se je za pristojno v zadevi, ki se tiče samo ene vlade in trgovske družbe in r-e dveh vlad. Mednarodno sodišče je s tem izgubilo svoj prestiž. V zvezi z odločitvijo haaške-ga sodišča je danes angleški poslanik Francij Shepherd pre dal v perzijski prestolnici novo noto. Angleška vlada v noti izjavlja, da je pripravljena v kratkem javiti Perziji imena svojih predstavnikov za nadzorstveno komisijo in bi rada z zadovoljstvom vzela na znanje imena, ki bi jih določila iranska vlada. Obenem javlja, da bo sporočila podrobnosti o izvajanju priporočil mednarod- nega sodišča, zlasti glede morebitnega nadaljevanja dela petrolejske družbe, v smislu pred-logov sodišča. Tudi Morrison je dar.«s izrekel željo, da se bo iranska vlada, držala odločitev mednarodnega sodišča, potem ko jih bo dovolj preučila. Za pričetek prihodnjega tedna pričakujejo, da bo Truman poslal novo poslanico Mossa-deghu. Z njo naj bi podprl Gra. dyjeve pomirjevalne poskuse v Teheranu. Ameriški krogi so mnenja, da bo Truman svetoval Mossadeghu, naj vsaj načelno sprejme nova pogajanja z angleškimi predstavniki za dosego začasnega sporazuma, dokler ne bi bilo mogočo zodeve dokončno urediti. Pri tem bi petrolejska industrija normalno delala. Kot se je izvedelo v Tel Avi-vu, je tja prispel pred kratkim predstavnik Anglo-Iraniana, ki se sedaj račgovarja z izraelskimi oblasti o tem, da bi pričela delati čistilnica v Hajfi s polr.o silo. O tem naj bi sklenili nov sporazum. Rafinerija v Hajfi dela sedaj samo s četrtino svoje zmogljivosti. Vse kaže, da bo v kratkem rešeno vojaško vprašanje v korejskem sporu. Kot po navadi, so se že našli ljudje, ki so ocenili «dobičeJc» sovjetskega eksperimenta na Koreji. Številke. niso uradne, temveč «ad hoc». Vendar so značilne: Pet milijonov mrtvih in ranjenih na obeh straneh — skupaj s civilisti. Seul je porušen d0 90 odst., drugih sedem večjih korejskih mest pa 60 do 80 odst. Niti en most ni nedotaknjen, rudniki poplavljeni, velika kemična in težka industrija v Severni Kireji že davno ne dela več, polja na Južni Koreji pa so uničena. Ta vojna, je stala ZDA in OZN približno 5 milijard dolarjev, naspjvtno stranko pa 2 milijardi (manj stroškov — več žrtev). Vojna škoda znaša približno 1Q milijard. Skupno bi to znašalo 17 milijard, preračunanih v še precej trdno dolarsko valuto. S tem denarjem bi krili državni proračun združene Koreje za celih 50 let■ Z drugimi besedami bi imeli torej raj na zemlji. In sedaj? Moskovska odločitev s predlogom, ki ga j? objn-tni Malik, in z Gromikovimi ((pojasnili«; vse skupaj pomeni dejansko isto, kar so v OZN zahtevali od pričetka navada in med to zimo pri ustanovitvi komisije za dobre usluge. Pristali so na tisto, k-cur so zahtevali posredovalci v Pekingu — naj namreč priino z razgovori. Pristanek nanje pa dejansko pomeni priznanje korejskega poraza, Kaj se bo natančno dogodilo na, razgovorih, ki se bodo pričeli dan*$, je za enkrat še vpra-šanje. Vemo samoto, da bo mogoče razgovore razdeliti na dva dela. V prvtm bodo razpravljali samo o vojaških vprašanjih, za)tar ima Ridgway tudi Pooblastila. Z odločitvijo Vamost-nei/a sveta je bila ZDA dana samo oblast, voditi vojaške operacije in vse, kar je s tem v zvezi.. 16 držav na Ko rdi ima torej omejene pravice. Trvgve tie je v posebnem memorandumu obvestil Združeno poveljstvo, da morajo p~goje premirja sporočiti Varnostnemu svetu. Predvideval je tud i drugi del rogajanj, namreč dosego političnega sporazuma, ki na va ni mogeče skleniti izven Varnostnega sveta ali Glavne skupščine. Naglasil je. da predstavnikov 16 držav, ki se sestajajo v Washingtomi n mogoče sm,atrati za oraan OZN. To nam kaže. da se Trpave Lie boji, da bi ŽSSR poskušala 17 mrtvili in 12 ranjenih zaradi silne eksottie HAINES LES LA BASEE (Francija). 7. - Danes je nastala silna eksplozija v zalogi streliva v tovarni za smodnik. Po prvih ug0t"vitvah je bilo ubitih 17 oseb, 12 drugih, ki so delali v tovarni, pe je bilo hudo ranjenih. Za sedaj se še nič ne ve o vzrokih eksplozije, ki je r.aj-hujša. kar jih je do sedai bilo v tem kraju, ki je že več desetletij sedež številnih industrij. povezanih z izdelovanjem eksplozivnih snovi. Oblasti so uvedle strogo preiskavo. NEWARK (New Jersey), 7. Vrsta eksplozij je danes nastala v tovarni kemijskih proizvodov. Eksplozija je uničila veliko število rezervoarjev za pite. Na kraju eksplozije se vi. dijo plameni visoki do 750 m. «Trieste ali a rilbalta in tutta la Penisola« se glasi kričeči naslov v včerajšnji številki «Le Ultime Notizie«, pod katerim je na veliko zapisano: ((Alarmantni krilk, kii ga je vrgel VEDO NAJ, DA SPLOH NE BO SLO! javljamo zgodovinske dokumente): «Cornert deila sera« s£> privzeli «toril grobo krivico I Kakor vedno in povsod, dela | Ta list je dobil v vsej tej — I prednostjo Italije, n« razum«- (čini Tržačanov je bilo namreč .mo rir. oiovencem w t sim.ncm in nntnnrienih mo«. (Pri vsem Pa priporoča te Patrne 27 let vic kot preveč) ves tisk parlament in vsa država. — Ponovno se govori o odpoved1! mirovne pogodbe«. Tisti tržaški dopisnik — Enzo Grazzini — milanskega «Cor-riere d el la sera«, za katerega smo že ugotovili, da se ni v prvem poročilu o tržaškem velesejmu zanj v Trstu nič izpre-menilo, je od tedaj n&pisal že tri članke v istem listu, v katerih trdi ravno narobe. Kot sfno že poudarili, je očitno dobil nalog «od zgoraj», da se mora naenkrat ((čuditi« če se smatra Tržaško ozemlje za Italijo kot inozemstvo; da se mora razburjati nad. tem. da bi hotel nekdo (konkretno ZVU) «odpraviti suverenost Italija nad STO, suverenost, ki že od IS- septembra 1947. ne obstaja V tretjem članku pa gre ceid tako daleč da prlpi-suje direktorju tržaškega radia Jacobsonu stvari, ki jih on sploh ni izrekel To se prav,, da se po stari italijanski šovinistični navadi ^azri«! ne ustavlja niti pred falziUkatom. Nimam o niti najmanjšega namena iemati v obrambo direktorja tržaškega radia, k “ je prav istega dne tržaškim tem da ni smatral za potrebno prečitati tudi slovenskega prevoda svojega govora, na sve čanosti ob priliki obiska obnovljenih prostorov radijske postaje o čemer Grazzini seveda ne poroča. Pa saj smo že mnogo člankov napisali kakšna bi morala biti slovenska radijska postaja v Trstu, da bi bita v resnici slovenska. Teda resnici na Hubo treba povedati, da ni res, da je Jakobson poudarjal tri ure razlike pri odda janju programa, ki bi šle v škodo italijanskemu delu oddaj. Pač Pa je res, da je poudaril, da so oddaje radio Trst l. samo delno avtonomne. ker prenaša 30 odst. programa z radijskega omrežja italijanske republike, medtem ko oddaja na Trst 11. v slovenščini ves čas svoj lastni program. C e je torej kdo pri tem oškodovan, smo oškodovani Slovenci. Ce bi bil namreč Jacobson nepri-stranski bi moral vključiti v program radia Trst II. prar ta-ko 30 odst. programa z jugoslovanskih postaj kot je vključil 30 odst. programa z italijanskih , postaj v radio Trst I. ZVU krivico nam Slovencem in favoriziva Italijane, ki ji pa izmišljajo in umetno napihujejo nekakšne krivice, očitno zato da bi nekaj dosegli■ Kaj — bomo videli potem. Pa to je le majhen primer, na kakšni podlagi se vrši najnovejša hajka v Italiji zaradi «tržaškega vprašanja«, za katero (prav zaradi nedavne izpremem be mnenja Enza Grazzinija) lahko upravičene trdimo, da je naročena in organizirana z najvišjih in najodgovornejših italijanskih vladnih krogov, ki jim v tem primeru stoji na čelu grof Sforza, ki je pač znani mojster za take zadeve. To kažejo predvsem njegove ponovne izjave — pruič med volilno kampanjo in drugič na italijanskem radiu — o nujnosti revizije mirovne pogodbe, kar je pa seveda najtesneje povezano s tržadkim vprašanjem. Zato ni nobenega dvoma, da so pc istem naročilu napisani tudi članki v rimskem «Messag-gero«, ki je zahteval enostransko odpoved mirovne pogodbe, kakor tudi članek v rimskem «11 Tempo«. na podlagi potvorjenih dejstev in laži skonstruirane umetne kampanje — nalogo, naj se spusti v tem pogledu v samb skrajnost. «11 Tempo« namreč za-hteva od italijanske vlade, naj ne odpove samo svojega podpisa n a mirovni pogodbi, temveč naj tudi istočasno. proglasi Trst kot sestavni del italijanske države z rezervo, da bo rimska vlada v Trstu prevzeta vso oblast tistega dne, ko bo mednarodna situacija dopuščala umik okupacijskih sil iz Trsta. Nato poziva list samega grofa Sforzo (ki mu je najbrž sam taJco naročil) in piše dobesedno: »Naj nas uboga grof Sforza, naj nas uboga in naj odpove mirovno pogodbo ter naj proglasi Trst za- italijanski. Vse bo šlo gladko#. Katoliški list «11 Quotidiano» piše v istem smislu in pravi: »Potrebno je poudariti, da pravni položaj Trsta določa samo mirovna pogodba: naj se pogodba odpove ln izginila bo ta Uboga jurid'ična črka, ki mogoče nefooga spravlja ' v zadrego. S kakšno konkretno mo«. (Pri vsem pa priporoča list sferajno previdnost, ki da je bolj kot nfkeli potrebna...) Tržaška delegacija na kongresu «svobodnih sindikatov» v Milanu se je seveda tudi «po svoji liniji« uvrstila v to iredentistično hajko m izjavi la. da njihovo pristopanje k sindikalni internacionali ne pomeni priznanja STO. «Ravno narobe, mi smo tu da bi potrdili naš čvrsti sklep da se Trst prizna Italiji», so poudarili a delegati» in niso pozabili omeniti tudi cone B. Ko pa so novinarji delegacijo vprašali, kaj mislijo severnoameriški (od kdaj je Sforza postal Sevemoamerikanec, res ne veino!) iniciativi za revizijo mirovne pogodbe, so tržaški iredentistični usindikalisth rekli, da se bojijo, da «se hoče razpravljati samo o reviziji vojaških klavzul, medtem ko Tržačani nestrpno pričakujejo tudi revizijo teritorialnih določb«. Pri tem so pozabili poudariti le to, da «Tržačani» t. j. tisti, ki ne morejo pozabiti fašistov-ske madrepatrije (ogromni ve- te patrije 27 let več kot preveč) zelo dobro uedo, da vsa ta zadeva z revizijo sploh, a z revizijo glede Trsta še posebej ne bo šla ravno tako gladko kot so glad/ko oni v Milanu izrazil svojo bojazen, da se o Trstu ne bi niti razpravljalo. To vedo povedati tudi včerajšnje «Ultime Notizie«, katerih uredniki so morda le bili na kakšnem nedeljskem izletu v Re-pentabru ali do bloka v Fernetičih ali pa do onega v Škofijah... No, končno je potrebno razločno povedati tudi pravi vzrok vsega tega napihovanja, ki ima za podlago celd ogabno falsi-ficiranje. Ta vzrok je pač tako otipljiv in na dlani predvsem za nas in za vse tiste, ki so na svoji koži občutili «moralna» načela italijanske zunanje politike zlasti v prvi polovici tega stoletja. Ne bomo klicali na po. moč Nittijevega poraznega mnenja o londonskem paktu, ie manj pa zahrbtnih napadov najprej na Francijo, nato na Jugoslavijo itd. itd. (o Sforzo-vih mahinacijah pred pogajanji v Rapallu pa pravkar ob- Vsakomur, kdor čita časopise je znan vedno večji pritisk kominformovskih sosedov Jugo. slavi je na njene meje, preseljevanja prebivalstva z obmejnega pasu, nenehne oborožene Provokacije itd. Vsakomur je znano tudi, da se bo Jugoslavija proti napadalcu borila, a borila se ne bo golih rok in da si je za to ter da si še bo oskrbe■ la orožje. In prav to nevarnost in ko-minformovski pritisk^ izkorišča grof Sforza z izvajanjem organiziranega kričanja in vreščanja da bi na račun Jugoslavije prav v tem trenutku nekaj prodiral. Tako je delal vedno on in njemu podobni. Vemo, da se je v štel in da so se večkrat všte-U tudi drugt. Zato njemu in vsem povemo, da se bodo vitel i tudi tokrat. Naj vedo: ne samd, da ne bo šlo gladko, temveč, da sploh ne bo ilo! Zadostno jamstvo za to so jim lahko že same naše gole roke! Ne samo v sedanji, ampak tudi v drugačni mednarod ni situaciji! V vsakem primeru pa Sforza upravičeno pričakuje visoko odlikovanje iz Kremlja..., obiti Združene narode. Ne- pozabimo, da je sovjetski napad na Koreji posledica razdelitve sveta v interesne sfere. Prav žadnji dogodki nam kažejo, da je Trygve Liev strah upravičen. ZSSR ima najboljši namen potegniti iz svojega napada tudi dobiček. Dobiček pa bi mogla povleči le ob barantanju j: velesilami za razdelitev koncesij. Malik je dvakrat predlagal pakt petih velesil. S tem bi ubil tri muhe na en mah: 1. dosegel bi sestanek, na katerem bi bila prisotna pekinška vlada, kar bi pomenilo priznanje te vlade, njen skorajšnji spre~em v OZN in nagrado za napad. 2. Prekrižal bi ameriške račune glede podpisa japonske mirovne pogodbe. Te ne bi poipifali v San Frančišku m' d 4. in 8. septembrom v «War Memorial Opera«, kjer so leta 1945 podpisan Listino Združenih narodov. O tem, $ katero od kitajskih vlad bi Japomka vodpi ala pogodbo. potem ne bi bilo govora. 3. Formoza bi padla Macce-tungu pred njegove noge. kot zrelo jabolko z drevesa. To naj bi bili za enkrat sovjetski nameni. Nekaj nam jih že potrjujejo izrabljanja gibanja «za mir«. Tako so v Par zu častilci Picasso jev egu papirnatega goloba že napovedali demonstracijo v korist pakta petih, ki nam ne glede na to, če jo je francoska policija prepovedala, kaže na morebitno evolucijo Itokholmskega »gibanja«. Akcija za sklicanje sestanka petih bi torej slonela: 1. na štokholmski, «široki osnovi» in 2. na grožnjah, četrt milijona Kitajcev, ki čakajo za korejskim dželeznim tr kotnikom* na nove ukaze, če v Kesongu ne bi šlo tako, kot treba. Glede tega je Anglija za enkrat po svojem, predstavniku pri OZN, Gladioinu Jebbu, prd-prla staHšče Trygve Liea, češ da bi bilo najbolj priročno rešiti korejska noliVčna vpraša* nja pod okriljem OZN. Mir na demilitariziranem področju bi lahko dosegli že v nekaj urah. Politične razgovore pa b nadaljevali poleti v Varnostnem svetu, na jesen pa na šestem zasedanju Glavne skupščine. ZDA za enkrat še vedno resno pripravljajo japonsko mirovno pogodbo. K razpravljanjem so povabile tudi ZSSR, obenem pa izpolnjujejo svoje oboroževalne načrte in nadaljujejo s podporo zahodnih držav vojaškem materialu. m S tem pa prihajamo že na drugo vprašanje: posledice korejskega napada v sedanjem trenutku. Tu je predvsem vprašanje pravilnega razmerja na tehtnici oborožitve. ZSSR ni prev, da bi se oborožitev zahodnih držav približala nj-ni j n oborožitvi satelitov. V ZDA so spravili v pogon onramni oborrie-valn; stroj. Isto se je dogodila Angliji in Franciji — brez notranjih bolečin. Oboroževalno barko vodijo mirno mimo pečin inflacije. Moskovski delegati v evropskih parlamentih dejansko niso uspeli preveč ovirati izvajanje teh načrtov. Ob njih so našle države ce>o mr.gično fnrmvlo za odpravo brezposelnosti. In-flecionist:čne težave predvidevajo šele p-ihednjo jesen in ie sedaj pripravljajo protiukrepe. V ZDA zahteva Truman nove davke. Deloma za kritje stroškov deloma za prepreče-nje inflacije. V svojem govoru 4. julija je povedal, dtt je Koreja le majhen del obširnega spora. Napadi na svobodo si sledijo po vsem svetu. Narodi lie smejo pozabiti na nevarnost oboroženih akcij v drugih delih sveta. Zatrdil je. da morajo ZDA naidaljevati z oboroževanjem. Isto je povedal Acheson; Frank Pace je dejal, da načrtov Za mobilizacije ne bodo pepra^ vili; Finletter, da bodo ie naprej delali za ojačanje letalstva; Johnson, ki skrbi za ameriško gospodarsko stabilnsot pa se odpravlja v E v repo, da bo laže prepričal kongres o potrebi novih žrtev za oboroževanje Na drugi strani pa Eisenho-wsr zatrjuje, da ni več general brez vojakov in dia bo čez čas ie manj. Adenauer prepričuje Bundestag da bo rešene, pasarsko vprašanje v nemško korist in cika na to, da bo to eden pogojev za pristop Nemčije k atlantski vojski, Isti dan pa njegov gospodarski minister Erhart ponuja v Washingtonu Achesonu nemško industrijo za izvajanje zahodnih oborožitvenih načrtov V Se to kaže, da mislijo ZDA kovati železo, dokler je vroče. Zadeva z nemško oborožitvijo je utrpela po 74 mučnih zasedanjih namestnikov v «Rožnati palači» precejšnjo zakasnitev. Ta je bila sicer potrebna; med tem časom so se trije predstav-niiki mogli v Petersbergu natančno pogovoriti z nemškimi (Nadaljevanje na 8. itranD —J— 8. julija 1951 TR2ASKI DNEVNIK « * 1 rc . — Nedelja 8 julija |X f A I L 11 A D Elizabeta, Milojka l\ 1 JI ^ J J / i Sonce vzide ob 4.23, zatone ob * V \ 19.57. Dolžina dneva 15.34. Luna vzide ob 8.18, zatone ob 22.13. OBJAVE - MALI OGLASI Jutri, ponedeljek 9. julija Veronika, Hvalimir Resnice o slovenskih šolah ne bodo mogli prekrili z nobeoo pristransko slalislično razlago «Giornale di Trieste« ni mogel mimo vrste člankov, ki smo jih .objavili kot odgovor na Sciolisovo poročilo v občinskem svetu, v kateri smo pokazali dejansko stanje slovenskih učnih zavodov v primeri z italijanskimi. Te naše trditve hoče «Gior-nale di Trieste« zenikati ter navaja v podkrepitev svojih trditev statistiko od 15. marca 1948. Številke govore — to je star rek — vendar pa je marsikdaj potreben tem številkam komentar da statistiko lahko razumemo in jo tolmačimo pravilno. Statistika iz leta 1948 govori, da je bilo v mestni občini 28 italijanskih in 16 slovenskih šol; v ostalih občinah pa 11 italijanskih in 25 slovenskih. Skupno je bilo torej 41 slovenskih osnovnih šol in 39 italijanskih. Po tej statistiki bi pač vsakdo dejal, da imajo Sloven. ci kar se osnovnih šol tiče prednost. Toda več slovenskih šol kot italijanskih ima okolica. Prebivalci okoliških vasi so vsi slovenske narodnosti in v mnogih vaseh sploh niti ne prebiva nobeden Italijan. Jasno je, da bodo tam le slovenske šole, pa čeprav je naselje še tako majh- Ljubljanski ekonomisti na ogledu no in je šoloobveznih otrok „ , ■ >■ , . ,, v „Oelavskin zadrugah pač dežela na našem področju ] šolskem okolišu slovenska šola? večinoma slovenska. «Giornale dj Trieste«, če bi hotel biti objektiven, bi moral te številke, ki jih navaja, tudi razložiti. V mestni občini pa je število slovenskih in italijanskih šol v razmerju 16 proti 28. V mestu samem imamp Slovenci le dve šoli. in sicer pri Sv. Frančišku in v Ul. Donadoni, ostale pa so v okolici. Slovenski otroci jz mesta, so prisiljeni, da hodijo preko celega mesta n. pr. od kolodvora pri Sv. Andreju do šole pri Sv. Frančišku, če hočejo obiskovati slovensko šolo, potem morajo mimo številnih italijanski^ pač na drugi konec mesta. (Nova šola na Elizejskih poljanah je izključno za italijanske otroke, čeprav je v bližini že italijanska šola!) Nobeni «politični priganjači« jim tega ne vsiljujejo — to jim narekuje njihova nacionalna zavest! Ni prvič, da pozivamo gospode pri «Giornale di Trieste«, naj navedejo poimenske primere, na katere namigujejo v svojem pisanju. Povejte, kateri otroci iz drugega šolskega okoliša obiskujejo n. pr. šolo v Ul. Donadoni, če je v njihovem I Naštejte tiste dijake slovenskih srednjih šol, ki prihajajo preko meje v Trst v šolo. Dokažite svoje, že tolikokrat ponavljane trditve, če ste prepričani o tem, kar pišete. Sicer pa, kakor do sedaj nismo dobili konkretnih odgovorov, ker jih ne morete navesti, tako bo ostal tudi današnji poziv brezuspešen, ker ne morete svojih zlobnih namigavanj podkrepiti. Nihče izmed slovenskih šolni kov nima vpogleda v višino dotacij, ki jih dajajo šolam. O tem torej tudi ne moremo pisati. Lahko pa napišemo, da so za italijanske šole sredstva — šola na odprtem v Zgornji Ko-lonji, nova šola na Elizejskih poljanah komaj odprt vrtec v Miljah, italijansko zavetišče, kateremu je ob prvi obletnici župan Bartoli obljubil znatno pomoč (za zavetišče smo zvedeli iz časopisov) itd,, medtem ko se moramo Slovenc; boriti za vsak razred. Zato je tud; naša borba za nacionalne pravice za šoviniste «papirnata propaganda« — čeprav je ta borba stala toliko krvavih žrtev, ki jih priznava ves svet — le tržaški šovinisti ne. Kulturni dom bo dom nas vseh, ki rodu zvesti tu živimo, Odmeva klic naj po vaseh: ,,Zidarji vkuo. da dom zgradimo!"' ALI Sl ŽE SIOML SVOJO NARODNO DOLŽNOST OB Tudi Tvoj prispevek je potreben, da bo Kulturni dom v Trstu res dom nas vseh! Jugoslovanski paviljon na velesejmu si je včeraj ogledal general Blanchard Včeraj je ob ogledu tržaškega velesejma obiskal jugoslovanski pavilijon general Blanchard, glavni ravnatelj za civilne zadeve ZVU. V paviljonu so ga sprejeli jugoslovanski predstavniki in ga pogostili s slivovko. General je pohvalil paviljon, lepe razstavljene predmete in ureditev. nizko število. Meda vendar' ne bodo zahtevali, da bi otroci hodili iz ene vasi v drugo v šolo. Sicer pa sp za dva (reci in piši dva) italijanska otroka o'’prli Italijansko šolovStivanu priDe-vinu. Zakaj bi torej nekaj desetin slovenskih otrok v Sliv-nem ali GroDadi ali v drugih Vaseh ne imelo svoje šole! Na podeželju je število šol pa iz navedenega vzroka povsod višje kot v mestih, mestne šole pa so zaradi sproščenosti prebivalstva v nekem šolskem okolišu številčno močnejše in je seveda prav zaradi tega ni treba tako visoko število. Tako pač pridemo do zakliučka. da je naravno, da je število slovenskih šol v tržaških občinah (razen mestne) višje, ker je Kratkoviden ali nepreviden Anglež? Na križišču Ul. Rossetti Ul. Ginnastica stoji vedno član upravne policije, da ureja promet zaradi nepreglednosti ceste. Čeprav je ta kazal znak zaprte ceste in so se vsi vozniki ustavili, je nenadoma švignil mimo neki angleški šofer, ki je podrl na tla in ga zvlekel za sabo 41-letnega Salvatora Ca-stagne iz Ul. DelTEremo št. 68, ki je sedeč na svojem motorju čakal prosto pot. Z rešilnim avtom so ranjenca prepeljali v bolnico, kjer se bo moral zaradi