Leto 1894.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XVIII. — l/dan in razposlan dne 24. marca 1894.
(Obsega štev. 52.-53.)
52.
Dopustilnica z dne 23. januvarja 1894.1.
za vzhodnogališke železnice.
Mi Franc Jožef Prvi,
Po milosti Božji cesar avstrijski;
aPostoljski kralj ogerski, kralj Seški, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimèrski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda krakovski; vojvoda lotarinški, salcburški, štajerski, koroški, kranjski, bukovinski, gorenje-sleški in dolenje-sleški; véliki knez erdeljski; niejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker je Vladislav grof Baworowski v družbi '■ Wlodimirom grofom Baworowskim, Mieczysla-"om grofom Duninom-Borkowskim, Adamom polom Goluchowskim in Julijem grofom Kory-°wskim zaprosil, da bi se jim dalo dopustilo za Nadnjo in obrat lokalnih železnic iz Kopyezyrtca
v Tarnopol, iz Hadyfikowca v Iwanie puste s krilom v Skalo in iz Kalinowszczyzne v Zaleszczyke, vzvi-delo se Nam je, z ozirom na občo korist te podjetbe, imenovanim koncesionarjem to dopustilo na podstavi zakona o dopuščanju železnic z dné 14. septembra 1854. 1. (Drž. zak. št. 238.), kakor tudi na podstavi zakonov z dné 17. junija 1887.1. (Drž. zak. št. 81.), z dné 28. decembra 1890. 1. (Drž. zak. št. 229.) in z dné 27. decembra 1893. 1. (Drž. zak. št. 198.), nadalje na podstavi zakona z dné 8. aprila 1893. 1. (Drž. zak. št. 00.) podeliti takö-le:
§• 1.
Koncesionarjem dajemo pravico, zgraditi in obratovati nastopno lokomotivno železnico, katero bo napraviti v stik s progo državne železnice iz Stanislavova v Husiatyn, (vzhodnogališke lokalne železnice), in sicer:
1.	od postaje Kopyczyrtce kolikor moči blizu Janowa črez Trembowlo in Oströw v Tarnopol,
2.	od primernega mesta med postajama Ha-dyiikowce in Czortköw črez Borszczöw v Iwanie puste s krilom od Terezina v Skalo,
3.	od primernega mesta med postajama Kali-nowszczyzna in Czortköw črez Jagielnico v Zaleszczyke.
(Slorenlur.h.)
25
Spredaj imenovane železnice je napraviti s pravilno raztečino in pa kot lokalne železnice, izvzemši delni kos od Ostrowa v Tarnopol na progi iz Ko-pyczyiica v Tarnopol, katerega je izvršiti kot glavno (véliko) železnico druge vrste.
§• 2.
Železnicam, ki so predmet té dopustilnice, dodeljujejo se nastopne ugodnosti:
a)	Oprostilo od kolkov in pristojbin za vse pogodbe, ki jih podjetba lokalnih žeteznic sklene, za vse vloge, ki jih vpodä, in za listine, ki jih naredi ; nadalje za vse knjižne vpise na podstavi teh pogodeb in listin, in naposled za druge uradne posle in uradne izdatke v namene, povedane tu doli, namreč :
1.	v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obrestovanje in pa obrat do časa, ko se začne ta obrat, po vseh v §. 1. imenovanih železničnih progah;
2.	'v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice do konca prvega obratnega leta vseh v §. 1. imenovanih železničnih prog.
