Učiteljska izobrazba. Po svetovni vpjni se je življenje narodov preokrenilp. To ima za posledico tudi reformacijo šplstva. Vse države se pečajo s preureditvijo šo.skih razmer. Znano pa je, da vtisnejo pečat šoli učiteljske osebnosti, ne pa samo razna določila. Vse odredbe ostanejo samo na papirju. če jih učiteljstvo ne zbudi k življenju. Zato ie dplžnost države, da v skladu z raznimi reformami predvsem reorganizira učiteljsko izobrazbo. Tega se je predvsem zavedaia Nenočija, ki je učiteijsko izobrazbo nanovp preuredila. Z letošnjim letom so vse učiteljske pripravnice zatvorjene in bodoči učitelj bo do svoje visokošplske zrelpsti študiral na poljubni srednji šoli, kakršnih ie več tippv. Tak-o bo ves ta čas žive. v tovarištvu in življenju svojih tovarišev, svoje mladine in ne bo več izoliran kot je bil do sedaj. Po dovršeni srednji šoli se bo duševno zrel odločil za študii na dvoletni pedagoški akademiji, ki ga bo temeljito uspospbi.a za učiteljsko službo. Namen akademije je. da vzgoji socialno aktivne ljudske izobraževalce, ki bodo stppili med narod in ga s svojim znanjem in vpljo združevali v enotnost. Ne z vidlka »domačega kraja«, ne z vidika »od otroka dalje«, temveč z vidika mladega nemškega človeka, ki je v svoji dpmovinski vrednosti vzgojen za delovanje na nemški skupnosti, ie ges'o reform. Nemčija ve, da sloni veliko delo izobrazbe mladine na učiteljskih osebnostih in da se bo le na poglobitvi teh osebnosti poplačal ves trud in žrtve, ki jih ima država za prosveto. PojavLa so se mnenja, naj učitelj študira na univerzi. Tp pa je za enkrat nemogoče. ker bi ta vsled svoje strukture, to posebno in po svojem pomenu šele razvijajočo se nalogo, ne mogla rešiti. Pedagoška akademija se bo razvijala po svoje, kakor so se razvijale tehnične, akademije, ki so se pričele ustanavljati pred kakim polstoletjem. Takrat so jih opazova.e univerze le s primernim spoštovanjem, a so se razvile do danes v upoštevane nove visoke šo- le, ki imajo za razvoj Nemčije na tehničnem poliu samostojen in odločilen pomen. Učiteljska izobrazba se je tudi na Čehoslovaškem preuredila. Učiteljišča se zapro in bodoči učitelj bo moral absolvirati srednjo šplo, nakar se bo odločil za študij na pedagoški akademiji. Ljudskošolski učitelj bo študiral eno, meščanskošolski učitelj pa dve leti. Oglejmo si razmere v naši dpmovini. Ne tajim, napredujemo, a ie počasi. K cilju jadramo pp vsemogočih ovinkih in ureditve učiteljskega študija se do sedaj z energično gestp še ni nikdo lotil. Razne reforme dostikrat niso utemeljene v našem globoko začrtanem programu in razno delovanje, ki se nain ukazuje, ni šplstvu v korist. Pustite tudi pri nas bodoeega učitelja absolvirati sred-njo šoio. Ne ločite ga tako zgodaj od drugih. Ustanovite pedagoško akademijo, v katero se bodo vpisali duševnp zreli maturanti. S tem je v zvezi cel kompleks raznih vprašanj, katere moramo rešiti. V mislih imam enotnpst šolstva ki se organizacijsko opira na osnovno šolPv delovno šo,o, skupni pouk itd.. p čemur hočem razpravljati v »Popotniku«. Nikdo pa naj ne verjame, da temeljito izobražen učiteli ne bo hptel delpvati na deželi. Nasprotno, marsikdo st bo srečnega čutil, da bp lahko sejal seme svojih idej med priprostim .judstvoin. Tam bo resničen voditeli in povsod bo našel polno mikavnosti. Bodočega učitelja ne sinemo videti samo v razredu. Takega učitelja pri sedanji metodi jaz ne smatram za pravega Ijudskega izobraževalca. Bodoči učitelj bo živel med l.judstvom, bogatii bo njegovo materijalno in umetniško bogastvo in dvigal bo naš narod v resnična jugoslovansko enotnost in ppsebnost, v jugoslovanski značaj, s čimer bo naš narod pred svetom pridobil na večiem ugledu. Tedaj bo prišel čas, ko bo jugoslovanski učitej imel v resnici ljudstvo za seboj, čas, ko bo učiteljski stan eden izmed najbolj spoštovanih stanov. Strnimo vrste in oglašajmo se z zahtevami po reformi učiteljske izobrazbe. Pridobimo za naše težnje merodajne faktorje. Če se naše zahteve uresničijo, tedaj bpmp visoko dvignili naše šolstvo in našim potomcem bomo poklonili zlat dar. Leo P.