lažjih ran in prask zdraviti 12 dni. Včeraj smo že poročali o prihodu ljubljanskih študentov in profesorjev ekonomske fakultete in o njihovem obisku na velesejmu. Uprava »Delavskih zadrug« je povabila študente-ekonomi-ste in profesorje na obisk zadružnega sedeža in vseh naprav. Na sedežu je goste zelo vljudno sprejel direktor zadruge Mario Cossi, podpredsednik Ferjančič in inšpektor Carlo Pamis. Zadrugarji so razkazali ves obrat in na kratko pojasnili poslovanje. Gospod direktor Mario Cossi je v krajšem nagovoru pojasnil,_ da «Delavske zadruge« delujejo že preko 50 let in to v stalni borbi, Samo s skrajno racionalizacijo dobrim poslovanjem in požrtvovalnostjo osebja so lahko postale konkurenčne in vršijo svoje zviše-no poslanstvo. V vseh prostorih je osebje zelo pozorno sprejelo obiskovalce. Študentje in profesorji so si ogledali računovodstvo, nato pekarno, ki ima zelo veliko peč (taka je menda še samo v Moskvi in Braziliji), skladišča in druge manipulativne oddelke. V vinskem skladišču so gostom ponudili tudi okrepčilo. Včeraj so si gostje poleg tega ogledal; še universitetno po-ogledali še univerzitetno ponjo z motornim čolnom po pristanišču. Iz sindikalnega življenja Polurna stavka industrijskih delavcev v znak solidarnosti s tobačnimi delavkoijii - Delavci pri "Orehu" so še vedno na svojih delovnih mestih - Vodstvo "Gaslini" namerava odpustiti 120 delavcev Zaradi poslabšanja položaja tržaških tobačnih delavk, kii vodijo stavko že 18 dni teir zaradi odpustov, ki jih namerava z 9. julijem izvesti vodstvo tovarne «Gaslini», so Enotni sindikati pozno zvečer v petek sklenili sklicati polurno protestno stavko vseli industrijskih delavcev, ki naj bi r/Jkazala solidarnost vsega tržaškega delavstva z omenjenimi tobačnimi delavkaiifii ter z delavci tovarne Gaslini. Protestna stavka je bila napovedana za včeraj in sicer naj bi trajala od 9 do 9.30. Veliko število tržaških delavcev je dokazalo svojo solidarnost s tem, da se je omenjene polurne stavke udeležilo; ne mr Terno pa reči, da je bila stavka splošna ter da je popolnoma uspela. Krivda za to gre le vodstvom sindikalnih organizacij, Id se niso mogla sporazumeti za skupno akcijo v korist prizadetih tobačnih delavk ter delavcev tovarne «GasIim». Ker je položaj tržaških tobačnih delavk izredno kritičen in ker čaka preko 100 delavcev v tovarni «Gaslimi» odpust z dela. bi bila po našem potrebna še vse bolj odločna borba tržaškega delavstva, ki bi podprla stališče prizadetih delav- IZ ISTRSKEGA OKROŽJA Turistična sezona v Portorožu nudi vsem ceneno in udobno letovanje Portorož zasluži danes svoje ime — luka cvetlic — v pravem pomenu besede. Ves je potopljen v bohotno zelenje sredozemske flore, a umentiške roke vrtnarjev so napravile iz njegovih nasadov in parkov okolje, ki mara zadovoljiti še tgko razvajenega človeka. Zato se tudi Portorož polni in v njegovih hotelih zlasti pa na njegovi plaži vlada vesel vrvež izletnikov, ki so si poiskali v tem čarobnem kotičku Jadrana prostor za razvedrilo in odmor. Posebno pa je živahno življenje v Palače Hotelu, ki je čisto obnovljen, tako da se lahko merj z vsakim gostiščem ob znameniti francoski ažurna Obali. Krasni nasadi leže pred mogočnim poslopjem, ki uživa glas, da j« največje te vrste ob Jadranskem morju. Prostorne sobe opremljene z vsem udobjem, ki ga zahteva sodobni turizem gledajo na večno lepo plavo morje, ki se mora vtisniti v spomin vsakomurki ‘je enkrat posetil kraje, tako da se rad vrača. Hotel razpolaga dalje s prostorno teraso, vso zastrto z bršljanom, v katerega senci ob šinjeir. morju zaziba potnika v sanje izbrana godba, s halo, raznimi klubskimi / prostori, prostorno jedilnico urejeno z okusom modeme arhitekture in barom. Bili snuo v Palače hotelu preizkusili njegovo kuhinjo, navžili se lepot kraja, Šonca in morja in se ne moremo odtrgati od tod. Portorož je od nekdaj bil privlačna točka za turiste, ki so semkaj prihajali iz vseh krajev. Tudi sedaj je nadvse živahno zanimanje zanj zlasti iz Avstrije in Švice, dia ne cme-nimo Trstg, za katerega nudi naravno--1 idealno letovišče. Saj ni takega kopališča nikjer v bližini s finim peskom in ob obali s plitvo in globoko vodo, ki je zlasti pripravna za družine z majhnimi otroki. Posebno pa iznenadlijo obiskovalca cene. ki dosegajo komaj tretjino cene obmorskih letoviških krajev v Sredozemlju in celo hotelov mnogo nižje kategorije. Zato smo prepričani da bo Portorož v kratkem prava mešanica vseh evropskih jezikov in shajališče vseh onih, k iščejo lep kotiček zemlje, da okrepe svoje sile za novo ustvarjanje. Z e seda j je Portorož poln Napolnili so ga gosti i? Jugoslavije; dočim so obiskovalci iz inozemstva, kakor smo zvedeli od uslužnega direktorja, na po- tu. Treba se bo podvizati in rezervirati sobe, ker prilik, kakor jih letos nudi Portorož s svojo slikovitostjo in turističnim udobjem, ni mnogo, zlasti pa jih ni v tam delu Evrope, ki sicer slovi z najlepšim morjem in privlačno ter zanimivo pokrajino. Gospodinje bodo lahko kuhale s plinom Plinarne v Izoli in Piranu bodo dale ta mesec v prodajo 300 kompletnih garnitur plinskih kuhalnikov z jeklenkami. Vsaka jeklenka b0 vsebovala toliko metan-plina, da bo zadoščal približno za en mesec, nakar bo jeklenka zamenjana. Metan plin bo dobavila Ljudska republika Slovenija, ki ga proizvaja v velikih količinah v Lendavi. V kratkem bo tovarna metalnih konstrukcij «SPLOSNA» iz Maribora začela adaptacijska dela v plinarnah naše cone, ki bodo preurejene tako, da bo možno proizvajati plin s cenejšimi gorivi, katerim se bo dodajal metan. Nova trgovina mesnih m mlečnih izdelkov Svet za blagovni promet pri Istrskem okrožnem LO je danes odprl v Kopru novo trgovino vseh mesnih in mlečnih izdelkov ter sadja in zelenjave. Ta trgovina ima nalogo konkurirati na svobodnem tržišču s privatnim sektorjem in vršiti na ta način socialistično intervencijo pri cenah blaga. Trgovino bo zalaga] s pridelki deloma kmetijski zadružni sektor, deloma pa jih bodo uvažali iz Jugoslavije. Dobro blago se samo hvali. To je prišlo že takoj prve ure po otvoritvi do izraza. Bila je pred trgovino velika skupina kupovalcev posebno žena, ki so se bale, da bodo vse razpro. dali. Toda trgovina je dobro založena z vsemi dobrotami. Izvirno tolminsko maslo je v novi trgovini po 510 din kg, prekajena gnjat (pršut) po 390 din kg, kranjske klobase po 320 din kg, sir po 380 din kg, tolminska skuta po 120 din kg, domača mast po 360 din kg in furlanska salama po 600 din kg. Ljudje so ta korak ljudske oblasti pozdravili z velikim odobravanjem. Kot se je že prve dni trgovine sadja in zelenjave, ki je bila odprta v po- nedeljek v novi tržnici, kjer nudijo vse pridelke zemlje naše kmečke delovne zadruge poznalo na cenah, ki So bile pri vsem za nekaj dinarjev nižje kot na privatnem sektorju, tako se je videlo tudi pri tej novi trgovini mesnih in mlečnih izdelkov. Privatni špekulant bo moral hočeš nočeš nuditi svoje blago pq cenah, ki bodo dosegljive za vse ce bo hotel kaj prodati. Drobna kronika iz okrožja V ladjedelnici v Piranu je v petek prišlo do požara na neki 450-tonski ladji, ki je last «Ja-dranske slobodne plovidbe« z Reke. Požar je povzročil okoli pol milijona dinarjev škode. * * * V pristanišče v Izoli se je v petek zatekla zaradi okvare ribiška ladja «Doriano» iz Milj. Po izvršenem popravilu je ladja ob 19. uri odplula. * # * V piranskem zalivu se je včeraj potopila 5 tonska ladja, natovorjena s soljo. Do potopitve je prišlo verjetno, ker je bila ladja preveč obložena. Danes dopoldne bo v gledališču v Kopru konferenca Slovensko - italijanske antifašistične unije za okraj Koper. Na konferenci bodo razpravljali o delu jn nalogah fronte. * * * Tvornica likerjev «Corrado» v Kopru bo začela v tem mesecu izdelovati tudi vermut, in sicer v vagonskih količinah, ker je na trgu veliko povpraševanje po tem artiklu. # * >|c Kmetje v Istrskem okrožju so letos zasejali večje površine s sirkom. Posebno je bilo več zasejanega v dolini Mirne. Tako bo naša domača industrija metel in krtač imela zagotovljene surovine domačega izvora. * <> Te dni so se v koprski tržnici pojavila prva jabolka, paprike in zeljnate glave. S temi pridelki zalagajo trg v velikih količinah naše obdelovalne zadruge iz Šmarij, Pobegov, Bertokov. Portoroža in drugod. Ljudska oblast za dljastvo Skrb ljudske oblasti za mladino se odraža v visoki vsoti nad dva in pol milijonov dinarjev. ki so bili izdani v letošnjem šolskem letu za štipendije 707 slovenskim in italijanskim dijakom srednjih šol koprskega okraja. Veliki zneski so bili v preteklem šolskem letu izdani tudi za oskrbo in vzdrževanje Dijaških domov. Samo v koprskem okraju je pet Dijaških domov poleg drugih mladinskih ustanov. ce.v in delavk. Zato bi prav gotovo polurna stavka ne dosegla zaželenega uspeha; na vsak način pa bi bila dokazala tolidrnost vsega tržaškega delavskega razreda in to bi bilo tudi že dosti. Toda kot že reče-no, na popolnoma uspela in tc kljub temu, da tržaški delavski razred čuti solidarnost z zatiranimi in izkoriščanimi delavkami tržaške tobačne tovarne. Upamo, da bo včerajšnja protestna stavka vendarle zbudila merodajne kroge, da se bodo končno pobrigali za rešitev tega vprašanja ter preprečili te nadaljnje odpuste z dela v tov-Tiri «Gaslimi». Danes bodo vsi industrijski delavci zopet na svojih delov-nih mestih. *** Čeprav je potekel od dneva, ko je stopil v veljavo ukrep o odpustu z dela, že cel teden, ni bilo rešeno vprašanje delavcev občinskega poljedelskega podjetja pri «Orehu», ki še vedno vztrajajo r.-a svojih delovnih mestih. Kot smo v našem časopisu poročali, je bila v občinskem svetu izglasovana resolucija, ki predvideva ponovno akcijo župana in občinskega odbora v korist prizadetih delavcev. Akcija ima namen doseči od Zavezniške vojaške uprave izplačilo vsote, ki bi dovoljevala nadaljevanje dela v občinskem poljedelskem podjetju. Seveda je jasno, da delavci že ves ta čas ne prejemajo nobene plače ter ne bodo mogli dolgo vztrajati v tem položaju. Zato bi bil že čas, da se Zavezniška vojaška uprava odloči ter poskrbi za rešitev, od katere je odvisna usoda 100 družinskih poglavarjev. Zaenkrat rimamo nobenih vesti, da bi bil župan ali pa občinski odbor intervenirala ponovno pri Zavezniški vojaški upravi in kakšno je stališče te do perečega problema. Na vsak način pa se nadejamo, da bodo tako vztrajna borba delavcev, zaposlenih pri omenjenem podjetju, kot solidarnost vsega tržaškega prebivalstva končno dosegli zaželeni uspeh. *** Bilo je mnogo obljub, ki so dajale slutiti, da bo vprašanje uslužbencev tovarne «Gaslini» ugodno rešeno, toda na žalost je ostalo le pri obljubah. Vodstvo omenjene tovarne, ki je pred časom že preklicalo ukrep o odpustih z dela nad 100 svojih uslužbencev, je pred dnevi zopet javilo, da namerava že z 9. t. m. odpustiti z dela kar 120 svojih delavcev. Onim delavcem, ki bi se sami odpustili z dela, je vodstvo obljubljalo, da jim izplača poleg redne odprav, nine še vsoto 2000 lir za vsako službeno leto. S tem je vodstvo tovarne hotelo doseči, da bi se čim večje število delavcev samih odpustilo z dela. Predlog je sprejelo le nekaj delavcev, medtem ko so ga vsi ostali odbili ter sklenili, da se bodo borili za to, da se končno najdejo denarna sredstva, s katerimi bi vodstvo lahko nabavilo potrebne surovine ter tako zagotovilo delo svojim uslužbencem Vprašanje ostaja zaenkrat še nerešeno. Starčev padec 56-letni klepar Ivin Janežič iz Cologne Montefiascone št. 200 je med delom pri nekem sosedu nerodno padel na tla in si zlomil stegnenico. Njegovo stanje je tudi izredno težko. Med čiščenjem okna padla v globino 54-letna Marija Lussa iz Ul. dellTndustria št. 22, je včeraj med čiščenjem šip v angleški kasarni izgubila ravnotežje in zletela 3 metre v globino, kjer je obležala. Z rešilnim avtom Rdečega križa so jo odpeljali v bolnico ter so jo zaradi udarca po prsih, zloma reber in raznih ran na levi in desni nogi sprejeli na I. kirurški oddelek, kjer se bo morala zdraviti kakih 10 dni. S sej conskega upravnega odbora Upravni odbor predsedstva cone je na zadnji redni seji pod predsedstvom predsednika cone odobril odločbo občinskega sveta, s katero se dovoljuje privatnemu lokalnemu podjetju, da sezida na Korzu Teatro Romano mehanično delavnico na prostoru starih hiš, ki so bile porušene. Odobren je bil miljskj občini nakup zemljišča, ki bo služilo za graditev ceste Sv. Rok-Cam-pore. Odobren Je bil odpust z dela nekaj občinskih nameščencev, ki so zaradi starosti ali slabega zdravja nesposobni za delo in ki naj se jim dodeli primerna odpravnina. Na prejšnji seji je bil odobren novi pravilnik za tržaško ljudsko knjižnico v nadomestilo prejšnjega, ki je bil v veljavi še iz leta 1873. Zdravniški športni zvezi je bila odobrena uporaba občinskih zdravniških prostorov v Ul. Muda 2 za tri dni tedensko in 2 večerni uri za atlete pripadajoče' lokalnim društvom. Odbor je odobren je za novi načrt zaposlitev nameščencev kraškega vodovoda, ki ga je predložil medobčinski konzorcij zainteresiranih občin. Na obeh sejah so obravnavali razne upravne probleme, med katerimi številne pritožbe zaradi trgovskih dovolilnic, spričeval o dobrem vedenju in dodelitev podpor lokalnih ustanov nameščencem, ki so v slabih gmotnih prilikah. Zaradi tetanusa v težkem stanju Za posledicami padca na lastnem vrtu med igro leži 11-let-na Edda Colccci iz Ul. Indu-stria 11 v bolnici v brezupnem stanju. 30. junija je mala Edda padla in se ranila na umazanem kosu lesa. Sele včeraj so jo pripeljali v bolnico zaradi vročine, toda zdravniki so dognali, da je nastala infekcija tetanusa in se niso hoteli izjasniti o njenem zdravju. Velik uspeh škedenjske igralske družine Skedenjska igralska družina se je včeraj res izkazala; nastopila je v škedenjski kinodvorani s tremi enodejankami, ki so po mnenju številnega občinstva, katero je napolnilo dvorano, nadvse lepo uspele. Skedenjsiki igralci, ki so v tem letu naštudirali že štiri e-nodejanke, so na včerajšnji prireditvi nastopili s tremi e-nodejankami, in sicer «Cašica kaven, «Dediščina (Rdeči dežnik) in «Pet minut nevesta» ter s tem dokazali, da zaslužijo naziv ene najbolj aktivnih dramskih družin, ki lahko služi za Vzgled ostalim družinam. Težko bi bilo reči. kdo je bil na včerajšnji prireditvi najboljši, kajti vseh 18 članov družine, ki so sodelovali, so se zelo potrudili ter izzvali s svojo prisrčno ter neprisiljeno igro salve smeha in odobravanja. Zasluga za lepo uspelo prireditev gre zato vsem igralcem in drugim članom družine ter predvsem režiserju Dujcu Francu. Obširnejše poročilo o uspeli prireditvi v Skednju bomo objavili v naši prihodnji številki. SLAVA PADLEMU BORCU! CfoU GbtlouSha n Tov. Ciril OstrOuška iz Briščkov je stopil v partizane leta 1943 in bil pogumen borec v Gregorčičevi brigadi nato pa v II- bataljonu XVII. brigade. Kot prostovoljec se je prijavil da zažge nemško skladišče bencina v Postonj-ski jami in je nalogo uspešno in junaško izvršil. Padel je v Cepovamu 7. VII. 1944 kot partizanski oficir. OKROŽNO SODIŠČE Lelo dni ponore juzniahu posienjahu Vsa večja mesta imajo vsaj, po eno zloglasno ulico. Torej ulico na slabem glasu, koder se dobronamernemu meščanu hoja ne zdi priporočljiva in se je raje izogne, čeravno mora po daljši poti do namembnega kraja. . Ulica in njeno ime sta pri temi, seveda, popolnoma nedolžna. Krivdo za dvomljivo slavo nosijo pač tamkajšnji stanovalci, ki malone vsak dan poskrbe za to, da se ime njihove ulice pojavi v črni ali so-diščni kroniki. Pred okrožnim sodiščem je včeraj pripadla ta naloga 19-letnemu Mariju Cecchi, južnja-ku-poštenjaku iz zloglasne Ulice Cavana št. 6. Javni1 tožilec ga je obdolžil težke kraje in zahteval, naj ga sodišče strogo kaznuje, zlasti zato, ker se kljub mladim, letom ni znašel včeraj prvič predi sodniki. Mladi Checchia je 12. junija letos srečal na Trgu Cavana angleškega mornar ja, se zapletel z njim v pogovor in' si hotel na vsak način ogledati njegovo zapestno uro. Mornar si jo je odpel, misleč, da jo namerava, Checchia kupiti. Toda čim je imel mladi nepoštenjak uro v roki, je skočil za vogal in izginil v tesnih ulicah. Se isti večer pa je Checchia zgrabil na Trgu Unito stražnik, ki je bil prej opozorjen o njegovem dejanju. Odvedel ga je v zapor in včeraj je prišlo pred sodiščem do obračuna. Checchia se je sicer izgovarjal, da je uro kupil, kajpada, od neznanca. Ker pa sodišče pozna takšne kupčije, ga je obsodilo na leto dni zapora in 6000 lir globe. Slabe kupčije s kožami in dišavami Triindvajsetletni Carlo Zuc-carini iz Neaplja jo je menda zopet pobrisa! v rojstno mesto, potem, ko je opeharil tržaškega trgovca za 140.000 lir. Včeraj ga namreč ni bilo predi sodiščem, ki ga je dolžilo večkratne sleparije na skodlo Bi.aggia Monteleona, lastnika trgovine z dišavami na Akvedotu. Kakor je trgovec pripovedoval, je Zuccarinija spoznal junija 1946. v baru Excelsior. V pogovoru o kupčijah', se mu je Zuccarind ponudil kot zastopnik Trgovec Monteleone ga je sprejel ter mu izročil kolekcijo dišav in kož v skupni vrednosti 140.000 lir. Toda nepošteni zastopnik se ni več pokazal in trgovcu ni ostalo drugega, ne-gb da ga prijav; oblastem. Zuccarimi je bil obsojeni na eno leto in tri mesece zapora ter 6000 lir globe, vendar pogojno in brez vpisa. Predsednik Zulmin, tožilec Pascoli, zapisnikar Neri. Zagovornik odv.' Stazio iz Neaplja. GORIŠKEGA Zaključek šolskega leta na slovenskem učiteljišču in nižji srednji šoli Na slovenskem učitel-jiču je v 1. razredu od 11 dijakov izdelalo 6, in sicer: Boneta Ivanka, Ferletič Marija (odličnjakinja), Gravner Elda, Calligaris Antonija, Hvala Marija in Vižintin Ana. Ostali imajo popravne izpite. 2. razred je obiskovalo 14 dijakov, od katerih 'jih je Izdelalo 8 in 6 jih ima popravne izpite. Izdelali so: Bednarik Fedja, Benedetič Filbert. Bolčina Ivan, Gomišček Marija, Jalen Majda, Lakovič Vekoslava. Vižintin Anica, Vončina Sonja. Tretji razred je obiskovalo 12 dijakov. Izdelalo 'jih je 6, ostali pa imajo popravne izpite. Izdelali so; Birsa Klavdija. Ceščut Marija. Devetak Rudolf, Pahor Hilarija, Pavletič Ema, Pavlin Almira, Na nižji srednje šoli je Prvi razred obiskovalo 69 dijakov, od katerih jih je izdelalo 33, 12 jih je zaostalo in 24 jih ima pa popravne izpite. Izdelali so: Bednarik Joško (odličnjak) Brauč Renato, Bregant Marko, Bregant Anton, Cotič Virgil, Krajnik Renat, Culetto Marijan, Erzetič Marko, Jarc Jožef, Hlede Bruno, Molar Angel, Strgar Branko, Terčon Anton To-masino Roman, Budihna Anamarija (odličnjakinja), Cancia-ni Savina, Ceme Marija, Lavrenčič Ada, Lavrenčič Marija, Lavrenčič Milena, Soban Štefanija, Brešan Lilijana, Brumat Irena,. Budal Ida, Dornik Adri-jana, Grudina Ivanka, Levpu-šček Ana, Lutman Eda, Pahor Marjeta, Peric Jožica in Rijavec Marija, Drugi razred je obiskovalo 29 dijakov, od katerih jih je izdelalo 15, 1 je zaostal, ostalih 13 pa imajo popravne izpite. Izdelali so; Baucon Aldo, Cenic Ivan (odličnjak), Furlan Silve-rij. Gruden Aleš, Lovrečič Danilo, pauletič Jožko (odličnjak), Primožič Karel. Raccaro Jožef, Bonini Lilijana (odličnjakinja). Cuk Tatjana. Frandolič Marija, Petrussa Vilma, planini Elica, Radetič Marija in Žigon - Jolanda. Izgubil je denar, ki os ie prikril Im Petinšestdesetletni Rijavec Cvetko je včeraj šel na Socialno skrbstvo po mesečno podporo. Da bi mu prejetnega denarja n« bilo treba deliti z ženo. je denarnico že na Socialnem skrbstvu spustil v dolge spodnje hlače, za katere je bil pre- pričan, da so ob členkih dobro zvezane. ' Toda čim je prišel domov in se z zadovoljstvom potipal po desni nogi, je z grozo opazil, da mu je denarnica zapustila hlače in mu. ne da bi to opazil, zlezla na cesto. Izgubo je prijavil policiji. Padel je z voza in se . ranil v nooo Rešilni avtomobil Zelenega križa je včeraj moral v Jazbine, kjer je 28-letni kmet Rudolf Maraš, ko je šel na polje z vozom po neki poljski stezi, padel z voza in se ranil v desno nogo. Kolesa njegovega voza so zapustila globoki brazdi, po katerih vozijo vsa vozila, in voz se je zvrnil. Pri padcu je Maraš zadel z nogo ob kos železa, ki se mu je zapičil v bedro Ozdravel bo y osmih dneh. Nocoj Jziiuiiljeni raj" v Štandrežu poskrbela občina. Delovni načrt bo izdelal župan. Za upravljanje sovodenjske občine bodo sestavili r.ov pravilnik. Občinski svetniki so se nadalje odločili, da bodo napravili potrebne korake, da bodo davke plačevali v Gorico, s katero imajo dobre prometne zveze, ne pa v Gradiško, ki je bolj od rok. Sinoči se je ponovno sestal občinski odbor in pripravil dnevni red za prihodnje sejo. Nocoj ob 20. uri bodo štan-dreški otroci nastopili na odru na prostem v zadružni gostilni s pravljično igro. L. Tušaka. IZGUBLJENI RAJ Prodaja listkov bo pri vzhodu od 17. ure dalje. Otroci in odrasli, ne odrecite se zabavi in veselju, ki ga vam bodo nudili štandreškj otroci s svojim nastopom. Plalno UNRRA Pokrajinski urad za mednarodno pomoč sporoča, da bodo prodajo platna Unrra za rjuhe zaključili 15. t. m.. Za prodajo omenjenega platna v Gorici je pooblaščena trgovina Kuštrin in Gorjup v Raštelu. inskih mož Sovodenjski občinski svetovalci s svojo delavnostjo zdale-ka presegajo svoje kolege v Do. berdobu in Steverjanu. V nedeljo so imeli že svojo drugo sejo, ki jo je vodil najmlajši svetovalec Ceščut Jožef, ki je bi! izvoljen za župana. Odobrili so dohodninski davek na alkoholne pijače za drugo polietje 1951. Najvažnejša točka dnevnega reda je bil sklep o popravilu ceste s Poljan na Vrh in z Vrha v Rubije. Ustanovili bodo delovni center petdesetih delavcev, ki bodo zaposleni 76 dni. Plačala jih bo država, potrebni material pa bo Tudi olroci v Podgori morajo razstavljati Lansko leto so naši šolarj! priredili okusno razstavo šolskih ročnih del. Letos pa se vsaj doslej naša pričakovanja še niso izpolnila. Otroci so med šolskim letom napravili precej lepih ročnih del, vendar se doslej še ni nihče pobrigal, da bi jih dali na vpogled staršem. Čudno se nam zdi, zakaj te razstave še niso organizirali. Ali zaradi popravljanja šolskega poslopja nimajo-primernih prostorov? Tisti, ki se bavijo z vzgojo naše mladine, bi se pred takimi zaprekami ne smeli u-stavljati. Ce so za italijanske otroke našli prostor, bi ga morali tudi za naše. To je mnenje nas, vaščanov ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini je bilo od 2. do 8. julija t. 1. 