Te ugodnosti se ne uporabljajo na razprave sodnega postopanja v spornih stvaréh.
b)	Oprostilo od kolkov in pristojbin za izdajo delnic in prednostnih zadolžnic, namenjenih v nabavo glavnice za prvo napravo in dopu-stilu ustrezno opremo, sè začasnicami vred, in za vknjižbo zastavne pravice na železnično-knjižnih enotah ali drugih nepremičninah, namenjenih v zagotovilo prednostnih zadolžnic, in takö tudi od prenosnine, kar se je nabere o nakupu zemljišč na koncu prvega obratnega leta (lit. a, št. 2.), razen pristojbin, ki jih je o tem povodu opraviti in katere po obstoječih zakonih pristojé občinam ali drugim samovpravnim združbam ;
c)	oprostilo od pristojbin in odredbin, dolžnih za podeljeno dopustilo in za izdajo te dopustilnice ;
d)	oprostilo od dobitkarine in dohodarine, od plačevanja kolkovnih pristojbin za kupone, in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se vtegnil uvesti z bodočimi zakoni, na dobo tridesetih let, računčč od današnjega dné.
§- 3.
Za železnice, oznamenjene v §. 1., dodeljuje država poroštvo letnega čistega donosa, ki je enak štiriodstotnemu obrestovanju in razdolžni kvoti prednostnega posojila v nominalnem znesku 9,000.000 goldinarjev avstrijske vrednote v notah največ, katerega bo v dobavo novcev vzprijeti ter odplačati v 75 letih, in pa štiriodstotni prednostni dividendi in do-tični razdolžni kvoti za prednostno delnično glavnico, ki naj sega do 1,000.000 goldinarjev avstrijske vrednote največ, takö namreč, da bo, ako ne bi letni čisti donos dosegel zneska, za katerega velja poroštvo, državna uprava dopolnila primanjkljaj.
Letni čisti donos, za katerega velja poroštvo, ustanavlja se za čas, ko se obrat po vseh v §. 1. imenovanih železničnih progah prične, do preteka 75. leta dopustila na največinski znesek 424.706 goldinarjev avstrijske vrednote in za ostali čas, dokler bo dopustilo trajalo, na znižani največinski znesek 89.942 goldinarjev avstrijske vrednote.
Za obrestovanje spredaj omenjenega prednostnega posojila v nominalnem znesku 9,000.000 goldinarjev avstrijske vrednote v notah največ, katero bo zalagati na dolg glavnice za gradnjo v času od dné, katerega se izdadö delne zadolžnice tega posojila, do časa, ko se prične obrat po dopuščenih železnicah, more država zagotoviti poroštvo s tem pogojem, da se po presodku vlade in dokazilih, katera ona preskušuje, zagotovi izhajanje s proraču-njeno glavnico za gradnjo in pa da se bo držal do-pustilu ustrezni rok za gradnjo (§. 8.).
§. 4.
Od letnega, po §. 3. s poroštvom zagotovljenega čistega donosa je uporabiti v odplačilo prednostnih delnic in prednostnih zadolžnic, ki se izdadö, oni znesek, ki ga državno upravstvo določi po razdolž-nem črtežu, katerega ono odobri in po katerem se mora vsa napravna glavnica (§. 12.) razdolžiti, dokler traja dopustilo.
Prednostne obligacije naj se odplačajo prej, kakor prednostne in osnovne delnice.
§• 5.
Državno doplačilo vsled prevzetega poroštva naj se opravi zadnji čas tri mesece po predložbi dokumentiranega letnega računa potèm, ko je bil ta račun pregledan.
Erar opravi vendar tudi poprej delna plačila, da sc odkupijo dospeli kuponi prednostnih obligacij lr> prednostnih delnic po potrebščini, na podstavi proračuna o donosu izpravljeni, pod pridržkom obračuna na podstavi letnega računa, ako koncesi-jonarji dotično prošnjo vložijo šest tednov, preden dotekö kuponi.
Ako bi se pokazalo po dokončni ustanovitvi letnega računa, katerega bo predložiti tri mesece Po preteku Qbratnega leta zadnji čas, da so na-prednine bile previsoko odmeriene, naj koncesijo-narji precej vrnejo prejeti presežek, doštevši šest odstotkov obresti.
Doplačilo se mora od države zahtevati zadnji čas v letu dni po preteku dotičnega obratnega leta, sicer bi prestala pravica do njega.
§■ 6.
