Gospodarske stvari. S kmetskega vrta. Neko slabo navado imamo Slovenci, katera nain dostikrat Skoduje več, kakor koristi, namreč vse, kar vidinio novega pri sosedih, začnemo bitro posnemati, brez ozira na to. je-li dobro ali slabo. Tako delanio z jezikoin. ker le preradi. če koliekaj znamo neinšeine, zanemarjamo lepi doinači jezik: tako ,je z marsikatero lepo staro navado, katero smo postavili v kot, kakor hitro sino pri sosedib drugače zapazili. Skoraj enako zdi se mi. da delamo pri sadjereji, ko hvalisamo razne vrste sadja dobljene iz tujine, kakor bi v resnici doma ničesar dobrega ne imeli. S tein pa ne mislim grajati napredka ali zboljšanja sadjereje, s katerim namenom se požlalitnjuje in poskuša s tujiini vrstaini, pač pa želim braleein pokazati, da iniaino tudi doma nekaj vse bvale vrpdnega sadnega drevja. Tega bočem danes nekoliko opi.sati. Po.jdi toraj, dragi bralec, v priprosti kmetski vrt z nipnoj, da ti pokaženi, kaj ondi raste, cvete in zori v firigrizek naSemu sadjerejcu. Ali iiekaj te prosiin najirpj. da imaš namreč po1rpl.jen.jp v teni,- ker li s pravim imenom raznili vrst jabelk ne inoreni laliko poslužili. Opisal ti boin toraj, kolikor mogoče, drevesa in sadje, pa dodal iine, s katerim ga tu zovejo, niorda bo kdo žp iz lega spoznal, kakšno mu ,je pravo hne; če ne, inora |>a dati mojeniu iinenu, da velja. Misliin pa o j)rvi priliki poslati nekaj našega sad.ja strokovnjaku v pregled. da vsa.j izvem s tein za prava imena. Prva naju v oči bodejo lepa debela jabelka, katera, če so polna in lo je Se precej pogosto, kar tiščijo s svojo težo vpje k tlem. Drevo je od vseb skoraj največ.je, deblo in veje trdne, sanio zlo na velru in solncu ne sinp biti. tain ga rad napade pereči ogenj in navadno čez nekaj let tudi uinori. Sad je preeej debel, lepe bele, po solnčnej strani rudečkaste barve. Okusa je prav sladkega, zato bi bilo pripravno za sušenje, kar je sadja odveč, zlasli ker v pozno ziino ne vstraja in tudi mošta daje 1p malo. Kupeein diše ta jabelka, le pri vožnji in nalaganji se inora z njimi rablo ravnati, ker so jako nježne kože. Žal, da jim tukaj celo ne vemo za nobeno pravo iine. temuč jih le po njih obliki imenujemo »debela sladka«. Nekaj korakov dalje vidiva drugo vrsto, katera je pa po svojenrfino duhlečeni sadji ne le po Štajarskeni, teinveč pod imenom: »štajarski zgodnji maršlanCek« daleč po svetu okoli znana in ima v kupčiji prvo mesto, Toda kakor je lin in čez vse hvaljen njen oku«, tako je slabo hvaljena njena rodovitnost. Redko je leto, da bi obilno obrodila ta vrsta in videti je skoro, kakor bi se bila že celo naveličala. Izined boleznij je enaka ziniskemu maršlančku, najrajejo napaderak, s tem razločkom, da pri zgodnjej vrsti pogosteje napade veje, kakor deblo. Uzrokov je več, najnavadnejši menda, če drevo blizo gnojišča stoji, preveliko gnojenje, kajti ondi sp bolezpn ta največkrat nahaja. Tretja vrsta iina jabelka srednje velikosti, precej ploščnate podobe in rumenkaste barve. Okusa je nekoliko rezkega, kar posebno nekateri hvalijo. Iinenujemo jo »tofanee», morebiti izvira to ime iz besede »Tafelapfel« t. j. namizno jabelko. Drevo je sredn.je velikosti in šc precej trdno proti boleznim, ako le ni udarjeno ali pri obrezovanji in od snega preveč ranjeno. Zori meseca septembra, pa vstraja kje do božiča, ter vsled lnehke kože le prerado se udari in tudi gn.ji.jp preeej rado. (Konee prih.) Sejniovi. Dne 18. januvarija v Kapelab in v Tilniiči. Dne 20. januvarija pri Št. Lenarlu v slov. goricab in v Imenem (za .svin.jp.)