7 rojstev. 5 primerov smrti. 6 vknji-ženih porok in 5 porok. Rojstva: Trava Anamarija, Spessot Livija, Squalino Fulvrj, Carosotti Ticijan, Fabris Julijana, Fabris Rosana, Giacomelli Lavra. Smrti; 76-letni kmet Mučič I-van. 39-letni mizar Sandini Neron, 84-letna gospodinja Medvešček Terezija, 76-letni upokojenec Komel Pavel, 75-letni upokojenec Vižintin Alojz. Vknjižene poroke: čuvaj Cur-ti Jožef in gospodinja Santar-siero Marija Carmela, železničar Panzecchi Dino in zobo-zdravniška pomočnica de For-na$ari Ana, agent javne varnosti Nadalutti Dino in gospodinja Udovič Cecilija, agent javne varnosti Auteri Vincenc m gospodinja Tossatto Elide. me-hanih Brumat Sergei in gospodinja D’Aco Olga, policist Atzo-r[ Salvatore in šivilja Gregori Vera. Poroke: agent javne varnosti Lovato Anton in gospodinja Zucchi Dosolina, uradnik Brešan Milovan in gospodinja Pavšič Helena,, geometer Marinj Anton in učiteljica Gandolfi Alfea. mehanik Tesolini Marsi-Uj in delavka Stanta Elvira, šofer Stresar Alojz in gospodinja Klein de Hermanrvfels Marija. II SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje Predstave na prostem na Stadionu „Prvi maj" PREMIERA V SOBOTO 14. JULIJA 1951 OB 21. URI PONOVITEV V NEDELJO 15. JULIJA 1931 OB 21. URI V SREDO 18. JULIJA 1951 OB 21. URI Bratko Kreft CELJSKI GROFJE" drama v petih dejanjih OSEBE: HERMAN II.. grof celjski, zagorski ortenburški, hrvatsko-slavonski ban itd. - Ljudevit Crnobori: FRIDERIK, njegov sin - Modest Sancin; BARBARA, kraljica ogrska, njegova hči - Angelca Sancinova; ULRIK, sin grofa Friderika - Silvij Kobal; VERONIKA, druga žerja Friderikova - Zlata Rodoškova; JOST von HELFENBERG, poveljnik celjskih čet - Stane Raztresen; P. GREGOR, minorit, Hermanov dvorni kaplan - Julij Guštin; ENEAS SILVIUS PICCOLOMINI, osebni tajr.-ik državnega kanclerja Shlicka - Rado Nakrst; SODNIK . Ernest Zega; PRAVDAC - Stane Starešinič; OROZAR - Anton Požar; PADAR - Belizar Sancin; PEKOVSKI MOJSTER . Josip Fišer; TRGOVEC - Srečko Košir: GVARDIJAN CELJ- SKIH MINORITOV - Jožko Lukeš; GLAS KMETA -KMEČKO DEKLE - Tea Starčeva; VOJAKI, KAVALIRJI, HLAPCI, itd. Režiser JOzE BABIC, scenograf ing. arh. VIKTOR MOLKA, odrska godba UBALD VRABEC, osnutki za kostume ANUSA SODNIKOVA. Zaradi dolžine predstave opozarjamo občinstvo na točen pričetek! Tramvajske zveze štev. 2, 3, 4, 7 in 9. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo aSIavko Škamperle« sklicuje v torek 10. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih meddruštveno sejo vseh sveto-ivanskib organizacij ter učiteljskega zbora svetoivanske šole. Seja je važna in naj zaradi tega nihče ne manjka. IZLETI PDT 15. t. m. bo izlet na Ponče, Lovec in Višanje. Vpisovanje do 13. t. m. 29, t. m. bo izlet na Km, Srbino in Crno prst. Vpisovanje da 18. t. m v Ul. Machiavelli 13 od 17. do 19. ure. SINDIKALNE~VEST1 Jutri 9. t. m. ob 19. uri bo sestanek izvršilnega odbora Zveze ERS na sedežu Ul. Machiavelli 13. OKRAJNI ODBOR OF NABREŽINA je zaradi slabega vremena v nedeljo 1. t. m. prenesel kulturno prireditev, ki bo danes S. t. m. ob 16. uri v MEDJIVASI, Na sporedu: 1. Pevski nastop. 2. Nastop folklorne skupine ■Slovana iz Trsta. 3. Javni ples na prostem. SOLSKE PRIREDITVE Osrednja razstava slovenske osnovne šole didaktičnega ravnateljstva Dolina Je odprta še danes t, julija v prostorih osnovne šole v Dolini. Vljudno vabimo na ogled. * * * Slovenska osnovna šola v Dolini bo imela zaključno prireditev danes 8. t. m. ob 20.30 na dvorišču osnovne šole. Mladina bo izvajala Ribičičevo trodejanko (Kraljica palčkov«. Vabimo starše in prijatelje otrok, da obiščejo prireditev v čim večjem številu. Opozarjamo meščane, da bodo imeli možnost povratka z avtobusom. PREDSTAVE NA GRADU SV. JUSTA Danes st začne prodaja vstopnic za predstave na gradu Sv. Justa pri blagajni na Trgu Verdi 1 in Galeriji Protti 2. Prva predstava bo v sredo 11. t. m. ob 21. uri. Na sporedu je opera «Mefistofele-s» v kateri bodo nastopali Giulio Neri. Ria-setta Noli Giuseppe C ampera, Simona DalFArgine, Aurora Cattelani in Vladimiro Lozzi. Dirigiral bo Angelo Questa. MLADINSKO TABORJENJE Zveza antifašistične mladine bo letos organizirala mladinsko taborjenje, verjetno pri OTOCAH v bližini BLEDA. Taborjenje se bo začelo okoli 20. julija, zato naj interesenti pohitijo s .prijavami, ki jih sprejema mestni odbor ZAM v Ul. Machiavelli 13. Tam bodo dobili tudi nadaljnje informacije. Ulica zaprta za promet Od 9. t. m. dalje bo Ul. dei Porta zaprta za promet od Ul. Chiadino do Ul. Marchesetti do konca del za kanalizacijo v ulici DAROVI IN PRISPEVKI V počastitev spomina g. Marije Pertot Humplik darujejo za Narodni dom v Barkovljah Justina Martelanc 500, Anica Martelanc 500, Drago Martelanc 200 lir. V počastitev spomina g. Marije Pertot Humplik darujejo za Dijaško Matico Justina Martelanc 500, Rafaela Prosel 250, Lobo Jadranka 250 Ur. Učenci III razreda osnovne šole iz Rojana darujejo 300 lir za Dijaško Matico. AIS demantira Poročilo, ki je izšlo davi v tisku in po katerem naj bi general WInterton obiskal cono B, ni resnično. Po koncu enega od običajnih medsebojnih obiskov funkcionarjev obeh con STO, na katerih razpravljajo o skupnih vprašanjih, so polkovnik Miller in drugi predstavniki ZVU v spremstvu o-biskali kopališče v Portorožu. Izžrebane loterijske številke BARI 44 53 69 40 85 CAGL1ARI 36 24 84 66 13 FIRENZE 74 38 15 36 63 GENOVA 29 48 19 75 22 MILANO 76 19 72 31 2 NAPOLI 36 35 67 21 74 PALERMO 76 29 73 15 64 ROMA 56 71 84 12 63 TORINO 86 54 35 77 25 VENEZIA 38 32 69 10 82 Obvestilo dijakom Obveščamo dijake, ki so žari izpitov odložili odhod v kolon °d 5, na 10. t. m., da bodo odi tovali kasneje z drugo skupil verjetno 24, t. m. PROSVETNI UROKU OPČINE vabi na ki bo DANES 8. t m-ob 16. uri na prostoru bodočega KULTURNEGA DOMA NA OPČINAH. v Konkonelski ulici št. 1 Sodelovali bodo: pevski zbor in godba iz Barko-velj ter folklorna skupina «Slovam>. Kulturnemu delu programa sledi ples. V prijetni senci kostanjev in smrek bo deloval bar, ki bo oskrbljen z domačo šunko, slaščicami, čevapčiči in pijačo. V a b 1 j e i ! H1111 tl 111 ■ 111111II111111 n 11 ti 1111 n 11| 11111; 11 n | lili MALI OGLASI PRODAM MAJHNO HISO s Kj hinjo in sobo. Telefonirati dan» od 9. do 11, ure na št. 29-930. RADIOAPARAT ZNAMKE HELLIn prodam. Naslov na upr* vi lista, Ul. sv. Frančiška 20. PES OVCAH sive dolge dlake * je zgubil. Prosim telefonirati d* 93-809. PoUmoi priredi dne 14.VII.195 velik nočni izlet s par nikbm «Vida» in manj Šimi barkami. Vse lad je razsvetljene! Ni parniku ples. Ob 24.01 uri umetni ogenj. Od hod iz . Portoroža ol 20, uri mimo Pirana Izole - Kopra ir- po vratek ob 2. uri. Kei je število mest omeje no, se prijavite tako pri Putniku Portorož ADEX-IZLETI prireja 28. in 29. julija dvodnevni izlet na Bled Pulj Poreč enodnevni izJeit 39. julija v Ajdovščino Idrijo (Cerkno) Prijave pri Adria-ExpreSS v Ul. Fabio Severo št. 6 do 14. julija. Tel. 29-943 — S — B. julija 1951 PO Iz popolne torbe našega DOLINI repor- terja Kako žive, kaj delajo, kaj mislijo in nekaj iz nedavne preteklosti Nebo Je vse pokrito, sivo oblaka pa ni in tudi sonca ne, so. para pa taka, da je že v zgodnjem dopoldnevu kar vroče Izstopim sredi vasi pred znanim dolinskim vodnjakom; iz več cevi curlja sveža voda. Malo dekletce pere v vrčku nekaj fižolov, gospodinja pa si je pravkar natočila v vedro, ga dvigne na glavo in se odpravi domov. «Kaj nimate vodovoda v vasi?;> »Imamo ga imsmo, Pa mi je bliže sem» odgovori žena in odiae. Mala Zofka alj Sonja, ki ima kar dve imeni, in je Maksova hči paN*e ,"?prej Pere svoje fižolčke’ sukntič*in t°8raJi Visi delavski’ suknj.č. Prileten možakar ga ie tam pustil ali pozabil. Prihaia ponj m me že od daleč nagovor” po italijansko. Odgovorim mu po slovensko, pozdravi me po domače in gre svojo pot, Čudna in grtia ta navada, da . tujca ali nepoznanega pozdravljajo kar v italijanščini. Mar niso v Dolini sami Slovenci? Ali je morda vsak, ki pri de v Dolino Italijan? Le po svoje pozdravljajte, če pa vas tujec ne bo razumel, ga nagovorite v tujem jeziku! Saj je že itak do. volj italijanskega videza po va seh dolinske občine. Slovenskih t »liMII ■ bčl d » a,i Sonja ~ Maksova pa Se naprej pere pri vaškem vodnjaku svoje fižolčke. letorn°^\n* ^lh žuPan 2e Pred letom Obljubljal, še zdaj ni vl- čin^i ^aže 9'30’ Grem na ob-unskl urad. V pisarni se sukata mizami in raznimi papirji , e *nla> doni iz mladih šolsko pri,,.?,'1 lmaJo vaje za ni hočejo tev. Mali Dollnča-»Kraljestva Soboto in nedeljo v Priprave. NaPa,1CkOV*‘ Zat0 V5e te Postavi iau Solskem dvorišču že t0 žuli Do,i0xer' Sola v Dolini' svojo «tr„i ae- Rad' bi imeli 10 » otro°"0Vn° nadaljevalno So. nl Pouk d dokončajo osnov. v tovarn,u Se PriPravijo za delo se m ■ Občinske oblasti bi stvar r,ue bolj zavzeti za to y bo je Se proti vasi; kmalu d°mom ■ ura- pred prosvetnim 2aP0slen, ' Jercogovo dvorano .ic urejev skupina delavcev pri lahko i« U dvorišča, ali kakor ga Se ln ‘menujemo, trga. Pridružim liajo eJem Pogovor. Priprav. »Jo ž.^r, da bo drugo nede-ker „mr*J*no plesišče za «sagro«, a gorici* ni mogoče več ...na »Zastavi« najdeš vedno perice. Tu ne zmanjka vode niti poleti... Ura je že 10.30. K pericam mo-ram. Od županstva krenem na. vzdol. «Na zastavi« najdeš vedno perice. Tu ne zmanjka vode niti poleti; za pranje pa Jim Je lepše kot v pralnici. «Saj ni podobno pralnici, tako je kot nekak vrtiljak in zelo nerodno za Pranje, ker voda ne teče kot bi bilo treba«, tako mi pravi pe-rl'ca. ki ima več perila kot dru-£p. Vse se pritožujejo, kako tež-K0 Je njihovo delo in kako malo plaiano «Ce bi vse preračunali, bi nobena več ne prala. Mučimo se samo, da včasih vidimo solde.« Res težavno je to delo in prav kot nalašč dobiš revmatizem. V Dolini je dosti peric. Ob pone. deljklh gredo v mesto po ((umazanijo«, vse preperejo in vračajo čisto perilo tržaškim meščanom. Pa da bi jim vsaj lepo uredili pralnice; «Na zastavi« vsaj cementirali in razširili, ker mora včasih na pičlih 3 kv. m tičati kar 7-8 peric. Krenem navzgor proti «Gorici». Spotoma si ogledam pred cerkvijo ostanke nekdanjega zvonika; 27. 3. 1918 je tako udarila vanj strela, da se je. zrušil. Bil je velik in lep zvonik, še zdaj ga niso popravili. Sedanja občinska uprava se tudi ne zanima, da bi dobila od ZVU izredno nakazilo za gradnjo novega zvonika. Ne samo, da Je potreben, bil bi tudi v okras vasi in pri gradnji bi domačini nekaj zaslužili, zvonove imajo še ved no na neki zasilni leseni napra. vi. ki ni primerna ln samo kvari zunanje lice Doline. Nad cerkvi-Jo je sedež policije, malo zgorai «Na Taboru« pa med cvetjem dva spomenika: spomenik padlim v NOB ter spomin na znani tabor’ ki Je bil v Dolini 27 oktobra 1878 Ura teče nič ne reče; kaže že 11.30. Se je treba kaj videti. Po vasi je vedno bolj živahno. Pismonoša Je že razftesla pošto. Pro- rea prosvetnim domom ali jer. t0£ovo dvorano urejujejo delavci dvorišče. Plesati v Dolini imajo namreč Patrona sv. Urha. To nedeljo eerkven praznik, naslednjo pa ii£Era>>. Ples in zabava. Povem vlrt\da Se bodo v nedeljo lahko * v Dnevniku, in grem. ,, “Dobro, dobro, bomo pogleda-tt, *rtDravlJ° nekateri, starejši mož njimi pa le nekaj mrmra, u ^Dl Tomljetov lz Suhorja, to b»n 1 vasi nad cesto na Pre-Pelje domov zvrhan voz t\iai' f^etos ga je mnogo, grozdje dtuj-^bro obeta, kako pa je z t«Va mi bo pa povedala Pepe- z mama. '*stit>jt grem na županstvo. Na **. o»ire^am Lovriho; nič ne re-niku 4sim se pri občinskem taj. J1* sD J bi kaj Izvedel, prijazno S°lski (Jme. Pri njem Je tudi na Vr»t!hVnateU' Lovrih* Je žc ^riSei, a' radoveden, po kaj sem n*r]a h aa bi vedel, koliko de-0,1 2V(j0 fl°llnska občina dobila ga piSn v okviru 8. gospodarske-ioSnJega ila drugo polovico le-oeiiarjen, ta ln kaj bodo s tem Suho naPrav‘11- "Ne v^mno od8ovorl Lovrlha v*eh »J?.® Se nič.« Ctidno! Po ^0 v r,cl1, °b£ltiah že vedo, sa- talno«'!?' A" je t0 d|P'°-?,r raai °bčam bi ven avlco veaeli in imajo tudi To Je ostalo od nekdanjega dolinskega zvonika dajalka rib hiti od hiše do hiše in ponuja: «Ribee, ribe-ee — sveže ribe«, da se jo sliši daleč po vast. Iz Trsta je privozil avtobus. Izstopajo skoraj same žen. ske, večinoma mlekarice. Po «Skalcah» pridem na pre beneško cesto In Suhorje. Tiho je kot pred nevihto. Sonce, ki se je bilo prej skopalo iz sivega zastora, se je zopet skrilo za temnimi oblaki. Ob cesti je pralnica, pred me seci so jo vendar pokrili. Ferict hitijo domov, dva mlada kolesar Ja kat* drvita po cesti navzdol Bojista se nevihte. Ze grmi tam od Socerba. «Ce pride od Soclrba vse frdirba« pravijo po vsem Bregu in tildi v Dolini. Zatečem se k znancem, čeprav bo skoraj poldne. S Suhorja Jt lep razgled na spodnjo vas, na dolino pod Dolino pa tja do Trsta in istrske obale. Začel Je dež Pa ni prišel od Socerba, poslali so ga Iz Kopra, «Ce pride 12 Kopra, bo suknja mokra«. Tako je prav. Tega Je treba, saj je že vse suho. Vsi od družine so doma, čakajo kosila In zadovoljni gledajo ven, na njive, kako namaka suho zemljo blagodejni dež. KTreba nam Je dežja, še tako ne Bo krompirja, ne fižola ln niti turščlce«, se pritožuje gospodinja Pogovarjamo se o tem in onem; kako so leta 1944. zavezniška le. tala bombardirala Dolino, kako se je zgodila zjutraj nesreča pri Kroglah in sl je boljunska učiteljica, baje, zlomila nogo itd. (j tem so govorili ves dopoldne po Dolini. Pod Kroglami, to je naselje, ki spada k Dolini ln je ob cesti proti Boljuncu, je ob bombardiranju 1944, zadela bomba hišo «pr Skrbel«, vse je porušila in zasula očeta, mater ln osem otrok. Vsi so umrli, sin pa, ki jo bil pri partizanih, se nl še vrnil in ne ve se, če Je ostal iiv. «Na Brcih«, kjer Je zapuščena cerkvica med borovci nad vasjo, Je tudi zasulo dva otroka in mater, en fantek pa Je ostal pri življenju. Pod Dolino so rešili Izpod ruševin tri otroke ln dve ženski Se vet drugih hiš je bilo tedaj porušenih in poškodovanih. Nekatere so obnovili, za druge pa je zmanjkalo denarja. V Dolini občutijo že stanovanj, sko krizo. Tudi na to je treba misliti. Tudi novo županstvo bi bilo treba sezidati, saj bodo Imele vse ostale podeželske občine v kratkem dostojna " županstva. Klavnica An javna tehtnica, udobne pralnice, strokovna Sola, ureditev potokov, nov zvonik, stanovanjska poslopja, napeljava vode v vsako hišo, pogozdovanje, izboljšanje travnikov in pašnikov, skrb za sadjarstvo, ki propadal Pa tudi za vrtnarstvo, ki bo vedno večjega pomena za te kraje, oživitev kulturnega življenja, ki je nekoč v Dolini cvetelo, a ,te zadnja leta jz raznih vzrokov naspalo, itd., so poleg že prej omenjenih najvažnejše potrebe Doli. ne. Za uresničenje vsega tega pa je pogoj sloga vseh občanov In poštena, zmožna ter nepristranska občinska uprava. Zvoni že poldne. Mojega pohajanja po Dolini Je za danes Že dovolj. Pisal sem le o Dolini, pri. hodnjič pa kaj več še o drugih vaseh iz dolinske občine. A. B. Delaki iz, 7)olim ooooooooooooooooo o Vsak Slovenec na Tržaškem pri 0 spevaj v tem tednu vsaj za 0 eno opeko, upoštevajoč izrek: Kamen na kamen - palača! ooooooooooo oooooo Namen ((Tedna Kulturnega doma» je razširiti akcijo za zgraditev slovenskega kulturnega hrama v Trstu v poslednjo slovensko vas, v poslednjo slovensko družino, na vse Skr vence, ki jim, je borba za. slovenski jezik in slovensko kulturo na Triaškem, sveta. Zato je dolžnost vseh Slovencev na Tržaikem, da se zavzamejo za uspeh tega «Tedna» in z dajanji uresničijo proglas, ki ga je ob tej priliki izdal Odbor za zgraditev Kulturnega doma v Trstu. Seznam štev, 15 Za zgraditev Kulturnega doma v; Trstu so prispevali: Debeljak Andrej 500, Valič Josip 5000, Mahne Ivan 500, Družina Cok N. 5000, Rebec Ana 2500, Valetič Frida 100, ValetiS Nevi 100, Valetič Mar- posiedice pe- DVA SNUBCA trolejslce krize ter vloga ZDA in ZSSR v sporu, med Perzijo in Anglijo ZA PERZIJSKO NEODVISNOT Spcmenik padlim v NOB in spomenik nj znani tabor, ki je bil 27 oktobra 1878 Razvoj perzijskega petrolejskega vprašanja zasledujejo v Londonu s pravim pesimizmom. Čeprav ni med vlado in opozicijo nobene razlike glede metod, ki jih naj Vel, Britanija uporabi proti Perziji, iuti javno mnenje, da se približuje vedno bolj konec angleškega vpliva v Perziji. Anglija si obeta večji uspeh od časovnega faktorja, kakor pa od razprav pred narodnim sodiščem v Haagu. Gospodarski učinki zmanjšanja proizvodnje petroleja v Abadanu in politična izoliranost Perzije bodo gotovo bolj vplivale na Mosadegha in njegovo politično skupino, kot pa vse diplomatske note. Dosedanja «Anglo-Iranian» družba javlja namreč, da se je proizvodnja rafiniranega olja v zadnjem času znižala od 15 milijo-nov na 8,3 milijonov galonov. Posebno neprijeten bo položaj za perzijsko vlado, če pride do odpustitve delavcev in brezposelnosti. Zdi se, da je odvisen ves razvoj cd doslednosti strank «nacionalne fronte«, ki ji načeljuje Mosadegh. Dobro je vedeti, da v Perziji pravih političnih strank s tradicijo v evropskem smislu nl. V tem pogledu je izjema edinole stranka ((Tudehn, ki sloni na komunističnih nače■ lih in modernih organizacijskih metodah. Pri ((nacionalni fronti« odločajo bolj posamezne posebnosti«, več ali manj znane med prebivalstvom svojega okoliša, ki vplivajo na pristaše v pretežni meri s svojo zgovornostjo in fanatizmom in manj z novimi političnimi in socialnimi idejami. Nacionalna fronta ima v svojem programu predvsem borbo proti ((Anglo-lraniann družbit k\ ji očita glavno odgovornost za vso korupcijo, socialno bedo domačinov in gospodarsko odvisnost dežele. Zato so voditelji nacionalne fronte mnenja, da je treba opraviti v prvi vrsti to «držauo v državi». Glede dosedanjih dohodkov od petrolejske družbe navajajo, da so se od J. 1D22 do 1U41. skoro vsa plačila• navedene industrijske družbe stekala v zasebno blagajno tedanjega šaha Reza Pa-hlevi, preostali del pa je služil Za nakup vojnega materiala v Angliji, ki so si ga po zasedbi Perzije l. 11)41 itak baje prisvo. jile Sovjetska zveza in Velika Britanija. Po letu 1945, tako trdijo politiki nacionalne fron te, dohodki iz petroleja prem tako niso šli v korist gospodarske sedemletke, marveč za nakup luksuznih avtomobilov visokih uradnikov, izgradnjo lepih uradov, za potovanja ravnateljev in drugih mogočnikov družbe po Evropi in Ameriki-Zato ljudje okrog vodstva nacionalne fronte mislijo, da se položaj državne blagajne ne bo v bodoče prav nič poslabšal, četudi ne bo prodala Perzija 'niti kapljice petroleja. Splošno nastali politični položaj v Aziji, ki sloni na osamosvojitvi azijskih narodov pred Evropejci in tujci sploh, je vsekakor ugoden za perzijsko nacionalno fronto. Vendar računajo na zapadu z možnostjo, da se utegne 'na rahlih organizacijskih temeljih zgrajena politična stranka nacionalne fronte zrušiti in da jo bo nadomestila lahko čez noč druga stranka, ki bo gledala na vse dogodke mirnejše in realnejše, Gospodarske posledice petrolejske krize v Perziji obstoje v tem: proizvodnjo v Abadanu morajo zmanjšati že samo zaradi tega, ker nimajo dovolj prostora za shrambo pttrdejo ln rafiniranega olja. Kakor hitro je nastal zastoj v odjemu petroleja, so biie zaloge surovega petroleja prenapolnjene. S tem [e nastala za Perzijo kriza v proizvodnji, ki bo vplivalo tudi na mednarodni trg. Lani je znašala namreč svetovna proizvodnja surovega petroleja komaj 522 mil. ton, pri čemer je dobavila Perzija o-krog 31 mil. ton ali 6 odst. Letos se bo dvignila proizvodnja na 550 do 560 mil. ton. toda Perzija bi prispevala pri tem povišku proizvodnje le malo, polen tega, da znaša samo le tošnji svetovni povtiek proizvodnje vso letno perzijsko proizvodnjo. V Londonu pravijo, da primanjkljaj perzijskega turovega petroleja sam na sebi i m nevaren, če ne bi šlo pri tem za proizvodnjo rafiniranega o-Ija katerega potrošnja se bo poleg vseh normalnih potreb povišala vsaj za 15 odst. in katerega potrebo svetovni trg najbolj občuti. Industrijski krogi na zapadu zatrjujejo, da bodo primanjkljaj od 7 in pol mil. ton surovega petroleja z lahkoto krili s tem, da bodo reorganizirali delo, odkup in prodajo. Težje bi šlo glede primanjkljaja celotnih 22 mii. ton. rafiniranih petrolejskih izdelkov, ki jih ie izvažala Perzija. Abadan je največja čistilnica petroleja na svetu in glavna aobaviteljiča petrolejskih derivatov. Zle posledice