Sè zneskom, ki ga državno upravstvo plačuje vsled prevzetega poroštva, postopati je zgolj takö, ■^kor ■/, naprednino, ki daje obresti po štiri od sto "a leto.
Kadar čisti donos železnice prestopi zagotovljeno letno vsoto, mora se dotični prebitek precej °dpraviti na državno upravsto v povračilo dane na-Pfednine z obrestmi vrčd, dokler ne bo popolnoma °dplačana. Pri tem je treba dospele obresti opraviti, Preden se vrnejo naprednine.
Tirjatve države iz takih naprednin ali obresti 1 še niso bile plačane do časa, ko prestane dopu-stilo ali ko država železnico odkupi, opraviti je iz še °stale imovine železnične podjetbe.
§• 7.
Morebitni stroški za beležbo efektov na tozem-'n in inozemskih borzah in pa davki, ki jih bo P°'ljetba morala plačevati po preteku davka pro-'n let, smejo se v obratni račun postaviti kot raz-j Uek; o kolkovnih pristojbinah za kupone
to ni
Za državna'doplačila podjelba ne plačuje nikakc ' °liodarine.
§■ 8.
nie ■ ^ra<^nj° v §• !•> odstavku 1. imenovanih želez-Je začeti prej ko mogoče in dokončati jo v delnem
kosu od Tarnopola do Ostrowa najdalje do konca 1895. leta, v ostalih progah pa najkesneje v petih letih, računčč od današnjega dnč. Dodelane železnice je takoj izročiti javnemu prometu ter obrat po njih vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler traja dopustilo.
Da se bodo držali gorenjega rokü za gradnjo dolžni so koncesionarji dati na zahtevo državnega upravstva zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevale gorenje dolžnosti po krivdi koncesijonarjev, smé se izreči, da je ta po-ložnina zapala.
Vrsta, po kateri naj se posamezne železnične proge izvršujejo, ustanovi se z dogovorom, kateri se bo sklenil med državnim upravstvom in med kon-cesijonarji.
§. 9.
Da izdelajo dopuščene železnice, dodeljuje se koncesijonarjem pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica naj se koncesijonarjem dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in o katerih bi državno upravstvo spoznalo, da je njih naprava v javnem interesa.
§- 10.
Koncesijonarjem se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar ustanavlja ta dopustilnica, in pa dopustilnih pogojev, ki jih bo postavilo trgovinsko ministerstvo, pa tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanju železnic z dné 14. septembra 1854.1. (Drž. zak. št. 238.) in železnični obratni red z dné 16. novembra 1851. 1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.), in pa zakoni in ukazi, kateri se morebiti v bodoče dadö.
Kar se tiče obrata, odpuščajo se varnostne naredbe in obratni predpisi, podani v redu za železnični obrat in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko, kolikor se bo z ozirom na posebne prometne in obratne razmere dopuščene lokalne železnice, so-sebno na njeno znižano vozno brzino, trgovinskemu ministerstvu zdelo pripustno, ter bodo na to stran veljali dotični posebni obratni predpisi, ki jih izda trgovinsko ministerstvo.
§. 11.
Gradnja dopuščene železnice se izvrši po uka-zilih, ki jih izda trgovinsko ministerstvo, pod neposrednim vodstvom in nadzorom trgovinskega mini-sterstva in generalne inšpekcije avstrijskih železnic, oziroma generalnega ravnateljstva avstrijskih železnic.
Gradnja in dostavke naj se oddajejo po podrobnem projektu in proračunu stroškov, ki se sestavi pod primernim vplivom državnih organov pod neposredno ingerenco vlade in po pogojih, navadnih pri gradnji državnih železnic.
Dela za gradnjo naj se oddajejo ločeno od nabave novcev ponudboma. Toisto velja o vseh drugih dostavkah, izvzemši samo tiste, katere deležniki zagotovijo s prevzetbo osnovnih delnic.