perzijskega petrolejskega spora tičijo torej l' tem vprašanju, Zapadni kapitalisti hočejo panirati morebitni udarec takole: zlaisti hočejo povečati obratovanje rafinerij v Hajfi, ki jih do sedaj niso docela izrabljali in dobiti tam 4 do 5 milj. ton olja. Nadalje imajo v načrtu povečanje kapacitete vzhodnih ameriških čistilnic, kjer hočejo pridobiti kar 10 mil. ton rafiniranega olja namesto dosedanjih S mil. ton. Se nadaljnji primanjk. haj bodo skušali iztisniti iz povečanja ostalih svetovnih obra-*°v. Seveda Za izvedbo del te industrijske pregrupacije potrebujejo vsaj dobro leto t»asa; vrhu tega bodo nastale teikoče v kompliciranem poračunava* nju, ker bo treba plačevati namesto dosedanjih angleških iv.nt.ov naenkrat ameriške dolarje. Kljub vsemu se v Londonu zavedajo težkoč, kajti že danes sta sl povpraševanje in ponudba po olju in derivatih komaj v ravnovesju in razmerje obeh teži bolj k pomanjkanju olja. Ce pomislimo, da skrbijo ZDA iz lastne proizvodnje že do se-daj Za kritje okrog dveh tretjin svetovne potrošnje, bodo še tako neznaten primanjkljaj, ki ga računajo na okrog 2 do 5 odst. celotne potrošnje, občutili potrošniki drugih držav. Trgov, ski krogi upajo, da se zaradi morebitnega primanjkljaja olja ne bodo znatno povišale cene, ki jih že tako do sedaj za ves svet določajo ZDA. Ni pa izključeno, da bodo morale nekatere države v primeru nega- tivnega izida perzijskega spora uvesti nabavne kupone. Težkoče proizvodnje in prodaje petroleja pa se bodo pokazale predvsem tedaj, če bodo zapustili Abadan tehniški strokovnjaki. Pri današnji povezanosti Zapada, glede na vojaški pomen zavezniške pogodbe med državami atlantskega sporazuma med katere spada zlasti Vel Britanija, je težko misliti, da bi si kapitalistične petrolejske družbe ZDA, Nizozemske itd. morda konkurirale. Te bodo prav gotovo solidarne in Perzija bo zgubila nekaj let, pred-no bo uredila odpremo in odkup petroleja, olja in derivatov. Zato bo prišla za dalj časa ob vse gospodarske koristi, ki bi jih sicer prejemala iz teh zakladov. To bi jo glede na njeno gospodarsko zaostalost privedlo do stisk", če ne do finančne katastrof*. Zato bo verjetno prišlo do kompromisa. Pri tem položaju je brez pomena, če je perzijsika vlada povabila v Teheran italijanskega strokovnjaka Carafo, ki naj bi prevzel vodstvo industrij v Abadanu. Poleg tega, da je odpotoval z vednostjo in tihim privoljenjem angleške vlade (Italija je namreč že teden prej obvestila o tem Anglijo), ne more delati čudežev, tudi če pripelje s seboj nekaj sodelavcev. Italija nima finančnih sredstev za takšno podjetje in je pri vsem gospodarsko odvisna od ZDA in Vel. Britanije. Njun političen vpliv ji lahko nadalje diktira, da ne sme ničesar ukreniti, kar ni v skladu z osnovnimi političnimi obrisi teh dveh velesil. Glavno pa je, da nima nihče razen ZDA, An-glije in Holandske petrolejskih ladij, ki bi bile sposobne, da prevzamejo kupljeni petrolej in olje ter jih odpeljejo. Dokler ne dobi Perzija takšnih odjemalcev, se mora zadovoljiti, da ima toliko blaga, kolikor ga lahko hranijo njene zaloge in nič več. Ce računa na lastno silo ali na pomoč Sovjetske zveze, Argentine in podobno, potem bo morala čakati še dobri dve leti, preden bodo imele te države lastno zadostno brodov' je za prevoz petroleja; pri So- vjetski zvezi pa mora nadalje računati s tem, da bo morala v tem primeru zamenjati dosedanji politični in gospodarski vpliv Anglije ali celo ZDA s sovjetskim! S tem, da je perzijska vlada umaknila predložitev parlamentu zakonskega osnutka o sabotaži, ki bi smavii angleške nameščence t) Abadanu v nevaren položaj, je dana možnost za na. daljnja pogajanja. Pri tem ne smemo prezreti okolnosti, da se je sam Mosadegh obrnil na Trumana za posredovanje, kar pomeni, da ima v ZDA nekako zaupanje. Američani, ki so za tako imenovano gospodarsko ((pacific penetration«, bodo lahko prej kot kdo drugi spravil/ ob« nasprotnika do soglasja. Upamo, da bodo imele perzijske ljudske množice od svega spora zaželeno. Ksrist. ta 100, Valetič Savina 100, Valetič Ivo 100, Valetič Olga in Franjo 500, Batič Ivan 5000, Sablič F. 1500, Martelanc S. 2000, N.N. iz Skednja 500, Sancin Ivan 300, Ferletič Nada 150, Božič Jankp 3000, Svab Marija 3000, Skrlavaj Meta 1500, Pepca in Karlo, iz Skednja 1000, Avrelija Sancin 500, Petrič Mario 2500, Adamič 2000, Starc Z. 500, Tereza Sancin Smec 500, Štrukelj Jože 1000, Mozetič Miro 500, Gregorčič S. 5000, David in Pir.a Fonda 2000, Janko in Vida Škerlj 1000, Osojnik Mila 2000, Grbec Fran 3000, Kralj Gregor 500, Elza Barbič 1000, Anigelca Sancin 1000, Belizar Sancin 1000, Marušič M. 1000, Repič Nada 3000, Zveglič Ivan 500, Legiša Ar.'gel Slivno 1000, JuriSevič Franc 500, Sušnik Nada 1500, Boschini France 1000, Trampuž F. 1000, ob prvi obletnici smrti Anice Daneu — družina Daneu Kontovei 1000, Stopar Sergij 1000, Dodič Bog. dan 2000, Zega Slavko 500, GrŽelj Mirko 500, M. M. S. 3000, ir.'ž. Sturm Jože 1000, na Opčinah so prispevali: Sosič Marij 1000, Vremec Guido 200, Sosič Alojz 200, Cok Zora 5000, N.N. 500, Daneu Celeste 1000, Vremec Emilija 500, Gruden Peter 1000, Škabar Jo. sip 2000, Kete Mirko 500, Ke-te Anton 1000, Kariž Avguština 1000, Besednjak Josip 200, Milič Josip 2000, Kranjc 1000, Skerlavaj & Sanj 1000, Sosič — Frskave 1000, 2erjal Rudolf 300, Sosič Julija 500, Nabavna Zadruga 500, Sosič Rudolf 500, Sosič Marija 500, Co. Ija Jožef 1000, Kalin Lojze 1000, Kalin Aleksar.-der 500, Stubelj Danilo 5100. Skupaj lir 103.95G Prejšnji znesek lir 2,751.740 Skupaj lir 2.855.690 Izseljenci v Argentini za Kulturni dom V roke nam je prišel časopis slovenskih naseljencev' v Argentini (Južna Amerika) »Nova domovica«, ki i2haja y_Bue traja do nos Airesu in ki v daljšem članku pod naslovom «Odzo-vimo se pozivu tržaških Slovencev« posnema vsebino našega poziva jugoslovanskim narodom, v zaključnih besedah pa pravi: «V Buenos Airesu se že snuje odbor, ki bo skrbel za zbiranje denarnih sredstev, katere bomo poslali tržaškim Slovencem kot dokaz, da jih ne bomo nikdar pozabili ter da jim bomo vedno pomagali pri njihovi težki borbi za ohranitev našega jezika in naših običajev na tržaških tleh. V prihodnji številki bomo javili, kje bo sedež omenjenega odbora. Prav bi bilo, če bi se tudi v notranjosti republike Argentine osnovali taki od. bori, da bi se zbralo čim več sredstev za slovenski Kulturni dom v Trstu.« Iz uvodnega članka lista «Nova domovirja« izvemo, da sestavljajo njegov krog sami delavci, ki o svojem programu pravijo med drugim: »Delo za blagor naše domovine je čast- t.m. no deio, je delo, ki človeka oplemenituje ter ga usposablja za večje stvari«. Sklep teh slovenskih delovnih ljudi v Argentini (med katerimi je mnogo Primorcev), da pomagajo tržaškim Sloven. cem pri gradnji Kulturnega doma nam dokazuje, kako gornje besede svojega programa spreminjajo v dejanja. Naj bo ta sklep Slovencev v tujini vzpodbuda za naše delo in borbo ter istočasno dober vzgled, da še povečamo svoje napore pri našem delu za Kul. turr-l dom in da v to akcijo vključimo poslednjega Slovenca na Tržaškem, ki ga veže k narodni skupnosti narodna zavest in ljubezen. ZAHVALA Odbor za zgraditev Kulturnega doma v Trstu se zahvaljuje vsem gospem, ki so oh priliki koncerta APZ iz Ljubljane na stadionu «Prvi maj« prispevale za kiosk m v njem sodelovale. Volilna utvara pri finskih volitvah Namesto vodilne vloge v državi, opravlja K P Finske vlogo agenta moskovskega imperializma Predsednik perzijske vlade Mossadegh In ameriški poslanik v Perziji. Preteklo nedeljo in ponedeljek so bile na Finskem druge povojne parlamentarne volitve. Izidi teh volitev so rezultat ostre strankarske borbe, ki je v finskem javnem življenju dominirala predvsem poslednje mesece, in to v glavnem borbe med socialdemokrati in komunistično partijo Finske, h kateri so se priključile še druge stranke levice. Čeprav Je na teh volitvah De. mokratična fronta (v bistvu KP) zaradi njej ugodr-ih okoliščin (nizka volivna udeležba) dosegla več, kot je sama pričakovala, je vendar res, da je KP Finske od. povojne dobe sem mnogo Izgubila na veljavi, še več pa na številu pripadnikov. Treba je'vedeti, da so bile pozicije Komunistične partije Finske nekoč zelo močne ln to kljub temu, da je prav finski narod imel to smolo, da je prv) na lastni koži okušal posledice agresivnega ekspanzionizma So. vjetske -zveze. KP je začela izgubljati svoj vpliv med delovnimi množicami predvsem po zaključku druge svetovne vojne ko je v polni meri predstavljala miroljubno politiko ZSSR. Brezobzirno vmešavanje ZSSR v notranje zadeve te dežele je prišlo do izraza po sklenitvi diktiranega sporazuma o prijateljstvu irj sodelovanju med Fin sko in ZSSR. Finska je namreč morala prevzeti vrsto enostran. skih obvez, ki so jo postavljale v popolnoma neenakopraven položaj in v popolno odvisnost od ZSSR, Irj čeprav Je KP Finske zaradi odkritega pritiska ZSSB sestavila tudi prvo vlado po vojni, na čelu s Pekalo, se vendar ni mogla obdržati kot vodilna politična sila v državi Osnovni razlog za to je bilo dejstvo, da je bila ta partija bolj moskovska kot finska, da ni bila dosledni tolmač interen sov delavskega razreda, pač pa agerjtura, vodena po direktivah Moskve. Vzporedno s tem se je tudi Partija sama pretvarjala v birokratski aparat, ki ga u-pravlja skupinica discipliniranih izvrševalcev moskovske linije. O položaju KP Finske govore tudi podatki sindikalnih volitev iz let 1947 in 1951. Leta 1947 je bilo na volitvah za zve. zo sindikatov izbranih 130 pred stavr.lkov KP. Letos pa je KP dobila od 22 predstavnikov ie 65. Predstavniki KP Finske so doživeli poraz tudi pri nedavnem glasovanju, ki je izglasovalo izstop finskih sindikatov iz Svetovne sindikalne federacije, ki je jpostala instrument vlade ZSSR. Tudi v sami Partiji je že dalj časa opažati simptome odpora proti današnji komin-formistični politiki njenega vod. stva. Nedavno je bil izključen iz KP Finske njen vodilr.-i pred stavnik bivši parlamentarec in notranji minister Leino (ki je drugače mož Herte Kusinen, najglasnejše zagovornice ' mo-skovske linije). Sirijo se tudi glasovi, ds je padlo V nemilost več drugih vodilnih funkcionarjev, med njimi Kalno Kauhanon bivSi član parlamenta, Ohia Mi-kolu eden izmed organizatorjev Partije, Aro Usitala, ki je bil predsednik partije pred drugo svetovno vojno, Mati Kuhta, ki je bil med vojno voditelj odporniškega antifašističnega gibanja. Menijo tudi da so na spisku «sumljivih» sam bivši predsednik vlade Pekala in člani parlamenta Leskinon, Ku-junpao, Milinski in Fainio. Situacija v sami Partiji se sicer še ni izkristalizirala, vendar vsi znaki govore, da sta (Nadaljevanje na 6. strani) 1] 1 f0 iD is Za Nemčijo je vladalo od Napoleona dalje načelo, da se mora izogniti vojni na dveh frontah. To je zlasti podčrtaval kancler Bismarck in v zgodovini cesarske Nemčije je znan zadeven vojni načrt generala Schliefena. Cesar Viljem IL je hotel biti ves čai svojega vladanja pametnejši od- Bismarcka in generalov ter je zato v prvi svetovni vojni pripravil Nemčiji poraz, ker je mislil, da bo kos vojni na dveh froniah. V še večji polom je dovedel nemški narod Hitler; dasi se je v začetku uspešno izogibal vojne na dveh frontah, je kasneje v ,woji objestnosti podcenjeval postavitev e.ruRe fronte. Takftno zgrešeno gledanje na razvoj vojnih dogodkov je moralo privesti Nemčijo v propast, Hitlerju pa je dokazalo, da le pravi norec — kakor je psoval Churchilla, Stalina in Roosevelta — ostal on sam. Po izjavi Keitla se je Hitlerju že v jeseni 1. 1944 zdravje zelo poslabšalo. Tedaj Je živel v Rastenburgu, v V/Jiodfvi Prusiji, od koder se kljub približevanju sovjetske vojske ni hotel umakniti. Zgubil ig vsako kontrolo nad vodstvom vojne in obujmo branil *o pokrajino «ncm£kih križarjev«. S seboj je vedno govoril: «Ce odidem, bo Vzhodna Prusija izgubljena..« Značilno je bilo, da je Hitler polegaval v postelji po dya do tri dni in da se mu ni dalo govoriti. Keltel mu je svetoval naj se vrne v Berlin, kar je P° oklevanju sprejel rekoč: «Prej moram zopet dobiti moč glasu, da bom lahko govoril nemškemu narodu...« V decembru 1944 se je preselil v novo kanclersko palačo v Berlinu. Tukaj so mu najprej operirali glasilke, tako da je osem dni dajal povelja samo pismeno. V tem času je pripravljal ofenzivo v Ardenih, s katero je poveril maršala Rundsteta, čeprav je padel ia Pri Hitlerju dvakrat v nemilost. Po zadnjem »prejemu Rundsteta je Hitler izjavil Keltlu: «Kak Človek, ravno takšnega mi je bilo treba...« Za Božič 1, 1944 je Hitler res govoril po radiu in obljubljal Nemcem novo orožje. s katerim bo uničil sovražnike. Ta obljuba je držala nemški narod pokonci v njegov1 agoniji. C »prav je Rund-stet imel s svojo ofenzivo v Belgiji nekaj začetnih uspehov, Antwerpna, ki je bil cilj te ofenzive, ni mogel doseči. Ta ofenziva, ki je bila po izjavi gen. Jodla izvedena na preozkem sektorju, je naenkrat ugasnila in je predstavljala nekake smrtne krče Nemčije. Hitler je po tem neuspehu dejal Keltlu: «Rund-»tet je vsekakor prestar...«, Rundstetu samemu, ki ga je še odlikoval, pa je dejal: »Od- počite se, že vas bom potreboval«. Nemčija ie bila brez moči in svet, ki ga je zagnala v vojno proti sebi, se je zgrnil nad njo. Zavezniki so bili Že na Renu, sovjetske čete so predrle črto na Odri; nebo je bilo polno sovražnih letal, v nemeke vojne edinice so vstopali invalidi in dečki. Samo divjaška in nora volja Hitlerja je držala v borbi narod, ki je ponavljal za njim besede: «Nikdar ne bomo kapitulirali!« V sredini aprila 1945 sta dva generala povedala Hitlerju, da ie nemogoče Preprečiti združitev Američanov ln Rusov ter da je Berlin izgubljen. Hitler je seveda o& govoril, da bo vojno nadaljeval. Vrhovno poveljstvo je napravilo nov obrambni načrt, po katerem naj bi poveljstvo nad Brandemburško, v Hannovru in okoli Hamburga ter na Norveškem prevzel admiral Doenita, poveljstvo nad Avstrijo, južnim delom Nemčije pa bi prevzel osebno Hitler. Po nasvetu Jodla in Keitla je Hitler pristal tudi na to, da žrtvujejo Berlin in da »e vlada preseli v Berchtesigaden. 12. aprila sto v kanclerski palači proslavili Š| Hitlerjev rojstni dan; navzoči so bili Goering, Doenitz, Keitel, Jodl, Borman, Goeb-bels in nekaj visokih oficirjev. Točno ob sedmi uti zvečer so Imeli še toliko časa, da so se skrili v zaklonišča ker je ameriško letalstvo tudi od svoje strani proslavilo Hitlerjev rojstni dan s tem, da je napadlo Berlin z zraka. Dne 22. aprila je bil Hitler zelo nervozen in oobit. K sebi je poklical Goebbelsa a ženo ln njune otroke. Ko so mu generali podali vojno poročilo je bil Hitler duševno odsoten in po odhodu njegovih sodelavcev je pridržal samo Keitla in Bormana, ki jih je motril z motnim in izgubljenim pogledom, nato pa dejal: «Jaz ne bom zapustil Berlina...« Del nemškega generalštaba je bil že nameščen v Berch-tesgadnu in zadnjo strateško kombinacijo ter zadnjo bitko v Nemčiji je predstavljala borba za zapustitev Berlina. Južno od Hamburga je stala še dobro opremljena armada gen. Venika; to je hotel vreči na ameriške kolone, ki so prenaglo napredovale severno od Hartza, Ta manever bi bil gotovo uspešen in invazija Nemčije bi doživela ponoven zastoj zlasti, ker je naglo napredovanje Američane naravnost dezorganiziralo. Toda pogoj je bil, da pustijo Berlin in da ga ne branijo. Vse to je zopet preprečil veliki »strateški duh« Hitlerja, ki je brez vednosti vrhovnega poveljstva izdial proglas po radiu, da bo ostal v Berlinu, da Berlin« n» bo nikoli zapustil in da bo Berlin bra- nil do skrajnih možnosti. Hitler je nato odredil, da morata gen. Keitel ln Jodl v Berchtesgaden, on sam pa bo ostal v Berlinu. Diskusija je trajala O tem vprašanju tri ure in nič ni zaleglo, ko je Hitlerju dejal Jodl, da v Berlinu brez generalnega štaba vendar ne more poveljevati ln voditi vojne. Hitlerjeva nenadna odločitev, da hoče braniti Berlin, je bila usodna. To je pomenilo odločiti se za smrt. Keitel pravi, da je Hitler upal, «da bo z eno potezo svojega genija« rešil Nemčijo. Toda strateške kombinacije so bile nemogoče, ne časa ne prostora ni bilo za izdelavo novega tajnega orožja zlasti ker so zavezniki z zračnimi napadi uničili tovarne. Medtem je želel Hitler samo veličastno smrt, pri čemer se mu Berchtesgaden ni zdel primeren kraj. Armada gen. Venka Je čakala na povelje za napad na Američane; toda zaradi Hitlerjeve odločitve sta se Keitel in Jodl odpravila do gen. Venka, ki je vrgel še zadnje ljudi v bre je prišel do rumene hišice, ki je že tako dolgo vabila njegovo domišljijo, da jo je naposled le kupil za precejšnje denarje, se je stari pogrebnik čudil samemu sebi, zakaj neki ni veselega srca. Stopil je čez tuji prag in našel v svojem novem domu nered, pa se mu je stožilo po stari hišici, kjer je bilo osemnajst let vse v najlepšem redu Pričel je oštevati svoji hčerki in služkinjo, ker so bile tako počasne, nato pa jim je sam pomagal. Kmalu je bile vse v redu; skrinja s svetimi podobami, omara s posodo, miza, divan in jooste-Ija so bile postavljene na svoja mesta v zadnji sobi; v kuhinji in gostinski sobi so razpostavili gospodarjeva ročna dela: krste vseh barv in mer, omare s pogrebnimi oblačili, omare s klobuki, plašči in pogrebnimi svetilkami. Nad vrati je izobesil izvesno desko, na kateri je bil naslikan debelušast Amor z navzdol obrnjeno plamenico v roki in Z napisom: «Tu prodajamo in krasimo krste, preproste in pobarvane, tudi jih posojamo ih stare popravljamo.» Dekleti sta šli v svojo izbo; Adrijan je pregledal svoje bivališče, sedel k oknu in velel, naj mu pripravijo samovar. Adrijan Prohorov je bil po navadi mrk in zamišljen. Molk je prekinil le tedaj, kadar je ošteval hčerki, če ju je zalotil, da postopata brez dela in z okna zijala prodajata, ali pa, kadar je terjal od ljudi previsoko ceno za svoje izdelke, ki eo jih potrebovali v nesreči (ali kdaj pa kdaj tudi v svoje veselje). In tako je Adrijan posedal ob oknu in pil svojo sedmo skodelico čaja kakor po navadi, zraven pa bil zatopljen v žalostne misli. Premišljeval je o velikem nalivu, ki ga je bil pred tednom zatekel vprav pri mestnih vratih, ko so pokopavali upokojenega brigadirja. Mnogo pogrebnih plaščev se je zaradi tega skrotovičilo in mnogo pogrebnih klobukov pokvarilo. Računal je z neogibnimi stroški, ker je bila zaloga njegovih pogrebnih predmetov, kolikor jih je bil svoj čas nar bavil, že v zelo slabem stanja Nadejal se je, da bo nadomestil škodo pri stari trgovki Tr-■juhinki, ki je umirala že leto dni. Toda Trjuhimka je stano-ixila ob Sprehajališču in Prohorov se je bai, da se njenim naslednikom kljub obljubi ne bo ljubilo tako deleč pošiljati ponj in se bodo rajši pogodili s kakšnim bližnjim pogrebnikom. Iz premišljevanja so ga zbudili trije prostozidarski udarci na vrata. «Kdo je?» je vprašal pogrebnik. Vrata so se odprla in je vstopil človek, v katerem si mogel na sam pogled spoznati Nemca — obrtnika. Veselega obraza je stopil k pogrebniku. «Oprostite, dragi sosed«, je rekel v ruski latovščini, ob kateri se še zdaj nasmehnemo, kadar jo čujemo, ((oprostite, da sem vas zniotil... Želel sem, da bi vas čimprej spoznal. Čevljar sem, Gottlieb Schulz po imenu, stanujem pa onkraj ceste nasproti vašim Oknom Jutri bom praznoval srebrno poroko, pa sem prišel povabit vas in hčeri, da bi prijateljsko obedovali pri meni.n Povabilo je bilo ljubeznivo sprejeto. Pogrebnik je povabil čevljarja, naj sčde in popije skodelico čaja; ob odkritosrčnosti Gottlieba Schulza sta bila t>rž v prijateljskem pomenku. »Kako kaj trgujete, vaša milost?» je vprašal Adrijan. «E-he-he», je odgovoril Schulz, «tako tako. Ni da bi tožil, čeprav, seveda, moja robi ni kakor vaša: živi še kako prebije brez čevljev, mrlič pa brez krste ne more.» «Rpsnično», je pripomnil Adrijan. «Vendar, če živi nima denarja za čevlje, lahko navsezadnje hodi bos; siromašen mrlič pa odnese krsto zastonj v krtovo deželo». Tako sta še nekaj časa kramljala; naposled je čevljar vstal, ponovil vabilo in se poslovil. Drugi dan natanko ob dvanajsti uri je stopil pogrebnik s svoiima hčerama čez prag novo kupljene hiše in ne nameril k sosedu. Tesno čevljarjevo stanovanje je bilo polno gostov, večidel nemških obrtnikov z ženami in pomočniki. Od ruskih uradnikov je bil tu le stražnik Finec Jurko, ki se je znal kljub svojemu skromnemu poklicu gospodarju zelo prikupiti. Pet in dvajset let je služil v tem poklicu zvesto in pravično kot postillon d’amour Pogorjelakega. Požar, ki je dvanajstega leta uničil prestolnico, je pobral tudi njegovo čuvajnico. Toda brž potem, ko so sovražnika pregnali, so postavili na njenem mestu drugi, sivo popleskano čuvajnic o, z belimi dorskimi stebrički. In spet je Jurko pohajal okoli nje s stražarsko sekiro in v oklepu iz sive ra-ievine. Poznali so ga skoraj vsi Nemci, ki so stanovali o-koli Nikitskih vrat; nekaterim se je celo naključilo, da so od nedelje na ponedeljek prenočili pri njem. Adrijan je v njem brž spoznal človeka, ki mu bo morebiti prej ali slej potreben, in ko so gostje posedli za mizo. sta sedla skupaj. Gospod in gospa Schulz pa njena hči, sedemnajstletna Lottchen, so jedli z gosti in pomagali kuharici streči. Pivo je teklo. Jurko je jedel za štiri. Adrijan ni zaostajal; nje' govi hčeri uta se muzali; nemški pogovor je bil bolj in bolj Zivahefn. iznenada je gospodar prosil posluha, odcepil 0 o o o o o o o o o (jOOOOOOO' c lin h ti neilelj&ha zapečateno steklenico in rekel na ves glas Po rusko: «Na zdravje moje dobre Luize!* Nepristni šampanjec se je za-penil. Nežno je gospodar poljubil svojo štiridesetletno ženo na sveže lice in gostje so hrupno izpili na Luizino zdravje. «Na zdravje mojim dragim gostom!« je vzkliknil gospodar in odcepil novo steklenico — in gostje so se mu zahvalili pa spet izpili. Zdaj se je vrstila zdravica za zdravico. Pili so na zdravje Moskve in na zdravje ducata nemških mestec, pili na zdravje vseh cehov in vsakega posebej, na zdravje mojstrov in pomočnikov. Adrijan je navdušeno pil in se tako razgrel, da je sam pričel šaljivo napitnico. Tedaj je neki gost, debelušni pek, dvignil čašo in zaklical: «Na zdravje tistih, za katere delamo, umer er Kundleute!« T udi ta napitnica je bila, kakor vse druge, sprejeta veselo in soglasno. Gostje so se pričeli drug drugemu priklanjati, čevljar krojaču, krojač čevljarju, pek obema, vsi peku in tako. Jurko je sredi vseh teh medsebojnih priklonov kliknil, ko se je obrnil k sosedu: «Nu, bratec, pij na zdravje svojih mrličev!» Vsi so se zakro-hotali, pogrebnika pa je užalilo in se je namrščil. Nobeden ni tega opazil, gostje so še naprej pili in že je odzvonilo k večernicam, ko so vstali od mize. [pOOOOOOOCjj IZ ZBIRKE: Povesti Ivana Petroviča Belkina 0 o o o o o o o » je vprašal okostnjak. «Mar se ne spominjaš upokojenega gardnega seržanta Petra Petroviča Kurilkina, tistega, ki si mu leta 1799. prodal prvo krsto in še ta je bila borova, ne pa hrastova?« Pri teh besedah ga je hotel stisniti v svoj koščeni objem. Adrijan je napel vse moči, zavpil in ga odrinil. Peter Petrovič se je zamajal, padel m Se razsul. Mrtvaki so pričeli godrnjati, branili so £ast svojega tovariša, planili k Adrijanu, ga majali in mu pretili, da je ubogi gostitelj — oglušel in malone zadušen od njihovega vika in krika — izgubil prisebnost, se zgrudil na kosti upokojenega gardnega seržanta in omedlel. Sonce je že dolgo sijalo na posteljo, na kateri je ležal pogrebnik. Naposled je spregledal in vidft pred seboj deklq, kako piha v samovar. S strahom i- srcu se je spomnil vseh včerajšnjih doživljajev. Trjuhina, brigadir in seržant Ku-riikin so se mu motali po možganih. Tiho je čakal, kdaj bo dekla načela z njim pogovor in mu kaj povedala o nočnih do-godbah. «Kako si spal, očka Adrijan Prohorovič?« je vprašala Aksi-nija in mu podala jutranji jopič. «Prišel je sosed krojač in tudi tukajšnji čuvaj je prišel in rekel, da je danes njegov «častni« god., toda ti si blagovolil spati in te nismo hoteli buditi.« «Mar so prišli k meni tudi od pokojne Trjuhine?» «Pokojne? Kaj je umrla?« «Ej, norica, mar mi nisi včeraj ves dan pomagala pr.i pri-pravah za njen pogreb?« «Kaj je s teboj, očka. ali se tj je zmešalo? Mar te še vedno meša včerajšnje pivo? Kak pogreb je bil včeraj? Ves dan si se gostil pri Nemcu, prišel pijan domov, se zavalil na posteljo in spal vse do zdaj, ko je že odzvonilo k maši.« itTako, tako?« je veselo rekel pogrebnik. «Prav tako,« je odvrnila služkinja. «Nu, če je tako, mi pa brž daj čaja in pokliči hčerki!« 1830, 9. septembra. Zadnji dan junija se je za vedno poslovil od nas tržaški akademski slikar Avgust Bucik. Smrt je prekinila njegovo umetniško delovanje in odprla občutno vrzei v slovenski slikarski umetnosti Trstu. Prav v dneh pred smrtjo je bila v galeriji «Scorpione» odprta razstava njegovih del in kljub bolezni, ki ga je nenadno napadla, nihče ni mogel slutiti, da bo namesto prisotnosti resnega in preudarnega umetnikovega živega obraza, visela raz steno le njegova posmrtna maska, ki jo je po naročilu Slovensko-hrvatske prosvetne zveze vlil akademski lcipar Franc Gorše DR. ANTON SLODNJAK Toda ne samo novi literarni rod, ki se je šele z ekspresionizmom ustvarjalno zavedel, tudi prejšnja vodilna generacija in nijenii neposredni potomci, ki so literarno spregovorili pod starim, prejšnjimi jiarodindm obzorjem, so predstavljali zdaj umetniško in socialno neka j povsem drugega kakor v prejšnji dobi, To pa ne samo glede na nujne življenjske spremembe, ker so nekateri talenti umrli (Največji medi njimi — Ivan Cankar že feomec leta 1918), drugi osltareli, tretji se prilagodili, temveč zato, ker jie tedaj pač tudi pri Slovencih književnost izgutoSla svoj gospodujoči obče narodni značaj in je po svoji funkciji postala podobna literaturam drugih narodov. Slovenski pisatelj ni mogel več govoriti V imenu ((trpečega Milijona«, temveč samo v imenu ekspresionistične umetniške zamisli ali celo tega aE omega političnega programa. Osnovna literarna diferenciacija na idealistično cerkveno in realistično svobodomiselno kulturno koncepcijo v najširšem smislu besede, ki sta jo povzročila in utemeljila Con in Prešeren se je zdaj razcepila na toliko literarnih programov, kolikor je bilo političnih struj in strujic, ki so se borile za oblast. In pozitivna stran ekspresionistične umetniške doktrine je bila v tem, da 'je silila tvorne duhove od političnih formacij obeh tradicionalnih političnih taborov In njunih strankarskih odtenkov ter jih približevala k o-znacenemu umetniškemu po- KNJIZEVMOST med obema vojnama (1918 -1941) gHedu na človeka sploh. Kakor bi tedaj mogli ekspresionizmu po pravici očitati slepoto in nemar za ono človeško topljenje, ki je posledica krivičnih socialnih odnosov, tako mu moramo vendarle priznati, da je s poudarjenim, pogosto kar nasilnim prikazovanjem človeškega trpljenja budil v sodobni, zlasti pa v nastopajoči literarni generaciji razmišljanje o tem, odkod in zakaj konkretno gorje posameznika in družbe. Tako je uspešno pometel z dvema tipičnima skrajnostima na. še književnosti: s sladkobno idealistično)) povestjo po načinu Krištofa Schmida, kakor tudi z nezrelimi naturalističnimi posnetki in poskusi, katerih avtorji so mislili, da je bistvo naturalistične metode v lascivnem slikanju zakonskih prekršikov in prestopkov. Celotna slovenska literarna občina zasluti ob ekspresionizmu, da književno dieto ni niti narodno vodništvo kakor so bile prepričane prejšnje generacije, niti ni sredstvo za politično in socialno uspavanje ter obvladovanje naroda, temveč bolj ali manj avtonomna funkcija talenta v določeni dobi jn družbi. Ta zavest, prej svojina samo največjih duhov, začnie FRAN LEVEC llleUifml zgodouitM, Mednih m uz g ojitelj OB ORLKTKICI NJEGOVEGA KOJHTVA 4. julija je preteklo 105 let, kar se je na Jezic; pri Ljubljani rodil Fran Levec, ki si jp kot literarni zgodovinar, urednik in vzgojitelj pridobil izrednih zaslug za slovenski narod. Ob prelomu 60ih let prejšnjega stoletja je vodstvo v slovenskem kulturnem ih javnem življenju polagoma; prevzemala mladoslovenska generacija, ki je v malo letih napravila konec staremu Blei-weissovemu družinsko-čital-n iške mu konservativnemu pa-triarhalizmu. Napadalno četo je tvorila vprav akademska mladina. Tako so 1. 1855 prišli na Dunaj študirat «Vajev-ci», med njimi Fran Erjavec, Simon Jenko ter Josip Stritar; družili so se v dijaške krožke, z zanimanjem spremljali dogodke svetovnega in slovenskega javnega življenja, zlasti pa literature. Jeseni 1. 1865. je prišel na Dunaj Josip“3ureič, že slaven kot pisatelj najboljših vaških povesti, močan in živahen organizator. Druga mladoslovenska generacija z Levstikom, Stritarjem in Jurčičem na čelu, je na zasluženo mesto postavila Prešerna ter u-veljavila slovstvo na osnovah resničnosti in človeške individualnosti. Leta 1867 p,a pride na Dunaj tretja četa mladosloven-sikega dijaškega naraščaja, katere voditelja sta bila Fran Levec m Fran Suklje. Fran Levec je svoja otroška leta preživel ob vznožju Kamniških planin v Radom- ljah, od koder se je n® to preselil pod Rožnik. V teh krajih se mu je že zigodaj vzbudila ljubezen do prirode, tu se je tudi navzel pesniškega duha. Leta 1867 je maturiral, nakar je gel na Dunaj, kjer je študiral slavistiko, germanistiko, zgodovino in zemljepis. Jeseni 1871 .je dobil sup len turo na gimnaziji v Gorici, čez 2 leti. na ljubljanski realki, kjer je služboval 28 let. Istočasno je deloval kot šolski nadzornik, postal 1901. ravnatelj obeh ljubljanskih učiteljišč, nato deželni nadzornik za osnovne šole na Kranjskem, 1. 1915 pa je šel v pokoj; umrl je 2. XII. 1916. Ljubezen do slovenskega jezika in slovstva ter zgodovine je vzbudil v mladem Levcu profesor K. Melzer; nekaj let starejši dijak Umek — Okiški pa ga je uvedel v lepoto poezije. Ze tretješolec objavlja svoje pesmi v Vencu ter Glasniku; nekaj pesmi je pripovednih, večina pa lirskih, in močno podčrtava v njih' rodoljubje in ljubezen do narave. V sonetih se kaže Prešernov vpliv in tudi Jenkov; svoje zadnje pesmi, ki so erotičnega značaja, pa je objavil v Zvonu. Svoje pedagoške sposobnosti je Levec začel uveljavljati že kot šestošolec. Prišel je h Kersnikovi družini na Brdo pri Domžalah za domačega učitelja, spoznal v Janku Kersniku njegovo pisateljsko nadarjenost ter ea napotil na 18 u 54. Na splošno žel jo borno nadaljevali našo rubriko v nedeljski izdajj »Primorskega dnevnika*. Stare prijatelja in sodelavce iz «Ljiuc5sikega tednika* prosimo, da nama ostanejo zvesti, oziroma da nam pridobe š* novih prijateljev v vrstah bralcev ((Primorskega dnevnika)). Nadaljevanja in napise bomo šteli tekoče od tam. kjer smo prekinili objave v »Ljudskem tedniku*. Tam smo se zadn jici ogla sih v štev. 252 letos to', februarja z napisom, ki ga je natisnil vi svojem dnevniku Benito Mussolini. Napis — v kovinski plošči — še zmerom stori na znamenju ob poti med Robičem in Kredom zahodno od Kobarida. 113. napis Danes poglejmo po dolgem času spet v tržaško okolico. Na .sam dan novega leta 1951 nam je Boris Pahor prepisal v Dolini kar dva napisa iz tridesetih let preteklega stoletja. Prvi je vdelan v zid desno pred vhod'om na. pokopališče. Na kamniti plošči beremo- pokopaliszhe narjeno V GOSPUDA NASHIGA AN 1830 NO Zadnja vrstica pomeni: <WSkCM 8 001 »Ji L* OMRAHI TU0 MDCCl SA *.XT* 'DAH 5 SA VSC K 0A«! 3 bliciranja, je vendar značilno, da se v prvem, desetletji! po končani vojni nii mogel u« veljaviti tak samorodhi realistični pripovedni talent, kakor je bil Lovro Kuhar — Prežihov Voranc. To dokaz«* je, da je bilo navzlic dokajšnji sprostitvi v; primeri S predvojnim časom y našem kulturnem življenju se mnogo pristranskega in ozkega. 'J10-V4, V našem ra * meroma boga tem prevodne® slovstvu so dels italijanske knji” ževnosti bol) pičlo zastopaflS' Zato moramo s toliko večjo P0-zornostjo sprejC; ti nov slovensKi prevod iz italijanščine, ki je M dni prišel na knjižni trg. Državna zal. Slovenije je v svoji zbirK1 Svetovni klasiki izdala roma" MALAVOGLIEVI, ki ga je napisal znani italijanski realistični P'* satelj GIOVANNI VERGA. P*‘ satelj Verga je doma iz Siciliji kjer je preživel mlada leta, Večino svojih del je posvetil svo* ji ožji domovini, 'katere bedo *■* trpljenje opisuje v svojih spisih-Tudi roman Malavoglievl, m le• eno njegovih najbolj znanih del, je zajet iz življenja na Siciliji V njem na svojevrsten, venda* neusmiljeno realističen načift slika življenje malih trpečih lju' di, ki jih nesreča na morju izroči v roke oderuškemu upniKO in sproži vrsto nadaljnjih nesre« v katerih propadejo skoraj vsi člani družine Malavoglievih. Realistično pisan roman iz nal* malo poznanega življenja bo S9' tovo našel precej bralcev tudi med našimi ljudmi. Lep prevod je oskrbel Niko Kuret, ki zaradi številnih lokalizmov, ki jiH Verga uporablja, ni imel lahkega posla. &9L. Slovenski knjižni zavod je pravkar izdal v ponatisu biografski roman 0 ruskem pesniki Lermontovu. Roman ki ga je napisal nemški pisatelj ARTHUR LUTHER, nosi naslov DEMON. S tem je hotel pisatelj poudariti razgibanost življenja tega velikega ruskega pesnika. Roman, ki predstavlja prvo Luthrovo leposlovno delo, kaže veliko ra*' gledanost in temeljito poznavanje prve sijajne dobe ruskega slovstva, dobe Puškina in Ler. montova. Saksofon se imenuje po Adolfu Saxu, Belgijcu, ki js izumil ta irustrumemt ok. leta 1840 Cement je iz lat. caementum, kar pomeni lomni ka-mtn, in sodi h glagolu caedo — sekam. pionir js iz franc, piemnier (pionje) (okopnik, lovo- kopi). a to iz pion (vojak pešec); to pa jie v zvezi z lat. besedo pes — noga. štafeta, izvira icz ital. staffa (t. j. stremen in pomeni pravzaprav brzega sla, ki ne razjaha, čigar noge ostanejo v stremenih, efemeren pomeni enodneven, krat-koddben in v prenesenem pomenu nestanoviten, minljiv Je iz grškega tphemtros, t. j. «ki samo en dan traja.* nafta je iz grškega naphta (isti pomen ko daftes); perzijsko jie neft (zato govorijo Rusi neft’), ^roperzijsiko ie napta v pomenu vlažen,; siem gre tudi ime lat. boo8 Nep-tuna, kj zaznamuje pravzaprav «boga izvirov« potem «boga morja». * Tovariš A. L. iz Trsta je poslal vprašanje, kako je a trpnim načinom ali pasivom v slovenščini. Ker je stvar zelo pomembna, saj dlelajo Primorci tu precej napak naj jo podrobneje raaložim, ’ Ce rečem ((oče je pohvalil sina,* izhaja glagolsko de- jairiijt odi osebka (od očeta); povedano je, da osebek (oče) nekaj dela, tvori. Glagolsko dejanje prehaja od1 osiehka na piedmet v tožilniku (na sina), lako izražanje imenujemo aktivno al- tvorno; to je aktiv ali tvornik C,e rečem; sin je bil pohvaljen od očeta je z glagol-dajanjem izraženo, da se je z osebkom nekaj zgodilo, osebek je tu sin, torej' tisti, ki je v aktivni obliki — kakor smo videli — predmet glagolskega dejanja. Tako izražanje imenujemo trpno ali pasivno, ker se je z osebkom nsfej zgodilo, ker osebek trpi; to je pasiv ali trpnik-In če rečem; brat se je pohvalil, od kod izha ja glagolsko dejanje? Od osebka (kakor v aktivu) hkrati pa se poivirača nanj (kakor v paisivu). Tak način izražanj^, ■$? torej v sredi med aktivom in pasivom, zato mu pravimo srednjik ali medij. Razločujemo potemtakem 3 glaigokke načine: prvič; oče je pohvalil sina — to j. aktiy ali tvornik'; drugič; s>in je bil pohvaljen od očeta — to je pasiv alli trpnik; tretjič: brat se je pohvalil — to je medij ali srednjik. Dr. M. R. 'th 4*Ml d& V4b&i' LOKJER dnevi so začelj pošiljati v našo vas iz Urada za rekvizicije pri ZVU vsem, posestnikom, ki imajo svoja zemljišča na Hudem-letu, vabila, naj se čimprej javijo na omenjenem uradu za podpis najemninske pogodbe. Vojaške oblasti nočejo namreč rekvirirati vse Hudoleto za vojaške na-pr'*v®.’ vaje, igrišče itd Hudoleto je med našo vasjo v smeri proti Bazovica in Padričami. Tu ima-največ travnikov bili bili’ ^er voj-in kamioni zelo opustosila te kraj'e. Zdaj hočejo vzeti vse v najem, ponujajo nam pa prenizke cene; za pašnike 0,15 lir za kV. m, za gozd 0,10. za travnike 0,32, za orno zem-‘J°W 1,30 lir za kv. m. Prizadetih bo približno '170 lastnikov, ker drugod nima naša vas večjih travnikov. ? ‘bomo dobili krmo za našo živino? Obrnili smo se na Kmečko zvezo, da bi nam pomagala; obljubili so nam vso pomoč, a pravijo, da oblasti vztrajajo pri svo- navedli kraje in čas. ko so tako govorili, pa najsi bo v Gabrovcu kot v Saležu in Zgoniku. Zaenkrat pa je škoda črnila in papirja. Naj si le vroče želijo, kar hočejo in naj kličejo na po*-moč vse svoje kominformi-stične duhove z onega sveta. dejstva so dejstva. «ča-kole» so pa «čakole». Hvalijo se: «Glejte, kaj vse smo naredili, odkar imamo občino v rokah: šolo v Saležu, občinski sedež v Zgoniku, elektriko smo napeljali, hišo v Gabrovcu itd...» v časopisih pa objavljajo milijonske vsote, kot da bi jih dajali iz svojih že-pov. Take hvale so le za prazne butice. Nai rajši povedo. koliko so potrosili za pojedino ob polaganju temeljnega kamna občinskega poslopja v Zgoniku, koga vse so vrgli iz službe po nedolžnem, ker ni pihal v njihov rog, komu So naročili razna dela za občino in kako so mu plačali brez razpisa iz vednosti občanov itd. ? Kaj in kako pa ip z Ljudskim domom, ki so ga nam že obljubljali? M. Pogled na Lonjer s Katinare — za hribom Hudoleto. jem, ccš ds so onicnifcinc cene za najemnino že uradu no določene in da ni pomoči. C e bi pa upoštevali nase razmere in težave, bi nam prav lahko zvišali cene za najemnino. Hudoleto so naši predniki kupili že v starih časih od nekega grofa Hudoletni-*i je bival na Starem iavodu, nad cesto od mit-woti padričam. V Lo-iU imel svoje hleve * skednje. Se zdaj pravi-° domače «Pr Sked- denT ” tam> kjer ’e bi- ske" -a .<(.Pr Ovčarinknih», Je grofov ovčar. kupil idaSjlJLonjercl Pa so bil?wHudoleto- kJer so ki ai: .. S°zdovi in pašni- dali _”JIVe- ker so bili pro-stu tji0-13 zemljišča v Tr-XX seda5 drevored dot' . epte™bra, ali Akve-Mešbf “krtici di Chiozza». naeln ie takrat začelo ška „ azvijati in sta trža-prejai^Poda in občina kar vinoorL"3 .ion3erske njive, SdotUi m ln travnike. *- rnesfn 30 nas teda' iz sta k °kalice. danes me-ju*n.*,er Se zdai šopirijo bcm, * frkolaci, zdaj pa °m° se ob Hudoleto. ZGONIK V vseh drugih občinah, lin v na*i in menda v do-bnrf • ,_Yedo občani, kako rar® občinske uprave upo-lS‘e denar, ki ga je do-rS5,!a ^VU vsaki občini v Plan 8' gospodarskega tr.s»? za drugo polovico le- 'lega leta- Pri nas se le aj šuš/ja, gotovega pa go »f010 ni^- ker že dol-83 ni bilo seje občin-Rega sveta da čudno se nam zdi. Oašim kominformistič-občinskim možem in upanu nič preveč ne di-ijo občinske seje. Stvar je “Olj razumljiva, ko *pomi-siimo. da je treba na seji odgovarjati včasih na «sit-na» vprašanja drugih svetovalcev. ki hočejo videti Jasno, da lahko obvestijo svoje volivce o občinskih zadevah. Seveda je komin-formistom laže širokoustiti s'e po gostilnah in dvigati v nebesa kominformistične-Sa župana, češ da je delal čudeže za našo občino, in da se moramo bogu zahvaliti, da ga imamo ter prositi vse svetnike, da ga nam nadalje ohranijo na županovem stolčku. Lahko bi našteli ce/o vrsto teh pobožnih kominformistov in sluo Da bo tudi naša vas zastopana v vašem listu, navajam le kratko poročilo: Ker smo pretežno kmetje, imamo pravkar polno dela s košnjo, s katero smo letos zadovoljni. Tudi drugi pridelki kažejo precej dobro. Seveda nas plaši koloradski hrošč, ki ga sicer nismo pri nas še opazili, a bi se mogel pojaviti in nam uničiti krompir, katerega letina bi bila še z enim dežjem primerna. Žito bo precej brst-no. grozdje je zelo lepo in zdravo. IMAŠ Zaradi tehničnih in vremenskih ovir smo preteklo nedeljo že drugič pre/ožili prireditev, prihodnjo nedeljo pa bo nepreklicno. Ob tej priliki vabimo Tržačane v našo premalo jim poznano obmejno vasico. Res smo nekoliko stran od glavne ceste, toda ne daleč. Iz Stivana je po lepi cesti četrt ure. Meščanom, ki jim manjka gibanje v svežini odličnega kraškega zraka, pa priporočamo izlet z železniške postaje Devin čez Grmado. V šibki uri hoda bodo uživali lep in zanimiv pogled na Jadran, Kraš, Furlansko nižino in dal-je. Pot je v vročih dneh izredno prijetna, ker je za-padno vznožje Grmade močno zaraščeno in senčnato, zrak izredno prijeten in malo planinski. Za postrežbo se ni treba bati. Naša gostilna vam' bo pokazala, kako odlično vino prideluje naša vas. Pridite k nam večkrat, posebno pa to nedeljo! Radi vas vidimo! Prinesite nam lepo slovensko .pesem in dobro voljo. Mi pa vam bomo pokazali. kako radi plešemo in se z vami vred po delu in skrbeh malo pozabavamo. NOVA UAS V naši vasi imamo tovariša Matijo Grižona, ki se zelo zanima za kmetijstvo. Vse, kar je novega po svetu mu je znano, ker rad bere in to daja naprej. Njegovo zanimanje je vidno tudi na zunaj. V vasi nima nihče tako lepih češenj kot on. Dobro jih oskrbuje, da •se ločijo od ostalih. Prav bi bilo, če bi ga v tem posnemali tudi drugi sadjarji. V Nova šola pri SaJežu. lllini1lll1IUIl!llnlllllU!ilillin!llllllll!IHII1llllMllll>IIlllllllllllll!llinillll!ll11lilllllllMIIIUIIIIIll!llllilllinil}illllllllin!lllU<1llllMIIUIIllliUllIllllllllIUIIIlilIlllHlliiliilUlillllllllUUII1IiauailUIIHtlllUHUIllllllll|liltll|lllllII1UllllllllllllltlllUIIIIIIHtHIIIIUIIlllHI!llllllll!iUI!Ull(llllllli IlUimilllUniHlimilHIUlllimiHIHHUlHtHIlUHIHMI Prvi so odpotovali na počitnice v Slovenijo Komaj pred nekaj dnevi je | potuje ji je vendarle strašno odšla prva skupina tržaških otrok na počitnice v gostoljub-no Slovenijo in že pričakujejo starši novic od svojih malčkov. To njihovo nestrpnost prav dobro razumemo, saj vemo. da si vsaka mamica želi nekoliko oddiha, toda ko otrok od- Pa [DOT Velik interes je vzbudila v sivetu vest, da bo v Copenhage-nu 3. in 4. septembra druga mednarodna konferenca, na kateri bodo razpravljali o en-izmed najtežjih otroških bolezni otroški paralizi (poliome-lite). Na konferenco je bilo povabljenih 60 držav, ki bodo posla>e svoje zastopnike; konferenco bodo vodili zdravniki-specialisti za otroške bolezni. * * ■» V kratkem bodo uvedli v a-meriških osnovnih jn srednjih šolah televizijske programe, ki bodo nosili naslov; «Pogied v svet«. Namen teh programov bo vzgajati otroke ter vzbuditi v njih interes za vse važnejše dogodke v svetu. * * * Sedem univerz v Kanadi razpolaga s posebno šolo, v kateri predavajo o važnosti socialnega dela. Pouk v tej traja dve' leti; vsi učenci morajo obdelati teoretično in praktično snov. Da bi bii pouk čim bolj koristen, morajo svoje znanje preizkusiti v raznih zavodih za socialno skrbstvo. * * * V Franciji so baje zelo zaskrbljeni zaradi porasta števila rojstev. Takšen strah nam je popolnoma nerazumljiv, če pomislimo, da je bilo prav