Vrednost dostavek gradiva, odstopov zemljišč in drugih oprav, ki naj se zagotovijo s prevzetkom osnovnih delnic, naj se določi po postavkili stroškovnika, ki ga državno upravstvo pregleda, eventuvalno po sodni cenitvi.
Vozila, kolejnice (šine) in drugačne železniške sestavine, in pa vsi predmeti za opremo se morajo dobaviti samö in edino iz domačih fabrik.
Izjemo od tega določila more trgovinsko ministerstvo dovoliti tedaj, kadar bi se dokazalo, da domače fabrike ne morejo opraviti dotičnih dostavek gledé na ceno, kakovost in čas, do katerega jih je izvršiti, po istih pogojih, kakor jih ponujajo inozemske tvornice.
§. 12.
Koncesionarjem se priznava pravica, da s posebnim dovolilom državnega upravstva in s pogoji, ki jih to postavi, naredé v izvršitev dopuščene pod-jetbe lokalnih železnic posebno delniško družbo, katera naj stopi v vse pravice in zaveznosti konce-sijonarjev.
Koncesijonarji so vpravičeni, s pogoji, kijih postavi državno upravstvo, izdati v nominalnem znesku za 9,000.000 goldinarjev avstrijske vrednote v notah največ prednostnih zadolžnic, katere bo obrestovati sè štirimi odstotki ter odplačati v 75 letih.
Oddaja prednostnih zadolžnic, ki se izdadö, naj se opravlja ponudboma po ukazilih, ki jih vkrene državno upravstvo.
Nadalje se koncesijonarjem priznava pravica, da izdadö prednostnih delnic, ki gledé obrestovanja in razdolžitve imajo prednost pred osnovnimi delnicami, do zneska 1,000.000 goldinarjev avstrijske vrednote v notah.
Dividenda, ki pristoji prednostnim delnicam,
J preden nastane osnovnim delnicam pravica do dividende, pri čemur pa ne bodi nobenega doplačila iz donosov poznejših lét, ne sme se odmerjati z več kakor štirimi odstotki.
Znesek resnične in pa nominalne napravile glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem naj velja to načelo, da se ne smejo v račun postavljati nikakoršni drugi stroški razen stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in vredbo železnic in za dobavo vozil z odobrilom državnega upravstva res uporabljenih in prav izkazanih, in pa razen zneska za nabavo gradivne zaloge in blagaj-nične dotacije, katerega ustanovi državno upravstvo, prištevši interkalarne obresti, ki so bile med grajenjem res izplačane, in kar je bilo res kurzne izgube pri dobavi glavnice.
Ako bi po dopustilu vstrezni izvršitvi železnice in pa potem, ko se ta spravi v obrat, bilo treba še drugih novih staveb, ali ako hi bilo treba pomnožiti obratne naprave, sméjo se dotični stroški, kolikor se ne založč iz pričuvnega zaloga ali poroštvenemu računu na dolg, prišteli napravili glavnici, če je državno upravstvo privolilo v namerjane nove stavbe ali v pomnožitev obratnih naprav, in se stroški izkažejo, kakor gré.
Družbena pravila in pa obrazci prednostnih zadolžnic, osnovnih in prednostnih delnic, ki se izdadö, potrebujejo odobrila državno upravstvo.
V pravila delniške družbe, ki se napravi, je vzprejeti določilo, da morajo — ako bi državno upravstvo v posameznih slučajih ne dovolilo kake izjeme — biti vsi udje načelništva (upravnega svéta. ravnateljstva) avstrijski državljani ter prebivali v ozemlju kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru.
g. 13.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravJ oseb in reči se je v tem oziru in pa gledé polaj»1' potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih’
katera vsak čas veljajo pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila se uporabljajo tudi za deželno brambovstvo in črno vojsko obéh državnih polovic, za tirolske deželne strelce, in za žandaremstvo, in to ne samo o potovanju na račun državne blagajnice, ampak tudi o služabnem potovanju na svoj račun k orožnim vajam in priglednim zborom.