v tej državi v zadnjih letih število rojstev zelo nizko, če ne že ! najnižje na svetu. Posledice vojne, raznih deportacij gospodarskih kriz itd. bodo kaj kma-tlu občutne, saj je že sedaj v I raznih razredih osnovnih šol prenizko število otrok. dolg čas po njem in že komaj čaka. da bi ga zopet videla. Nekatere matere otrok, ki so odpotovali v Slovenijo, so nami pripovedovale s kakšno nestrpnostjo so ti pričakovali odhoda v počitniške kolonije• Zadnje dni kar niso mogli biti več pri miru. Vedno jim je bil pred očmi le vlak, vesela vožnja, potem pa planine, kamor sQ„ bili namenjeni. Nahrbtniki in vsa prtljaga, ki so jo morali vzeti s seboj, je bila ie precej dni pred odhodom pripravljena, so nam hitele mamice zatrjevati ter so nam še naštele, kaj vse so se spomnili njihom otroci, na kar bi bile one v razburjenosti prav gotovo pozabile. Posebno veselje je vladalo pred odhodom v tistih družinah, kjer je otrok razveselil svoje starše tudi z lepim spričevalom, ki je znaik, da Si je tudi s svojim učenjem med šolskim letom Zaslužil lepe počitnice. Resnici na ljubo moramo pristaviti, da so skoraj vsi otroci, ki so odšli na počitnice v Slovenijo prinesli ob koncu šolskega leta tudi dobro spričevalo, kar je seveda vse pohvale vredno dejstvo. Odhod je bil, kot pač vedno ob takih prilikah, zelo ganljiv in prisrčen; p ozdravljanju ni bilo ne konca, ne kraja. Mamice so seveda dale še nekaj nasvetov, ki jih ni nikoli dovolj, a kdo bi jih bil v tistem dirin-daju, ki je vladal na kolodvoru slišal ter si jih celo zapomnil. Prva skupina naših otrok tako že uživa prelepe počitnice v Sloveniji. Prepričani smo, da bodo ta čas svojega bivanja prebili v veselju, zdravja in zabavi ter da se bodo vrnili na svoje domove duševno in zdravstveno okrepljeni. Mamice pa opozarjamo, da bi ne bile preveč nervozne pri pričakovanju pošte; njihovi otroci se morajo nekoliko v novem kraju udomačiti in šele potem■ bodo lahko izlili vse svoje vtise v pismo. Našim malčkom, ki se prav gotovo že dobro počutijo v letoviščih pa želimo iz vsega srca obilo zabave, veselja ter predvsem, da bi jim počitnice tudi zdravstveno koristile; obenem jim pa kličemo: na veselo svidenje! NA SVETI Časopisni papir uporabimo lah- | ki ga postavimo v vročo vodo In ko na več načinov. Z njim lahko čistimo okenske šipe, z njim napolnimo premočene čevlje; čistimo štedilnik in umazane čevlje. » * » Madeže iz svile najbolje odstranimo z mlačnim čistim špiritom. Špirit vlijemo v majhen lonček, čakamo, da se segreje. Odprtega ognja 5e moramo izogibati. Nato vzamemo krpo iz iste svile in drgnemo po madežu, dokler ne izgine. * * * Zrcala očistimo vsaj enkrat mesečno s Špiritom. Mnogi starši posvečajo, žal premalo pažnje svojim otrokom, predvsem pa ne poskrbijo za to, da bi vedeli, kaj vse njihovi otroci čitajo. Tako se zgodi, da debi otrok v roke knjige in brošure, ki niso zanj primerne in ki mu vzbujajo nezdravo fantazijo, katere posledice so včasih naravnost porazne. Danes, ko je na knjižnem trgu vse polno romanov, brošur in slikanic, ki niso primerne otrokom, a jih otroci najraje prav zaradi tega čitajo, hočemo ponovno opozoriti starše: pazite na to, kaj čitajo vaši otroci. Dobra knjiga jim bo lahko dobra učiteljica, medtem ko bo neprimerna knjiga vzrok mnogim slabim nagnjenjem, ki privedejo tolikokrat otroke na pot zločina in kriminala. IGRAČKE - fUrf do- OUaikd dtc Ker posvečajo v svetu vedno večjo pozornost načrtom za izdelovanje igrač, postajajo te iz leta v leto popolnejše. V vsaki deželi imajo otroci svoje značilne igračke, nekatere pa so zopet povsod enako priljubljene. Dejstvo, da so mnoge igrače, ki jih izdelujejo, mehanične, je pripisati tesni povezanosti s zgodovino tehnike. NajStevilneje so zastopani modeli letal, motornih vo. ril, kmetijskih traktorjev in seveda tudi vlakov. Izdelovalci igrač si po svojih najboljših močeh prizadevajo, da bi čim bolj pogodili okus in želje otrok. V Veliki Britaniji se celo posvetujejo s psihologi in strokovnjaki za vzgojo otrok. Ugotovili pa so, da je za izdelovanje posrečenih igrač morda bolj važna intuicija, kot vsa raziskovanja. Neka tvrdka v Angliji posoja na pr. novoizdelano igračo kaki bližnji Soli, kjer jo uvrstijo med vse ostale igrače, namenjene razvedrilu otrok. V notranjost igrače namestijo mehanični števec, ki natančno zaznamuje kolikokrat so v določeni dobi otroci uporabljali igračo. Števec pokaže nadalje, kako odporna mora biti, da bo njena življenjska .doba čim daljša. Zato je potrebno, da puste igračo v šoli dovolj časa, da izgubi tisto mikavnost, ki jo ima za otroke vsaka nova stvar. Plastične tvarine zavzemajo v svetu igračk vedno važnejše mesto. Spočetka so jih uporabljali samo za posnemanje drugih tvarin in še ti poskusi so bili če-sto neuspešni. Zdaj, ko so dobro spoznali vse lastnosti teh tvarin, jih uporabljajo za izdelavo vseh tistih novih vrst igrač, za katere so primerne. Med novejšimi te vrste najdemo telefon v miniatu- t»NI POMMKI j & Poletim ogfimiala f 5K 5lt Ali se spominjate velikih svilenih šalov z dolgimi resami, ki so nekoč odevali ženska ramena? Tudi sedaj so moderni šali, a nosimo jih le v zvezi s posebno obleko. Moda nam nudi nekaj bolj praktičnega ln to je, poletna jopa. Ze sedaj vam povem, da lahko postane taka jopa tudi spomladanska ali jesenska, če si jo napravimo iz volnenega blaga. Prave poietne jope ne poznajo pogojev glede izbire t)laga- Od belega lameta, preko vseh barv poptll-na in platna, do težke svile — vsako blago je pravo. Celo prozorni organdij ali čipke irt če vi poznate še kaj drugega, je tudi prav. Seveds ni treba tega preveč Izkoriščati, kajti čim bolj izred~ no je blago, tem manjša je praktičnost jope. NaSi trije modeli bi lahko Imeli podnaslov: popelin, platno, volna. Širok, zadaj okroglo rezan ovratnik prvega modela prehaja v re-ver, ki sega do roba. V poševnem kroju sprednjega dela so za globoko gubo skriti udobni žepi. Mo derno linijo dopolnjujejo tričetrtinski kimono rokavi. Berva: Cr na, zelena. Grobo, težko platno Je mater*«] druge jope. Stoječi ovratnik-je * skladu s kimono rokavi, veliki našiti žepi z velikimi gumbi ubls. Žijo orientalski izgled jope. Barve-. rožnata, rumena. Pri tretjem modelu prehaja stoječi ovratnik v zaokroženo linijo žepov, ki so zelo veliki. Primerno blago je mehka bela ali sivomodra volna. Ne pozabimo podloge! Napredovale so v važnosti. Niso več neopazne, temveč v barvah, ki so t živem kontrastu a vendar v sklad, ni kombinaciji z zunanjim blagom in z obleko ali krilom. Sonja Mikuletič — Palme ri, ki ima pravcate številke, katere je moči zavrteti, slušalko, majhno nočno lučko, da celo pušico, v katero polagamo protivrednost za telefonski novček. Igračka omogoča, da se otrok že v rani dobi seznani z osnovnimi pojmi telefoniranja. Lučka se prižge, čim otrok dvigne slušalko. Nova igrača je že našla pot v mnoge kraje sveta. Iz prozorne plastične tvarine izdelujejo tudi novo vrsto kock, ki imajo v notranjosti lik kake živali, itd. Cim kocko nekoliko zganeš, zagrnejo lik goste zne- PRIČESKA nas stara in mlajša Marsikatera ženska, ki si strašno beli glavo, kako bi si ohranila mladostno svežino in kako bi ostala čim dalj časa lepa, se ne zaveda važnosti, ki jo imajo pri tem vprašanju njeni lasje. Za vse mogoče stvari, za raznovrstne masaže itd. najde čas, le za negovanje las se ji zdi poraba časa predragocena. Takšna ženska zelo greši v negovanju svoje zunanjosti. Lahko bo imela lepo polt in morda tudi lepo postavo, toda če bodo lasje mastni, slabo počesani, polni prhaj a in brez vsakega leska, bo njena zunanjost kaj nepopolna in ne preveč privlačna. Pravilno negovanje las in izbira primerne pričeske sta za vsako žensko zelo važni vprašanji. Ugotoviti moramo, da je mnogo več žensk, ki si redno perejo glavo ter skrbijo za svoje lasišče, da pa je zelo malo med njimi takih, ki bi posvetile pažnjo izbiri pravilne pričeske. Zato lahko naletimo na še mlada dekleta, ki nosijo pričesko, ki jih zelo postara, medtem ko srečujemo že starejše ženske s pričeskami, ki jim nikakor ne pristajajo ter še bolj poudarjajo njih postarano lice ter sive lase. Vsaka ženska mora imeti toliko lastnega okusa, da zna popolnoma objektivno presoditi svoj obraz. Ce je obraz okrogel potem mora najti pričesko, ki ga bo naredila bolj podolgovatega, če je čelo zelo visoko, potem mora biti pričeska takšna, da ga lahko vsaj del skrije, če je obraz ozek, naj bo pričeska takšna, da ga razširi itd. Sedanja moda, ki dopušča, da so lasje razpuščeni in kar je najbolj važno tudi kratki, je prav gotovo zelo primerna skorajda za vse starosti — seveda je treba paziti, da se pri rezanju las ne pretira. Zato se je pa tudi ta moda najbolj obnesla ter ima največ pristašev prav v poletnem času, ko pritiska vročina. Mnoge se pritožujejo, da imajo vedno mastne lase, ali pa da imajo mnogo prhaja, ali pa da so lasje zelo redki in tenki. Te naj ne pozabijo, da obstajajo načini, kako odpraviti vse te pomanjkljivosti — le nekoliko dobre volje je treba in p? seveda vztrajnosti. Na vsak način pa poudarjamo, da ni lepote in brez negovanih las in primerne pričeske. žinke. Tvrdka, ki izdeluje zadnji dve igrački. Ima med svojimi novostmi sijajen model poljedelske« ga traktorja, kakor tudi črke abecede Britanski svet za industrijske načrte je nedavno priredil na svojem glavnem1 sedežu v Londonu razstavo iger za otroke, igrač in športnih potrebščin. Na razstavi so številne Igrače, ki povsem odgovarjajo ravni načrtov, ki jih je omenjeni svet odobril in priporočil. Izdelovalci igrač so razsta* vili mnogo vrst lutk, vozičkov; lutke vojakov v polni bojni opremi, najrazličnejših naprav, glasbene instrumente, ladje, čolne, otroške igre, uganke, kocke, ku-i hinjske potrebščine, da celo popolne ribiške opreme v miniaturi. Poleg tega najdemo seveda tu, di modele vseh mogočih motornih vozil, od gasilskih avtomobilov do tovornih in osebnih avtomobilov ter avtobusov, prometnih signalov, lokomotiv, traktorjev in kmetijske opreme. Tudi na igrače, za katere se zlasti ogrevajo tisti, ki menijo, da igrača vpliva na izoblikovanje otrokovega značaja in njegovih posebnih nagnjenj, niso pozabili. Med temi bomo našli poštne nabi, ralnike, kocke, s katerimi večji otroci lahko postavljajo mostove, hiše in ladje. Našli bomo celo garnituro, ki bo omogočila srečnemu otroku, ki jo bo prejel, da sestavi iz njenih' delov električno uro. Industrija igrač se zlasti razvija v zadnjih desetih letih. Izdelovalcem je z združitvijo tehničnih sposobnosti in iznajdljivostjo uspelo, da so izboljšali tako obliko kot odpornost igrač in s tem znali najti nova pota do otroških src. M V4MW MMMi, WtW WM. WMM. W&WW&. 'MM m&. KMETOVALEC V JULIJU Poljedelstvo Žetev je blizu! Zanjimo žito, ko je slama popolnoma porumenela in se zrnje ne da več raniti z nohtom. Ako pustimo žito popolnoma dozoreti, lahko mnogo izpade in se porazgubi. To velja posebno za pšenico, še b&lj pa za oves! Srpu naj m njivi sledi takoj plug. Podorji strnišče takoj, da se zemlja še bolj ne osuši in ne zgubi svoje godnosti. Za zgodnjim krompirjem in žitom sejemo činkvantin, ajdo, repo itd. Sadimo pa pozno zelje irj ohrovt. Zapomnimo si, da žita zelo izrabljajo zemljo in zato moramo činkvantinu, ajdi in repi dobro pognojiti. Najbolj pripravna so hitro topljiva u-metna gnojila, ki morajo takoj dati rastlinam potrebno hrano. Ni se nam treba bati, da bi postala zemlja po strnišču zaradi gnojenja z umetnimi gnoji. )i pretežka, ker itak strnišče zemljo dovolj rahlja. Ako smo zgodnjemu krompirju izdatno anojUi s hlevskim gnojem, za rirusi pridelek ni treba gnojiti. Ako hočemo pridelati dosti /piia aa moramo posaditi mnogo in mu gnojiti z gnojnico. Ko osipljemo koruzo, ji moramo tudi pognojiti z dusičnimi gnoji-li op ie potrebno. V tem me-secu tudi sejemo za zeleno krmo pitr.ik m kaj drugega. Živinoreja Živini moramo posvečati čim večjo pažnjo. Paziti moramo, da dajemo živini le zdravo in nepokvarjeno zeleno krmo. Posebno skrb posvečajmo v tem mesecu, ko je vse Q^la» tudi vprežni živini. Nakrmimo jo dobro in v redu vsaj zvečer in zjutraj, ako r*i zato dovolj časa opoldne. Ne pokla-daj živini presvežega in neule-žanega sena. Se nepokipelo in neuležano seno škoduje živini in povzroča bolezni v prebavilih. Konjem ne krmi svežega ovsa. Iz hlevov čisti redno gnoj, ki ga dobro stlači na gnojišču in večkrat zalij.! Perutnino pusti po požetem žitu na strni, šče, da pobere izpadlo žitno zrnje in pride tako do močne in cenene hrane. Prašiči naj se mr.ogo gibljejo na prostem in njih glavna krma naj bo detelja. Dajte jih cepiti proti rdečici.! Vinogradništvo S škropljenjem in žveplanjem rujemo vir.ograde pred pero-1 Čebelarstvo nosporo in oiidijem. Kdor je cepiil v zeleno, naj ne pozabi ^ tem mesecu je najvažnejše škropiti tudi cepičev, ki so pe- opravilo točenje medu. Najbolje ronospori bolj podvrženi kakor * je’ trčamo večkrat po po- pa stare trte. Nekateri cepijo v tem mesecu trte v oko. Tako lahko precepimo tudi one divjake, ki se cepljeni y zeleno, niso prijeli. Sedaj je čas, da odstranimo iz vinograda plevel in poganjke iz divje podlage. To delo je prav tako potrebno kot škropljenje. Kletarstvo V tem mesecu ni v kleti posebnega dela. Skrbeti moramo, da bo klet hladna, da bo prazna posoda zažveplana in da bodo sodi zaliti. Vinu dodamo 5 do 10 gramov bisulfita. S tem trebi, vendar ne prej, preden ni vsaj polovica celic v satniku pokrita. Prezgodaj trčan med vsebuje preveč vode in se pozneje rad pokvari. Iz panjev vzete satnike je najbolje iztrčati takoj, dokiler so gorki, ker gorki med se rajši trča kakor mrzli. Iztrčane satnike, če jih več ne potrebujemo, denimo še v medišča in jih tam pustimo čez noč. da jih čebele izližejo in očistijo. V krajih, kjer je paša ponehala, moramo trčpti v zaprtem prostoru, da nas čebele pri delu ne bodo nadlegovale in da ne nastane vročina. Zato moramo skrbeti, da panje nekoliko zasenčimo. V vročini rabijo čebele za zmanj- ga obvarujemo proti vsem bo- šanje toplote v panju neko-leznim. 1 liko vode in zato moramo skr- beti, da bo v napajališču pred čebelnjakom vedno dovolj vode, ki jo nekoliko osolimo. Vrtnarstvo V tem mesecu dobiš mnogo proistih gredic (leh) zaradi pobrane zelenjave itd; nanje presadi jesensko solato,, jesensko endivijo, cvetačo, kapus; sej pa nizki fižol za jesensko stročje, pozne kumare, radič, navadno repo in proti koncu meseca tudi motovilec. Da bo motovilec tudi bolje kalil, pokrij z njim posejane gredice z vejevjem, listjem, s slamo ali s starimi vrečami. Paradižnike zakoliči in jih priveži ob kole. Prešči-pavaj paradižnikom pridno zakotne poganjke. Proti perono-spori škropi ponovno paradižnike z modrogalično-apneno brozgo. Pobiraj skrbno zrelo seme razne zelenjave, označi vsako seme in hrani ga na suhem prostoru. Zrelo čebulo in česen izruj in spravi v suh zračen prostor pod streho. Gredice preliopaj in pognoji. Na jagodnih gredah prikrajšaj poganjke.! Kako ravnamo z vinom poleti Sedaj v vročini, morajo vinogradniki zelo paziti, da se jim vino ne pokvari! Visoka toplota v kleti pospešuje namreč razvoj škodljivih glivic in bakterij v vinu. Glivice navadno še niso tako nevarne, toda bakterije lahko v kratkem času popolnoma pokvarijo. Zlasti se je bati v poletnem času onih bakterij, ki povzročajo zavrelico in skisanje vina. Zato moramo storiti vse, da preprečimo razvoj teh glivic in bakterij. To storimo najlaže s tem, da z vinom pravilno ravnamo in da dodamo takih snovi, ki zadržujejo razvoj bakterij in glivic. Kaj naj torej napra-j vimo? V V PRAŠIČI V POLETNI VROČINI Vroči poletni meseci so za prašiče najbolj nevarni! Hasane prašičje bolezni. pr.ediVBsro rdečica, povzročijo v toplem poletju največ škode. Tamu so v prvi vsaki krivi slaJbi hlevi in nezadostna skrb za prašiče. Naši kmečki svinjaki so razen redkih izjitmi vsi majhni in nizki. Kanalov za odtok gnojnice mnogokrat niimajo, če pa so, so zamašeni z gnojem, tako d'a sploh ne požirajo gnojnice. Ni čudno, če v takem svinjaku žival oiboli. Mislimo si toplo poletje; ko sonce pripfeka z vso ailo. V majhnem in nizkem svinjaku je neznosno vroče. Gnojnica zaradi tega izhlapeva in ves prostor se napolni s smrdečim amoniakom. Žival, ki mora biti c&le dneve v takih prostorih oslabi. Amoniakovi hlapi delujejo zelo škodljivo nanjo, da izgubi tudi odpornost proti boleznim Ce se pojavi potem rdečic«, tudi pogine, ker ni cepljena. Zelo grešijo naši ljudje, da premalo sikrbe za prašiče. V čem tiči vzrok? Ker pravilne vzreje prašičev sploh niso vajeni! .................. ,_____.______________ Opozoriti hočem sair.o na moramo "nadaljevati,- da obva-1 glavne zahteve letne oskrbe prašičev. Držimo vedno v redu svinjake. Skidajnio jih pogosto in stkirbimo za reden oditok gnojnice. V soparnih dineh, ko ja v majhnih svinjakih dušljiva vročina, zamenjajmo ponoči lesena vrata (ali vsaj en del z mrežo da se zrak v hlevu ohladi. Tega seveda ne smerno storiti, če so n°či mrzile, ker bi se prašiči prehladili. Prašiči naj gredo na zrak. Naredimo zamije tekališče, kamor jih lahko spuščamo podnevi. Tekališče je ograjen prostor, ki lieži v senci in kjer je po možnosti tudi voda. da se prašiči lahko v njej okopljejo. Najnavadnejše tekališče je pri nas ograjeno dvorišče. Ce nimamo tekališča in ga tudi ne moremo narediti, sipusitimo vseeno prašiče na prosto, kamor koli moremo. Prašič poeebr.c mlad. ni zdrav, če je vedmo zaprt, slabše se razvije in bolj je podvižen boleznim. To velja priedvtsem za naše hleve, ki so majhni m malo zračni. Ce pra. šič niir.a vode, v kateri bi se okopal, ga lahko polivamo z vodo. Voda v poletni vročini Poleti mora dobiti prašič po- I drago. Res je predrago če pri leg druge krme tudi dkjvalj ze- de- živinozdravnik: zaradi enega iienijave. Zelo zdrava jie za pra- prašiča v vas vse drugače pa šiče večna detel ja, ki je pri nas ne manjka, toda ni samo zdrava, amipalk tudi redilna. Pokla-damo jo surovo, sveže nakoše-no. Napačno je, d'a dajejo gospodinje prašičiem preredko hrano; poln škaf vode, pest otrobov in nekaj zelenjave, to je «obloda.» za prašiče poleti. Res je, da so prašiči žejni, toda topla vod® v oblodS ni najboljša za žiejo. Mnogo bolje je, da čSaimo prašiču najprej surove zelenjave (detelje), potem malo obiodt, ne mnogo, ampak dobre, in nato nalijemo v korito čiste, sveže vode, ki prašičem najbolj prija in tudi ugasi žejo, Ce prašič ni bil na to navajen, bo prvi dan malo nezaupljivo gledal, toda kmalu se bo temu privadil. Cepite prašiče proti rdečici! Neprecenljive važnosti za našo prašičerejo je cepljenje prašičev proti rdečici. Nikdar ne bomo dovolj priporočali, da je zelo potrebno, da oeipimo svoje prašiče. Se vedno dobimo kakega zakrknjenega «možaka» zelo dobro vlpliva na zdravje I ki ne da cepiti prašičev. Ce ga prašičev. I vprašaš, zakaj, pravi, da je pre- je, če počepi po vsej vasi hkra-ti. V tem primeru stroški ne bodo tako veliki, da bi jih n« zmogel vsak kmetovalec. Zakaj bi se bali in bili v veičneni strahu pred rdečico! Ali ni bolje potrositi nekaj lir za cepljenje in biti brez skrbi? Ne zanašajte se na gospodinjo, «ki ima pri prašičih srečo« in jih vedno dobro vzredi, tudi ne zanašajte se na razna zdravila — pri rdečici vse to odpove. Malokateri prašič se ohrani in še tisti, ki preboli, ni navadne potejn nič več vreden. Vedno ostane kržljav in najboljša hrana ga ne odebeli. Zapomnimo si: redno čiščenje in znaženje svinjakov, gibanje prašičev na prostem in pravilno krmljenje, to so tri stvari, od katerih je odvisno zdravje prašičev. Ce nam prašič obuli, j,e živinozdravnik že vedno cenejši, kot pa domača zdravila, ker nam bo dal zdravila in točna navodila, s katerimi bomo lahko prašiča ozdravili, medtem ko se vsako domače zdravljenj konča navadno alabot DEBELOST POT DO BOLEZNI ZDRAVNIK 1. Ce morda nismo vina drugič pretočili, ga moramo takoj pretočiti v zmerno žveplene so. de. Nič ni bolj nevarno za vino poleti, kakor drožje na dnu soda- Nastane nevihta in zračni pritisk, ki se ob nevihtah naglo menjava, povzroči, da se drožje dvigne in da se vino zmeša. Nesreča je navadno že tu, ker v dvignjenem drožju so gotovo bakterije, ki se v blodnem vinu naglo razvijajo, tako da postane vino v nekaj dneh neozdravljiva in neužitna zavrelica. Zato pretočite vino čimprej drugič, ali če potrebno tudi tretjič. Ne odlašajte s pretakanjem morda zaradi lune, ampak pretočite vino čimprej, ne ozirajte se na luno, ki itak nima nikakega pomena za pretakanje. 2. Pazite, da bodo sodi ved no polni. Zalivajte vsaj trikrat na mesec z dobrim in zdravim vinom. Ce takega vina. nimamo, je bolje, da zalivanje opustimo. Ker pa včasih iz raznih razlogov ne morejo biti vsi sodi vedno polni, zažveplajmo prazen prostor nad vinom s tako imenovano «lanterno». 3. Klet kolikor mogoče zavarujmo pred vročino in prevro čimi sončnimi žarki. To dosežemo najlaže tako, da držimo klet dobro zaprto. Okna zaprimo z lesenimi polkni, če so noči hladne, je dobro, da ponoči klet nekoliko prezračimo. 4. Skrbimo, da so vsi sodi dobro zaprti. Za zapiranje rabimo dolge stružene vehe, ki segajo nekoliko v vino. Cunj ne smemo rabiti. Ce je veha pokvarjena in se dobro ne zapira, jo povrtajmo, da postane okrogla, da jo potem lahko zapremo brez cunj. Z vinom napojena cunja je pravo ognjišče za bakterije. Prav tako moramo paziti, da bo čep dobro zapiral. Vino, ki se cedi skozi čep, se nabira v otur ju ' soda, kjer se' skisa. 5. Zelo previdni bodimo tudi pri uporabi natega, zlasti pa Kar prav je. da nismo zadoi" voljni, kadar nam: narašča telesna teža. Nekaj moramo torej ukreniti, če se preko mere debelimo, kajti debelost ne škoduje samo lepoti, pač Pa tudi zdravju: manjšajo se nam telesne in duševne sposobnosti, nastopajo, motnje srca in krvnega obtoka. Debelost povzročajo zunanji ali notranji vzroki; nujno se debelimo, če uživamo obilno in tečno hrano; tudi stalno sedenje, kronično zaprtje in f leg mati 5-nost pospešujejo telesno toiščo. Tisti, ki se rede, kljub temu da malo jedo, morajo pač iskati globljih vzrokov svoji debelosti. Marsikaj nam pojasnjujejo moderna odkritja o čudovitem delovanju hormonov. Tako s« često debelimo zaradi pomanij-kljiveiga delovanja ščitnih žlez, lahko pa iizvira motnja tudi iz nepravilnega delovanja hi-pofize. Zdravnik nam bo tudi razložil, da sg mnogi rede, ker se jim nabira v tkivu preveč vode. Ce hočemo shujšati, se moramo predvsem omejiti v jedi. Uživajmo hrano, ki nam želodec napolni, ne da bj nas redila, in sicer: zelenjavo, krompir, sadje in ržen kruh. Meso brez skrbi lahko uživamo, ne smemo pa jesti slaščic, surovega masla in čokolade. Sladkajmo Si jedi s saharinom in skrbimo, da ne bodo jedi prezabeljene. Dobro je tudi, da se en dan V tednu postimo in da uživamo le sadje ali mleko. Zelo važno je, da skrbimo za redno prebavo in da popijemo v ta namen vsak drugi dan zjutraj na tešče kozarec tople karlovarske vode. Mnogo gibanja na prostem, lahka telovadba pri odprtem oknu ter pogosto kopanje uspešno pospešujejo hujšanje. Domač zdravnik pa priporoča čaj iz fižolovih luščin, ki baje odvaja vodo iz telesa. Sele če ostanejo vsi navedeni poizkusi brez uspeha, se zatecimo k hormonskim preparatom, ki nam jih predpiše zdravnik. Vendar moramo tudi pi-i vsej borbi zoper debelost paziti, da ne pretiravamo, kajti le zmernost ohranja zdravje. črevesa. Ne smemo ju rabiti, preden je nismo izprali z got> ko vodo. 6. Sodi morajo biti čisti tudi zunaj, klet večkrat zažvepla.ii mo s tem, da zažgemo na sre. di kleti pest žvepla. Včasih se pokvari vino kljub še tako skrbnemu ravnanju. Tedaj je vzrok kakovosti vina; manjka mu navadno zadostna količina alkohola ali pa tudi kisline in včasih čreslovine. Ker pa zakon ne dovoljuje, da pojačamo vina z alkoholom, «e moramo, če je to potrebno, zadovoljiti z dodatkom kisline, bodisi vinske ali citro-nove. Teh dveh kislin smemo rabiti do 100 gramov na hektoliter. Čreslovine, če je potrebna, zadostuje 10 do 15 gramov na hi vina. Zelo dobro preprečujejo vinske bolezni razne žveplene soli, bodisi metabisulfit ali pa čisti kalcijev sulfit. Ta je boljši, ker počasi in dolgo deluje. Obeh snovi potrebujemo 7 do 12 gramov na hi. Metabisulfit zdrobimo in ga v vrečico zavitega obesimo v sod, kalcijev sulfit pa pomešamo prej v m jši količini vina, ki ga po» tem dodamo vinu. Vina ni po trebno pomešati, Krame z in i . pome šilili z Leta 1914 se je na Balkanu vžgal požar, ki je pozneje zajel celo Evropo. Mala srbska vojska se je skupno s črnogorsko junaško borila proti mogočni avstrijski premoči, a je bila slednjič primorana zapustiti rodno grudo in se umakniti na otok Krf. Na vojne dogodke nas spominjajo srbske znamke iz leta 1915, kjer vidimo kralja Petra I med obiskom na bojišču, ter jugoslovanske znamke iz leta 1931, kjer so naslikani srbski vojaški spomenik v Parizu. frontna linija pri Dobrem Polju in zasnežena pokrajina na Kajmakčalanu. Na avstrijsko okupacijo pa nas spominjajo avstrijske znamke s pretiski «Serbien» in «Montene-gro». Tudi novo imenovanega avstrijskega cesarja Karla vidimo na bosansko-hercegovskih znamkah, ob priliki njegovega ustoličenja po smurti starega Franca Jožefa. Vendar tudi na znamkah ni po-zabllen zmagoviti konec vojne In številne pokrajinske izdaje nas na to spominjajo in proslavljajo združitev vseh Jugoslovanov v enotni državi. Najbolj Izrazite so gotovo slovenske znamke, kjer Je prikazan Slovenec, ki lomi stoletne verige suženjstva. Leta 1919, tik po zedinjenju Je bila ustanovljena mladinska organizacija »Jadranska straža«, ki Je združevala tisoče mladih Jugoslovanov po vsej državi in ki Je imela za cilj utrditi ljubezen do morja v teh mladeničih. Ob njeni dvajsetletnici je bila izdana serija, kjer so prikazane različne ladje in ‘sicer, jadrnica iz preteklega stoletja, moderna potniška in trgovska ladja ter Čuvar morja - torpedovka. Leta 1920 je krivični plebiscit odtrgal od matične domovine Koroške Slovence. Za časa plebiscita so vzdrževale red na enem delu Koroške slovenske čete, na kar nas spominja posebna pretiskana serija slovenskih «verigarjev». Leta 1923 je po smrti kralja Petra I. zasedel Jugoslovanski prestol kralj Aleksander I, katerega vidimo naslikanega na različnih znamkah od leta 1921 do 1934, ko je bil ubit pri 'znanem atentatu v Marseillu v Franciji. Leta 1937 je bila sklenjena med Štirimi balkanskimi državami, in Volilna utvara pri finskih voiiivah (Nadaljevanje s 3. strani) se v njej formirala dva tabora: eden ki je za pokornost Moskvi, in eden, ki je proti njej, Vlada ZSSR sl sedaj, ko je uvidela kritičen položaj svoje agenture, na vse načine prizadeva «ublažiti» tok njenega razkrajanja, seveda ne brez od. kritega pritiska in pretenj. Na tej liniji le brez dvoma tudi prihod Lebedeva na čelo sovjetskega poslanstva v Helsinki. Svojo vlogo je »prejel tudi sovjetski tisk, ki je v poslednjih mesecih v več člankih napadal Finsko, da se pretvarja v ameriško vojaško bazo in da lahko taka «ahtl*ovjetska» poli. tike finske vlade «vrže iz tira« vlado ZSSR. Očividno je, da so sovjetski propagandisti a pro-glašanjem vseh finskih strank, razen KP za «amei'lškp stranke«, hoteli v predvolivni borbi vplivati da tinsko javno mnenje in v njem ustvariti prepričanje, da bi ZSSR v primeru zmage «ameriških strank« pod-vzela «odločnejše ukrepe«. Kljub vsemu temu se KP Fin-ske r.4 mogla vrniti na izgub ljene pozicije in se tudi ne bo v bodoče, če bo igrala vlogo agenture tuje sile n« škodo lastnega ljudstva. Primer Finske je tako še en primer velike škode, k) jo je prizadejala ZSSR svetovnemu demokratičnemu gibanju, ko je načela er.a. kopravnostl, neodvisnosti ln mi-roljubno-ti zamenjala za načela podrejanja, zasužnjevar.Ja in Izzivanja vojnih konfliktov. sicer med Jugoslavijo, Grčijo, Romunijo in Turčijo, medsebojna pogodba o vojaškem sodelovanju. To zvezo, imenovano ((Balkanska Antanta« - «Entente Balcan'que», je Jugoslavija proslavila kar s tremi serijami. Z dvema leta 1937, ko je bila zveza ustanovljena, s tretjo pa leta 1930, ko so se predstavniki vseh štirih držav sestali k posvetovanju. Ta slednja serija, ki nam prikazuje državne grbe vseh štirih držav, je bila izdana v vseh štirih državah, le razmestitev grbov je različna. Portret kralja Petra II., ki je zasedel prestol po umoru očeta leta 1935 do leta 1940. Tudi za-kovnih in priložnostnih serijah od leta 1935 do leta 1940. Tudi ta-časnega regenta, kneza Pavla vidimo naslikanega na dveh znamkah, ki sta bili izdani ob priliki osemdesetletnice ustanovitve jugoslovanskega Rdečega križa. Športnike, prav posebno še ljubitelje zimskega športa, bosta gotovo veselili dve znamki, ki sta bili izdani leta 1949 ob priliki desetletnice zgraditve znane smučarske skakalnice v Planici; v teku desetih let je ta skakalnica postala znana po celem svetu; na njej so bili prvič doseženi skoki-poleti čez sto metrov. < nadaljevanje) illllllllliiillliliililliil lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliij ODGOVORITE ZAKAJ Bi*it m M m w''s i m m I a,, m*m • „ ' Is S frw. KMK 11% v,;, ',y, '■*. tc iiiHi m m m m m V partiji VVUkins - Flad je prišlo do pozicije, ki jo vidite na diagramu. Crni je vlekel poslednjo potezo h6-h5. Beli kralj je v šahu. Ali sme vzeti žrtvovanega kmeta? Mi vam pravimo: ne!. Vi pa nam odgovorite zakaj ne. Rešitev: Na K:h5 sledi odgovor črnega T:e5! In potem sledi: T:e5, Sf8 + , Kh6, Lf8 mat! Dijak naj sodeluje pri kulturno -socialnem delu Naši dijaki in dijakinje so že skoraj vsi na počitnicah. Zanimajo nas v prvi vrsti tisti, ki bivajo bodisi v svojem domačem kraju tudi med šolskim letom, bodisi da so sedaj prišli domov samo na počitnice. Postavljamo vprašanje, kakšni odnosi naj vladajo med dijaštvom in javnim delovanjem v domačem kraju? Pri tem mislimo v prvi vrsti na kulturno in socialno življenje vaškega občestva. Za izhodišče pravilnega odgovora na to vprašanje mislimo na takšnega dijaka in dijakinjo, ki sta prežeta z zdravim idealizmom in ki odklanjata v svoji vzgoji in v svojem delovanju utilitaristično stran ali po domače, ki ne gledata samo na osebne koristi. Mlad človek se mora zavedati, da je mogoče preobraziti sebe in družbo, delati za njen obči napredek le na osnovi idealizma in da bi se svet v svojih tečajih zrušil, če bi imel mladi rod za cilj to, koko bi čimprej obogatel. Jasno, tistega, ki bi živel v tem idejnem krogu, ne bi nikdar zanimala bistvena vprašanja našega naroda in pokal bi na mah suha veja, če ne celo cokla naše skupnosti. In (e bi imel nas narod mnogo takšnih posameznikov, bi bil obsojen na smrt! Danes nimamo vasi, kjer društveno življenje ne bi bilo živahno. Tako srečamo kmečke fant.e in dekleta, ki se pri vsem suniem opravilu in težkem delu trudi jo, da nam vsako sezono spravijo na oder eno, dve, tudi tri igre, da nas po svojih pevskih zborih razveselijo z lepo pesmijo, folklornimi nastopi, recitacijami, nagovori in nas tako seznanjajo s slovensko kulturo. Podcenjevati ne smemo delovanja športnega odseka, ki zbira na svoj način vaško mladino. In vst fantje in dekleta, ki niso imeli prilike, d« bi se v šolah sistematično učili slovenskega jezika, zgodovine našega in tujega slovstva, ki ne poznajo osnov dramaturgije, psiholoških prehodov v igri, ali fantje in dekleta, ki niso nikoli poznali not, glasbenih učil — vsi ti nam kljub temu čedno podajo igro, prijetno zapojejo in podobno. Naj nasproti vsemu temu delovanju, ki vsebuje toliko požrtvovalnosti, ostaneta dijak in dijakinja, domačina iste vam, hladna in pasitma? Naj se zadržita v domači vasi tako, kakor da njiju vse to ne briga? To je nemogoče, ker bi s tem zatajila svojo povezanost z rodno zemljo, ker bi se naravnost izločila od domačinov in bi kot vnteligenta pokazala, da njima ni za kulturno-prosvetni napredek svojih rojakov. In vendar sta prav onadva kot šolana človeka prva poklicana, da se zanimata in sodelujeta pri prosvetnem delu na vasi! V enaki meri bi morali naši dijaki in dijakinje skrbeti za socialno stanje svoje vosi: kaj le lepšega kot stopiti v revno hišo in se pozanimati, če imata stara ženica ali stari mož zadostno hrano, perilo, obutev, če sta zdrava, dalje kako živijo invalidi. kakšne so njihove potrebe: ali če ustavimo na vasi deklico in fantka — siroti in poskrbimo za njuno vzgojo. Dolžnost dijakov in dijakinj na vasi bi morala biti tudi ta, spoznati gospodarsko in socialno stanje hišnih pomočnic, hlapcev, dninarjev; uiti jim ne sme splošno zdravstveno stanje prebivalstva, ureditev javne zdravstvene pomoči in podobno. To so v malem vprašanja, o katerih govori dan za dnem vsa vas. Zakaj? Ker so za njen kulturni in socialni napredek važna; domačini se jim ne morejo izogniti; njihovo življenje bi bilo puščobno, če bi nikdar ne slišali v društveni dvorani lepe besede, lepe pesmi, če bi društvenega življenja sploh ne ime. li, če hi dopustili, da bi potrebni ljudje samo kleli svojo usodo, ne da bi se vsi skupaj potrudili rešiti za skupnost in posameznika pomembna socialna vprašanja, ki so rešljiva. Zato so naši dijaki in dijakinje, razume se starejši iz višjih razredov, moralno dolini, da se tudi oni zanimajo zanje. Dijaki in dijakinje, ki bivajo v mestih, naj izrabijo svoje počitniško delovanje v raznih mestnih okoliših ali pa pomagajo svojim tovarišem po vaseh. Tako bodo prisluhnili glasu našega naroda in spoznali vse strani njegovega življenja. Ce mu bodo pomagali k vzponu, bodo kasneje ponosni in zadovoljni, da so razumeli naloge mladega izobraženca! REŠITVE UGANK iz zadnje štev. Pionirskega roda 1. Marjetica, 2, ključavnica na žabico, 3. pismo, 4. sonce — luna — zvezde. ZA BISTRE GLAVE llllltillllllllllllilllllllllllllillllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllhllllllllilllllllililllllllllllllllllllllllllllllllllllll iiillllillHIIIlililllllllillllillilli S{'t izmil trt J 4 2 T“ U k n T~ L J H 8 9 i m 1o 11 L n IS m B 1S 16 d ■ 19 ~ čl u » i ?svečajo šolniki skrb jezikovnemu usposabljanju učencev, kar zasluži pohvalo. Vzgoja ljubezni do materinščine, prikazovanje njenih lepot in dragocenih bogastev je med prvimi vzgojnimi nalogami sodobne šole. To velja toliko bolj zg tukajšnji vedno bolj ogroženi kos slovenske zemlje, kjer je in bi fašizem spet rad usmerjal našo mladino v janičarsko sovraštvo do svojega porekla, jezika, svoje kulture in zgodovine, svojih sposobnosti in pravic. Ta njegova nakana se ne sme obnoviti. Iz Razstavljenih ročnih del je razvidno, da je današnja mladina pretežno tehnične nastrojena, v njej se odraža sedanji kos zgodovine — doba tehnike. Mnoga dela kažejo talente. Seveda ne smejo biti ročna dela sama sebi namen, temveč vedno le vzgojno sredstvo, ki naj pomaga razkrivati nastro-jenje otroka in ga uvajati v strpnost, vztrajnost, disciplino, red, estetiko. Ta disciplina mora biti povezana z ostalim po- ukom in mu služiti za spodbudo, zanimanje in laže ter so-lidnejše usvajanje. Zal, da nismo mogli na razstavah videti tudi dela iz drugih predmetov kot bistvenih sestavnih delov pouka: iz jezika, računstva, zemljepisa, zgodovine... Ker vidimo, da je učiteljstvo pri svojem pomembnem prosvetnem delu vedno bolj prizadevno, smo prepričani, da bo prihodnje leto tudi v tem napredovalo. Iz vseh prikazov pa vidimo in čutimo, da je naše šolstvo precej za zahtevami, ki jih narekuje stopnja sedanjega razvoja. Vzrpkov je več, a glavni bi bili ti-le: 1. Šolska uprava je vse prej kot zastopnica napredne misli, nam je sovražna in teži za tem, da nas kultu rno-prosvetno čim bolj utesnjuje. 2. Manjkajo primerni šolski prostori. 3. Solarn primanjkujejo nujno potrebna učila. Dijak ali dijakinja, ki se zaveda svojih dolžnosti do skupnosti, lahko v času počitnic mnogo prispeva h kulturnemu delu na vasi. i. Med šolskim letam je preveč prostih din. Naravno, du to ovira učiteljstvo pri njegovem, delu in njegovi težnji, da bi dalo naši mladini čim več. Naša želja je, da bi šolske prireditve prirejali tudi med šolskim letom. Te bi posredovale med šolo in domom, podžigale pri pouku in tako tudi olajšale učiteljstvu trud. Nujno potrebni pa so po-gosti roditeljski sestanki, ker tudi učiteljstvo vedno bolj uvi-deva. Tudi v tem pogledu pričakujemo v prihodnjem šolskem letu korak naprej. f WW W% Oton Župančič: ZLATO V BLATNI VASI Prišli trgovci z novci za. šalo v Blatno vas zares, na. trgu sredi blata pustili pisker zlata, potem naprej, haha, zares, zares trgovci z novci. Prišli.so slepci s cepci za šalo v Blatno vas zares in pikapoka šlo je, brt. lonec je na dvoje, potem naprej, haha, zares, zares da slepci s cepci. PrUli so norci s kora za šalo v Blatno vas zares, jplanili so po zlatu, raztresli ga po blatu, potem naprej, haha, zcures, zares da norci s korci. Prišla je putka tutka za šalo v Blatno vas zares, vse blato potacala, zlato je pozobala, potem naprej, haha, zares, zarex da. putka tutka. In Blatniiani zbrani sklenili so v en glas zares: “ S On' Pa nisem rtič, tl c , res premč len> privede: f m nisem mogel vedeti, da je v taki vročini nameravala razne vragolije z menoj. Njo pa je moj mir menda še prciu posebno dražil. Začela nne Je f^eč/cati tako strašno, da že ll° teč lepo. P0 hrbtu, po ramenih, pod pazduhami, po cgnih — in prosim vas, Sem se vendar pripravil k Spanju! S tistimi svojimi drobnimi, treznimi členki je preletavala Preko mojih reber na hrbtni stram kakor virtuoz po klavirskih tipkah. Strašno me je dr a-žila. «Mir daj!» sem jo opomnil še lepo, prijateljsko. Ali mislite, da se je zmenila 2a to? Kje pa! Počasi in men-tht prav s sadizmom me je žgečkala po levem boku na-vzgor do ramena, potem pa preit, Watu 2/1 desni uhelj. Zraven Prav zadovoljno brundala — j? bl io razumel, kaj! mir mi daj!)’ sem ve» zadrl glasneje in se is obrnil. Umaknila se OledaJ10 ^ TOba ležišča in me ~~vet nesramno — izzivalno smeškJ’ tafco 3 Pritajenim nase L v ustnih kotih. Potem kor (j_ ubornamo obrnila, ka-jega ne °^€ Uzalicna zaradi mo. sičdn ie-naZtUmevanja oditi, v na-®P« POreL6™^.P0 me je že kražem €dno ^gedfcala križem <‘CoprnZrSih- sem a,>> sem zakričal. Res “» gifj n ’ Po mnenju mno-m, rge razumem šale in tedaj nisem bll° do nje’ P° zat0 nični, biral priimkov. «Copr-ko?! * S^.m žutcriial. cTorej ta-že nnz,°- ’ hudiček nagajivi, ti žiti ' ^ ui Poznate žensko, ki bi brj f a Prepričati zlepa? Naj-b°ste ne in zat° vem, da mi b'»i Iadl verjeli, če vam po-»<«a ta vrag ni hotel pre-je ^ OOniti svojo. Zaplesala fcbiu . eitijat — pred menoj ^renut|^u°^°že in v naslednjem Bil sem tako razdražen, da se niti nisem zmenil zanjo. Pustil sem jo na tleh in ves ogorčen legel nazaj na divan. Skoraj bi bil celo občutil zadoščenje nad svojim dejanjem! Toda moja druga omenjena napaka se mi je maščevala. Nikakor nisem mogel več zadremati. nPrekletah sem mrmral skozi zobe — v resnici pa me je zadela peči vest. «AR jo je res bilo treba kar ubiti?« je vpraševala. vSaj je nisem ubil!« sem se poskušal tolažiti. «Le dela se, smrklja!« In da bi potrdil svoj up, sem skočil z ležišča k njej in jo pogledal prav od blizu. Nalahno sem jo stresel, toda ona je ležala negibna in nežni členki, s katerimi me je Prej dražila, so ostali skrčeni, brez življenja. aMrbva!« me je spreletelo. A že se je v meni spet kopičil srd. Čeprav me ni več slišala, sem jo začel oštevati prav nespodobno: «Vi.diš, prekleta, Zdaj Pa imaš! Mrha sitna, muha podrepna! Zakaj se siliš, če nisem zate?!« In takrat je potrkalo na vrata. Spet obisk! Prav sedaj ga je bilo treba! Ves moj ugled izgini?, če me najde kdo v takem položaju! «Takoj, daad!« sem zaklical z malomarnim glasom. «Oblečen nisem.« V tistem trenutku sem že zagrabil žrtev in jo brez pomišljanja spustil skozi okno v gosto grmovje na vrtu. Naglo sem si ogrnil domačo haljo, si poravnal lase in s prijaznim nasmeškom odprl vrata. Zunaj je stal moj dobri prijatelj, zlata duša. Resnično sem se ga razveselil: «Bravo! čudovito, da me obiščeš!« On pa me je namesto pozdrava pobil s škodoželjnim vzklikom: «Vse sem videl! Skozi ključavnico sem te gledal.« Lahko mi verjamete, da sem kar odrevenel. «Nesramnež!» sem hotSl vzrojiti — pa sem ga le zaprosil: «Ne pripoveduj tega nikomur, prosim te! Nisem niti hotel... a bila je tako sitna, nevzdržna, naravnost nesramna... Prekleta!« e.Ne klobasaj!» me je prekinil trdo. «En sam pogled po tvoji sobi pove, da si sam kriv! Zakaj si pa ne kupiš muholovca?!« Orientacija ptic Kot leteča bitja, ki morejo hitro preleteti velike razdalje, morajo biti ptice seveda sposobne, da od daleč zopet najdejo zanje življenjsko važne kraje. Ljudje nagibajo k domne vi, da ptič na poletu podobno kakor čebela natančno opazuje pokrajino, nad katero leti, in da se vrne po isti poti, po kateri je odletel. Ker ptiči zelo dobro vidijo in ker morejo z višine pregledati velike razdalje, se nam vsiljuje misel, da bi takšno «orientiranje» s pomočjo vida domnevali v vseh primerih. V resnici velja to za manjše razdalje, torej za bližnjo in daljno okolico okoli gnezdnega področja. Izkazalo pa se je, da vsaj nekatere stalne ptice ne najdejo več domov, če jih razpošljemo v zaprtih shrambah z vlakom ali letalom in jih takoj izpustimo. Vsi v določeni pokrajini ujeti kragulji, ki so jih izpustih nekaj 100 km daleč od tam, kjer so se izlegli, se niso več vrnili; nekatere so čez nekaj tednov ustrelili ne predaleč od kraja, kjer so jih izpustili; torej se niso prav nič potrudili, da bi spet poiskali domovino. Na drugi strani nas pogosto-ma preseneti, da ptiči najdejo domov, kadar je pokrajina, gle. dana od zgoraj videti čisto drugačna kakor sicer. V berlinskem živalskem vrtu so imeli tri tam izvaljene rjave race. Ti trije ptiči so se nekega dne dvignili v zrak in odleteli na 4 km oddaljeno Vodovje, kjer so ostali do noči. Ko se-je znočilo, so se vrnili. Pri tem je čudno, da so se ptiči vrnili ponoči čez razsvetljeno mesto po najkrajši poti in vendar nudi pogled.na tisoče električnih luči,' svetlobnih reklam itd., kakor se lahko prepričamo iz letala, čisto drugačno podobo kakor je ta, ki so si jo živali morale vtisniti v spomin, ko so letele podnevi. . Zelo dobre uspehe so dosegli poskusi z razpošiljanjem ptic selivk. Ujeli so večje števila škorcev in rjavogrlih lastovk in so jih ponoči prenesli v pokrajine, ki niso v smeri, v kateri se selijo in ki jih torej niso mogli poznati. Večino izmed njih so kmalu zopet opazovali na kraju gnezdenja in pri tem se je izkazalo, da so ptiči preleteli dnevno pač kakih 120 km, med potjo so torej iskali hrano in večkrat prenočili. Naravnost klasičen primer je obročkana stara vijeglavka, ki so jo imeli v živalskem vrtu v Berlinu. Odpeljali so jo z letalom v Solun (čez 1600 km daleč) in po 10 dneh je že spet sedela v svoji valilni duplini. Pri tem moramo pomisliti, da vijeglavka kakor mnoge male ptice leti ponoči, podnevi pa počiva. Da bi si ptiči, ki so jih razposlali, morebiti ne zapomnili obratov med vožnjo, so jih na pr. med potjo omamili z etrom ali kloroformom ali so jih v zatemnjeni kletki vrteli na gramofonski plošči, ki se je ves čas vrtela: živali, ki so jih na ta način obdelovali, se niso prav v ničemer razločevale od svojih vrstnic, na katere niso vplivali. Ptice, ki lete podnevi, in ptice, ki lete ponoči, torej na primer ptice roparice in prepelice, se razločujejo v toliko, da se ptice, ki lete podnevi, ozirajo na pokrajino pod-seboj in se po možnosti ogibajo negostoljubnim in nevarnim področjem kakor morskim rokavom, visokim gorovjem in brezupnim puščavam. Prepelica, mlakoš in penica pa vihrajo, ko se napra. vi somrak, skoz noč vedno v isti smeri in letijo tako dolgo, da najdejo proti jutru ali morebiti v mesečni noči primerno pokrajino, ki jim nudi hrano in počitek. Veliko, še docela odprto vprašanje je, odkod pozna posamezni ptič svojo selilno smer, odkod torej ve, kje je jeseni jug in spomladi sever. V posameznostih se selilne smeri razločujejo po vrstah v toliko, da lete mnogi izmed naših domačih ptičev proti zahodu in jugozahodu, mnogi proti jugovzhodu in zopet drugi naravnost proti jugu. Pri vseh poskusih razpošiljanja se je izkazalo, da ptiči sicer pogosto uberejo nekoliko, drugačno pot, da pridejo v svoje prezimovališče, toda nikoli ne gredo jeseni proti severu ali proti severovzhodu. Nemir ob selitvi povzročajo posebni hormoni in se zato da nemir odpraviti ali okrepiti z določenimi hormoni. PAV JE L KUSTAVER j se mi je vrgla na tre-dhlitg,. Jp* začela žgečkati in žVeijT'1’ hakor bi bil meden, dilg et 3TJLUA 1051 illlliliillliml sna i-H-u i Sil! lliiiiiiiilliil !!:. ■ j iitl ::::: jas Spi ::: 1 | jj ii ill 'l|jl Sl 1 '■■»S r t m, , 1 H!!................................................. R "i s Naš tedenski preg leti (Nadaljevanje s 1. strani) Strokovnjaki o pripravi načrtov za oborožitev. Zdaj bi te načrte pričeli izvajati. Nastalo je vprašanje, kaj bo na to odgovorila Moskva. Nasprotno, kot se je dogodilo za časa velike berlinske blokade, so takoj ukrnili »malo bloka-do» Sedaj se resno pogovarjajo prvič po letu 1949, s tremi zahodnimi predstavniki visokih komisarjev. Podpisali bodo trgovinsko pogodbo z Zahodno N'emwijo. Morda ni daleč čas, ko bi mogli dati sovjeti odgovor glede sestanka zunanjih ministrov samih■ Vse polno dejstev je, ki govore o tem, da je morda nastopil trenutek, ko bodo sovjeti pokazali večjo željo za sporr-zumevanje z zapadem. To je razumljivo. Napad na Koreji tHm je preraste! preko glave. PosliMico natpada — delo zahodnega vojaškega mehanizma, bi morda sedaj hoteli zavreti z bolj prepričljivo miroljubno kampanjo. Hoteli tri ustvariti psihozo miru, ki jo ni mogel pričarati štdkholmski golclb, ker je vse preveč spominjal na zgodbo o trajanskem konju. Kolektivna varnost je ob ko-tejsk-i preizkušnji postala dejstvo. Njena načela bi hoteli zrahljat■: in izkoristiti evropsko popustljivost za spor z ameriško odločnostjo To je samo hipoteza. Profa njej govorita za enkrat procesa v Budimpešti in Pragi, kjer so na znan način dokazovali ame-f iške grehe. Na drugi strani pa to dokazujejo — če smo odkriti — dogodki ob jugoslovanski meji. Sovjeti niso samo kršili mi revni h pogodb s sateliti katere so oborožili do zob. Sedaj iz SO km širokega obmejnega patsu selijo «nezaželeno» jugoslovansko manjšino. Ko smo že pri kršitvi mirovnih pogodb, naj omenimo, da so krščanski demokrati v Italiji dejansko pognali vodto na mlin sovjetskega kršenja mirovnih pogodb s sateliti. Kaj drutrega je sicer kampanja v Italiji o bližnji odpovedi italijanske mirovne pogodbe. Sicer pa o tem te pišemo na drnpem mestu. *** Preostaja nam še, da sr: pogovorimo o 'iranski napi. Ta spor nosi v sebi kopico nasprotij. Kljub temu, da je nacionalizacija nafte notranja zadeva Perzije in napreden ukrep, je v sedanjem položaju nastalo zaradi tega na Srednjem vzhodu nevarno ognjišče spora. Perzijska vlada, oziroma njen predsednik Mossadegh, je predSkKila Majlisu zakon o nacionalizaciji pod) pritiskom domače buržoazije. V državi s fevdalnim gospodarstvom se namreč večajo nasprotja in to nevarnost je mogoče preprečiti samo z izvedbo temeljitih reform. Toda za to je potreben denar. Fevdalnega gospodariva nočejo ukiniti, davkov nočejo povečati in pri tem so se spomnili na podzemeljsko bo-gastvo v »črnem zlatuv za re-titev vseh socialnih vprašanj. Reči moramo, da Mossadegli ni prevelik mučenik, da bi zaslužil spomenik, kot mu obljudi jafo poslovni krogi — možakar je eden od najbogatejiih v Perziji. Kljub sprejemu zakona v Majlisu, se v Perziji ni dogodilo nič novega. Angleži so umaknili svoje petrolejske ladje in prepustili Perzijcem njihovo nafto. Obenem pa že trdijo, Eta rte bodo izpbstaiAjali svojih strokovnjakov mučenju ob 50 stopinjah toplote v senci in TO na soncu, če bi morale abadanske čistil-nice prenehati 2 delom. Perzijci groze, da bodo prodajali nafto ZSSR, Angleži se jxr dobro zavedajo, da je to iluzija, ker bi morali graditi petrolejski vod do Kaspt ikega morja — najmanj tri leta. Perzijski spor je tragedija napak pozabljenih dejstev in mtkamelih priložnosti — to z obeh strani. Dejstvo jc, da iz perzijske driavne blagajne od-haia zadnji denar. C e ne bo hotela iranska vlada nofAh notranjih iti zunanjih neprilik, tedaj se bo morala jfOčamt prilagoditi razsodbi haa. ikega sodišča, k{ je za enkrat edina, kolikor toliko sprejemljiva kompromisna rešitev, ki pušča vsa vrata odprta. V pariškem Longchamps Francozi končno le—prvi Bobetu so prekrižali račune - Diederich obdržal rumeno majico PARIZ, 7. — Francoski kolesarji so čutili, da se bližajo srcu Francije, Nemirni so bili in poizkušali na vse načine, da bi prodrli vse zapore tujcev. Bili so tako kot konji, ki zavohajo, da je domači hlev v bližni. Kot znano, se tega drže plemenite živali in kljuseta. Med Francozi torej danes ni bilo razlik. Dovolj velik škandal bi bil, če bi tudi na četrti etapi zmagali tujci, tako kot so na dosedanjih treh. Torej: etapa Le Trepont-Pa-riz je bila dolga 192 km. Vsega skupaj je prišlo na start 119 konkurentov. Znak za odhod je bil dan točno ob 11.50. Ko smo torej opravili našo formalnost, napisali nekakšen uvod v dirko, ki ji sledimo, je pač čas, da postrežemo z detajli. Najprvo se je skorajžil Die-trich. Vsak dan dobiva 100.000 frankov za svojo rumeno majico. Morda si je hotel prislužiti še kaj več. Toda prezgodaj je še bilo (5 km od cilja). Asi so poslali izvidnice, fcj so prisilile požrtvovalnega fanta, da se je vrnil v skupino. Pobegnili so nato za kratek čas Zanazzi, Ze-lasco, Sciardis in drugi. Medtem pa so se Belgijci trudili, da so spravili Rosseela nazaj v karavano, potem ko je ostal na tleh s prazno gumo. Naenkrat — presenečenje! Takoj so dali znak za alarm — pobegnil je francoski prvak Bobet, skupaj s svojo neločljivo senco: Barbotinom. Za zaščito pred najhujšim so še za njima takoj vrgli Coppi, Holandec VSoorling, vedno nemirni Koblet in Marinelli. Pri 38. km so imeli prednji možje v prvih bojnih črtah samo 20 sek. prednosti. Ta je potem narasla v Aumale (47 km) na minuto in 10. Takoj nato, ko so Belgijci spravili nesrečnega Rosseela po velikih mukah nazaj k ostalim, se je odločil njihov rojak Ockers za protiofenzivo. Seveda se mu je pridružil takoj Dietrich zaradi njegovih dnevnih finančnih želja (saj je v sedanjem trenutku tako še prezgodaj misliti rta knočni uspeh). Zasledovalcev je bilo vsega skupaj 12, dovolj da bi spravili prednjo skupino k pameti. U-jeli so jih na 69 km. Medtem pa je prijel mlade-friSfcj nemir ie Bartalija 1na nje. gova stara leta z mlajšimi konkurenti, tako da se je karavana naenkrat razbila na dva dela. Cas je tekel. Prednje so počasi prisilili, da so zmanjšali hitrost. Po kratkem boju se je pred njimi napravila skupina, tako da niso mcali naprej najbolj nevarni. S Mm so naredili uslugo Bartalijevi skupini, da se je ubežnikom pridružila takoj po Beauvaisu. Igranje z oglednicami se je torej končalo. Sele na vzponu pri Noaillesu sta se odločila za beg Schiardis in Couvrer. Na vrhu klanca (114 km.) sta imela že 50 sekund prednosti nad Leverguejem in Forlinijem ter 1.40” nad Diotom. Skupino sta pustila zadaj za 2’30". V Meru (124 km) so se Sciardis, Couvreur, Forlini in Leve* que 1’35” prej založili s kalorijami, kot ostali. Toda ob borb i med današnjimi ((izvoljenimi« je imel prvi smolo Sciardis. Popravil je kolo, tako da se je lahko brez težav pridružil karavani. Nastopil je trenutek za izmenjavo francoske . častne straže. Apo Lazarides, Baldas-sarrei in Tesseire so se ločili od drugih in so imeli na 140 km km že 1’20” prednosti. Trije Francozi so «e sijajno razumeli. Nič čudnega in razumljivo. Bobet je strokovnjaško ugotovil da nihče od velikih ne bi dopustil, da bi on, francoski prvak, triumfiral v Parizu. Zato je poslal svoje zaupnike Po sledeh zasledovalcev. Nihče od asov ni bil ljubosumen na pomagače. Bobeje-m ubežniki so dosegli prve v Saint Germanu. Forlini in Le-veque bi rada šla naprej sama, toda triperesna deteljica jim je to takoj preprečila. Predmestja Pariza, množica vedno bolj kliče francoskim dirkačem. Bois de Boulogne, še trenutek in kolesarji so na hipodromu Longchamps. Pokazalo se je, da je bil najbolj svež Leveque, ki je tolkel preostale na zadnjih metrih. Nato še borba med Bal-dassarije, Forlinijem in Tessei-rom. Divjanje množice, pozdravljanje, nato vstop asov. Francoske barve so bile rešene! Vrstni red v današnji etapi: 1. Roger Leveque (Ovest-Sud Ovest) v 4-43’15” (z 4.42’15” na dobrem); 2. Jean Baldassari (Fr.) z 4.42’45" prednosti; j. Hilaire Couvreur (Bel.); 4. Forlini (Pariz); 5. T esseire (Fr.) vsi s časom Levequea; 6. A. Lazarides 4.4404”; 7. Guegdn (Ovest-Siud-ChMist) 4.45’36”; 8-Germain Derijcke (Bel.); 9. z istim časom: Goldschmidt, Mul-ler, Kent, Verschueren, Ockers, Huber, Bintz, Diederich, Mahe, Bartoli, Biasiioni, Gueguen, Ca-put, Barbotin, Lauredi, Faan-1 hof, Bobet, Koblet, Diot Remy. Vistni red po četrti etapi: 1. Diederich (Luks.) 23.45’44”; 2. Leveque (Ovesi-Sud-Ovest) 23.47'47”; 3. Baldassari (Fr.) 23.48’05” :4. Ockers (Bel.) 23.4H’25"; 5. Meunier (O vest- Sud-Ovest) 23.48’36"; 6. Tessei-re (Fr.) 23.49'09”; 7. Reidolfi (lle de France) 2349'12”; 8. Bauvin (Est-Sud-Est) 23.49’18", 9. Rossi (Sv.) 23.49’31”; 10. Ge- miniani (Fr.) 23.50’05”; 11. Kemip 23.50’10"; 12. Demulder 23.50'U”; 13. Hubert 23’50’16”; 14. Marinelli 23.50’25’’; 15. De-sbatsi 23.50’25”; 16. S čaisom 23.50’34”: Koblet, Bartali, Coppi, Magni, G. Derijcke, Bobet, Beyaert, Remy, L. Lazarides, Rosšeel. Gauthier. Nov poraz Rdeče zvezde RIO DE JANEIRO, 7. — V tekmi, ki je bila danes v Riu je Qlim>pique (Nizza) tolkla Rdečo zvezdo z 2:1 (0:0). Iz San Paola pa poročajo, da je danes Austrfa tolkla Šport-ing Club iz Lisbone tudi z rezultatom 2:1. Finale v Wiralledonu LONDON, 7. — donskem teniškem danes odigrali fi: Tako sta y finalu zmagala Mc Gregi (Avstralija) naj a \virpble-;urnirju so ne tekme, kih parov in Sedgman Drobnyjem (Egipt) in Stu^jfessom (Južna Afrika) s 3:6, 6:2. 6:3, 3:6, 6:3. Prj ženskih parih sta zmagali Fry in Hart (ZDA) nad Bro-ughovo in Duponovo (ZDA) s 6:3 in 13:11. V ženskem finalu je Hartova piemagala Fryevn s 6:1. 6:0. V mešanih. parih pa sta Sedgman in Hartova (Avstralija in ZDA) premagala Rose in Boltonovo (Avstralija) 7:5 in 6:2. Letošnja srečanja italijanske nogometne reprezentance Rekord v skoku v višino LONDON, 7. — Sheila Lerwll-Alexander je danes postavila nov svetovni rekord za ženske v skoku v višino. Skočila je 1,72 m in s tem za en centimeter zboljšala rekord Blan-kers-Koen iz leta 1935. Tekma med Italijo in Anglijo bo 18. maja v Rimu FIRENZE, 7. — Zvezni svet italijanske nogometne zveze je danes sestavil koledar za srečanja italijanske državne reprezentance. Tako je določil, da bo U. novembra v Firenzah srečanje med Italijo A in Švedsko A. Isti dan bo nastopila B reprezentanca v Kairu. Srečanje bo veljalo za vzhodno-sre-dozemski pokal. 25. novembra bo v Švici srečanje obeh reprezentanc, isti dan pa bo v Italiji tekma B moštev obeh držav. Za leto 1952 so ustavili v koledar tri srečanja. Prvo bo v Bruslju 24. februarja z Belgijo. Drugo bo istega dne med Italijo B in Turčijo B v nekem turškim mestu za pokal Vzhodnega Sredozemlja, seveda če bo Turčija pristala na povabilo ita. lijanske zveze. Najvažnejiše srečanje bo vsekakor 18. maja v Rimu med I- taltfo in Anglijo. Tekma bo v Rimu. razen če ne bodo dovršili tamkajšnjega štadiona. Ce ne, bo v nekem drugem italijanskega mestu, najbrž v Genovi. Nov evropski rekord v plavanju BUDIMPEŠTA, 7. — Evropski rekord na 150Q m prosto je postavil 22-)etni Gyorgy Csor- das, ki je progo preplaval s 18’49”6. S tpn» je za skoraj 18” zboljšal rekord, ki ga je postavil leta 1927 S ved Arne Borg s časom 19’07”2. Csordas je že porušil evropska rekorda na 500 in 800 m v prostem stilu in je postal resen kandidat za prvo mesto na o. limpljskih igrah na 1500 m, kljub težki ameriški, avstralski in japonski konkurenci. Kolesarske dirke v Avstriji DUNAJ, 7. — V kolesarski dirki DunajrGraz-Dunaj je zmagal letos znova Avstrijec Rudi Valenta. 420 km dolgo progo je prevozil v 8 urah. 39’32”. KINO V TKSTU Rossetti. 16.00: ((Dozdevna podmornica)) M. D. Carey, M. Toren. Excelsior. 16.30: ((Njegova žena«, J. Garfieid in M. Prešle. Nazlonale. 16.00: «Neprijemljivi g. 880» B. Lancaster D. Mac- Guire. Fenice. 16.00: «Krvoločna», P. Cummings, J. Dali. Filodrammatico. 15.00: «Crni kapitan« S. Barday, M. Berti. Arcobaleno. 15.30: «Večna iluzija« J. Stewart, J. Arthur. Astra Rojan. 15.30: «Vražja ženska«, M. Felix. Alabarda. 14.30: ((Ognjevita pla-vojaska«. Azzurro. 14.00: «Rumeni krog« G. Pečk, A. Baxter. Garibaldi. 15.00: ((Dogaja se v septembru«. Ideale. 14.30: «Trije tedni ljubezni«. Impero. 15.00: «Dunajska dekleta« D. Komar, W. Forst, H. Moser. Italia. 14.30: «BiIl, junak si!». Kin0 ob morju. 15.00: «Kameniti cvet«. Sovjetski film. T. Maka-rov. Marconi. 14.30: «Onkraj obzorja«, D. Lamour, R. Jenning. Massimo. 15.00: «Bombe na Varšavo«. Novo Cine. 14.30: ((Oboževana vsiljivka« L. Young, V. Johnson. Odeon. 14.30: «Pod terorjem«. Radio. 14.30: «Roka smrti«. Savona. 14.00: aZlata pregrada«. Viale. 14.30: «Aj, aj, aj Marija, Marija iz Bahija«, J. Boyer. Vittoria. 16.00: «Ambra». Vlttorlo Veneto. 14.30: «Malesla» S. Tracy, J. Stevvard. POLETNI KINO: Javni vrt. 20.45 «Pomlad« J. Mac Donald. Rojan. 20.45: »Pomlad«. F. Severo. 21.00 «Dva mornarja in deklica«. TRGOVINA Trst, Ul. G. Vasari 10 OGLEJTE si nase izložbe Dospela nam je nova pošiljka spomladanskih čevljev za ženske in moške im: v is asi Krasna darila po ugodnih cenah naprodaj v paviljonu „D O M“ v kopališču Sv. Nikolaj Gospodinje, velika priložnost! Ako postanete ob priliki tržaškega vele. sejma od 24. {unija do 8. julija 1951 naše odjemalke in se vključite v veliko družino LIQUIGr AS boste deležne, razen prve brezplačne polnitve plina, izžrebanja 15 radioaparatov RADIOiMARELLI FIDO 120, ki bo 16, julija 1.1. ob 18. uri na našem sedežu v prisotnosti organov finance Pojasnila dobite: na velesejmu v paviljonu A Stand L I Q U I G A S ali na našem sedežu v UL. M. D’ A Z E G LIO 12 kakor tudi pri vseh naših zastopnikih na Tržaškem ozemlju Brocchetta. 20.45: «Rabljex ho- rak«. Ginnastica. 20.45: «Dve mesti«. Skoljet. 21.00: «Vrni se domov La&si«. RADIO JtUOHl/OVANMKE "CONE TttSTA NEDELJA «.7.1951. Oddaja v slovenščini: Poročila ob 8.00, 13.30, 19.30, 23.05 — 7.45 Jutranja glasba. 8.15 Jutranja glas.ba. 8.30 Za naše kmetovalce. 9.00 Pester orkestralni koncert, dirigira Leopold Sto-kovvski. 9.30 Mladinska oddaja: Zakladi v našem morju - o bogastvu Jadrana. 10 00 La’,ka glasba. 13.45 Glasba po ža'jah. 16.30 Vedre melodije. 17.00 Iz strani slovenske književnosti: Iz poezije Jožeta Šmita. 17.15 Iz zakladnice jugoslovanskih narodov. 17.50 Reportaža: Koloradski hrošč se je pojavil. 18.00 Dve uverturi. 19.00 Slovenska nedelja: Pavčič: Venček narodnih. 23.10 Glasba za lah„ ko noč.t * N L O V E Sl IJA 8.00 Veder nedeljski spored. 8.30 Prešernove nemške pesmi v Zupančičevem prevodu. 9.40 Dopoldanski koncert. 11.15 Plošče, vmes razne zanimivosti. 12.00 Lahek opoldanski spored. 12.40 Zabavna glasba. 13.00 Oddaja za pionirje in cicibane. 14.00 2eleli ste -poslušajte! 17.00 Zaplešimo. 18.00 «Uganite kaj igramo«. 19.10 Virtuozna instrumentalna glasba. 20.00 Johann Strauss: Netopir, o-pereta. 22.50 Glasba za oddih in dobro voljo. T UST II. 8.00 Jutranja glasba. 8.45 Vesela glasba. 9.00 Kmetijska oddaja. 9.30 Lahka glasba. 11-15 Glasba za orgle. 11.45 Ghedini: Koncertni komad. 11.30 Aktualnosti. 11.45 Gershvvin: Rapsodija v modrem. 12.00 Operni dueti. 12.30 Polke in mazurke. 13,00 Glasba po željah. 14.30 Popoldan v operi. 15.30 Orkester Melachrino. 16 00 Promenadni koncert. 16.30 Parada lah- 17.00 Vsakdo rad {fteldna ftM FIGOVCU Cfaiko) TOČIJO SE PRISTNA ISTRSKA IN BRIŠKA VINA . DOMAČA KUHINJA - SVEŽE RIBE TRST - IL. GHEOA ŠT. 8 AVTORIZIRANI GEOMETER • prevzema vse posle za katastrska knjiženja zemljišč in načrte stanovanjskih hiš po ugodnih cenah UL. MACHIAVELLI 17. III. vrata 7 Slavni pevci. 19.00 Rahmaninov: Koncert št. 2. 19.30 Znane uverture. 20.00 Operetna glasba. 20.35 Pestra giašBa. 21,30 Slovenske pesmi. 22.00 Bach: Koncert v d molu za klavir in orkester. 22.23 Orkester Hovvard Barlovv. 22.45 Liszt Busoni: Španska rapsodija, 23.00 Skladbe Wienavskega. 23.35 Polnočna glasba. Tit ST I. 8.00 Jutranja glasba. 8.45 Operna glasba. 9.25 Kmečka glasba. 11.30 Lahka glasba in pesmi. 12.10 Spored je vaš. 13.25 Orkester pesmi. 14.00 Ritmi za klavir. 15.00 Melodičen orkester. 15.30 Orkester modemih ritmov. 16.00 Pestra glasba. 16.30 Napoletanske pesmi. 18.00' Plesna glasba. 18.40 Orkester p. v. Angellnija. 19.10 Glasba iz filmov. 21.30 Glasba p. v. S. Koussewitzsky. 22.00 Glasbema fantazija. 23.20 Plesna glasba. IZDELUJE HO N A J > NIŽJIH CENAH IN MAJSOLIUNCJ1! MIZARSKA DELAVNICA Pupis Krnil X H S 1 UL. TCRSlCEU-l, St «. : : Tudi na obroke :: RADIO Daoašnje najvažnejše oddaje: Jug. cona Trsta: 9.00 Pester or. kestralni koncert - dirigira Leopold Stokovvski; 19.00 Slovenska nedelja. Slovenija; 12.00 Lahek opoldanski spored: 20.00 Richard Strauss: Netopir - opereta. Trst II.: 11.45 Gerschwin: Rapsodija v modrem; 22.49 Litzt: Španska rapsodija. Trst I.: 18.00 Plesna glasba; 22.00 Glasbene fantazije. CIRKUS ŠTIRIH SESTER MEDRANO TRST ■ Ul. S. Tramvaj Marco (na vogalu UL DVAlviano) 1 in 2 — Avtobus «N» PIKADA CIRKUSA 1991 6 SLONOV — SKUPINA TIGROV ŠIMPANZ — 40 KONJEV Najboljši me-dnarodni umetniki ZRAČNI BALET (KAN KAN) Predstave vsak dan ob 21.30 uri V ČETRTEK, SOBOTO IN NEDELJO 2 PREDSTAVI OB 17. IN 21.30 URI OBIŠČITE ZVERINJAK, KI JE NA OGLED VSAK DAN OD 9.30 URE. Ob 11. uri se deli zverinam hrama. Cirkus je popolnoma in dobro zračen PREDPRODAJA VSTOPNIC PRI BLAGAJNI ATEC NA TRGU GOLDONI 1 - TEL 93-250 IN 93-711 TER PRI BLAGAJNI CIRKUSA TEL. 41-191 UGODNE CENE MALINOVEC iz kraikih malin in druge sirupe kakor oranžado, rnento itd. dobite v najboljši kvaliteti pri tvrdki JAKOB PERHAUC TRST - lil. Xidias 6 - Tel. 96332 NA ZALOGI VEDNO LIKERJI, ŽGANJE, JAJČNI KONJAK IN ALKOHOL ZA VLAGANJE SADJA '“"'J V--*1 ■■ ' k POVSOD SAMOSTOJEN PLIN ZADNJA IZNAJDBA TEKOČIH PLINOV Iščemo predstavnika za VIDEM in trgovske potnike, prav tako za VIDEM, predstavnike in trgovske potnike za GORICO Zastopniki za T B S T Bratje ROSSONft Obiščite na* na VELESEJMU v PALAČi NARODOV kih orkestrov, I posluša. 18.00 Plesna glasba. 18.30 ..................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... ga poslužuje in nas prilc# © tDanes ml je g. Tailhand, francoski odpravnik poslov, zaupno preMtal br-zojav, ki ga je prejel od Mil-leranda. Vsebina je sledela: Gospod Giolltti je izjavil Millerandu na zadnjem se stanku, da se bo a lede jadranskega vprašanja direktno pogajal z našo vlado. Italijanski pogoji so: 1. Neodvisnost Reke «dans les conditions determineesn. 2. Snežnik (Monte Nevoso) 3« potreben Italiji. 3. Italija se ne more rtezinte-resirati od u*ode Italijanov » Zadru 4. Neodvisnost Albanije v mejah 1913 leta. a) Italija se je odrekla protektoratu nad Albanijo po londonskem paktu; b) Italija ni v Valoni; c) Ona priznava sporazum med Tittonijem in Venizelosom od julija preteklega leta; č) Italija ni dovolila Črni Bori, d« ostane v Skadru leta 191X Potem je o. Tailhand pretita1 drugi brzojav, iz katerega mi je dal priloženi izvle-tek,' zopet o jadranskem vprašanju: ■Francoska vlada polaga mnogo na zadovoljivo In hitro ureditev jadranskega vprašanja ne samo s stališča splošnega umirjemja In pomiritve centralne Evrope, temveč tuPca: trgovski 60. flnančno- si.. tv. ie a uDravnl 100. osmrtnice 90 lir Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podniž.: Gorica, Ul. S. Pelllco l-II., Tel. 11-32 Koper, U). Batttstl 301a-I. Tel 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 800, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: izvod 3, mesečno 70 din. FLRJ: izvod 4,50, mesečno 80 din. ' Poštni tekoči račun za STO • ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega tiska Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 20-08, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-80332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. • TRST-