Za prevažanje civilnih stražnih krdél (varnostne straže, finančne straže itd.) naj se slično uporabljajo znižani tarifni postavki, veljajoči za vojaške prenose.
Koncesionarji se zavezujejo, da bodo pristopili dogovoru, med avstrijskimi železničnimi družbami sklenjenemu zastran nabave in imetja opravnih reči za prevažanje vojakov in pa vzajemnega pripoma-ganja z osebjem in vozili za veče vojaške prenose, nadalje da bodo pristopili vsak čas veljajočim predpisom o železništvu za čas vojske in pa dodatnemu dogovoru, ki je obveljal 1. dné junija 1871. I. o prenosu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležčče prevažati na račun vojaške blagajnice.
Vsak čas veljajoči predpis za vojaške prenose po železnicah, in pa vsak čas veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobé za koncesionarje moč in veljavo z dném, ko se po dopuščenih železnicah prične obrat.
Predpisi enake vrste, ki sc bodo izdali po tem času, ki se pa ne bodo objavili po Državnem zakoniku, zadobé za koncesionarje veljavo in moč, kadar se jim bodo uradoma priznanih,
Te dolžnosti imajo koncesijonarji samö v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje zdi izvršljivo z ozirom t'a drugotnost posameznih prog in na olajšila, vsled toga dodeljena gledé na napravo in opremo.
Koncesijonarji so dolžni, pri oddaji služeb ozirati se v zmislu zakona z dné 19. aprila 1872. 1. (Drž. zak. št. 60.) na doslužene podčastnike iz vojska, vojnega pomorstva in deželne hrambe.
§• 14.
Obrat železnic, ki so predmet te dopustilnice, v°di na račun koncesijonarjev država, in koncesijo-narji bodo morali upravstvu državnih železnic po-Vrniti stroške, ki mu zares nastanejo po tem obratovanju. Način, kako naj se vodi ta obrat, vravnâ se
z obratno pogodbo, katera se sklene med državnim upravstvom in koncesijonarji.
Zatorej se edino in samö državnemu upravstvu pridržuje ustanavljanje tarif za prevažanje oseb in blaga, in pa ustanavljanje razredbe blaga in vseh na prevažanje tovorov se nanašajočih postranskih določil, kakor tudi ustanavljanje dajatev, ki naj jih že-leznična podjetba opravlja za javne namene, sosebno na korist poštnega upravstva in državnega telegrafskega zavoda, pri čemer je z ene strani jemati v poštev javne ozire, za katere gré, z druge strani pa zadostno donosnost podjetbe.
Sicer pak se vredba tarif za osebe in blago in pa vredba dajatev za javne namene vsak čas pridržuje zakonarstvu. Taki vredbi se morajo koncesijonarji podvreči.
§• 15.
Koncesijonarji imajo dolžnost, državnemu upravstvu na njegovo zahtevo vsak čas dopustiti so-porabo železnic za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se bodo še le napravile in bodo v državnem obratu, in to takö, da ima državno upravstvo pravico, prosto ustanavljaje tarife, za pri-mérno odškodnino odpravljati ali odpravljati dajati cele vlake ali posamezne vozove po soporabljanih železnicah ali posameznih njih kosih. Ta soporaba naj se vendar vrši samö takö, da se ž njo ne moti lastni pravilni obrat soporabljanih železnic.
Odškodnina, katero bo opravljati, oziroma po posameznih vrstah službe poprck plačevati, naj se ustanovi po določilih, razglašenih v prilogi C k do-pustllnici z dné 1. januvarja 1886. 1. za cesarja Ferdinanda severno železnico v Državnem zakoniku iz leta 1886. na strani 63, in to takö, da je tamkaj (v točki I., lit. a in v točki II., lit d) navedena glav-nična bremena vzprejemati z največ štirimi odstotki za obrestovanje in s tisto razdolženo kvoto uporabljene nominalne naprave glavnice, katera vstreza črtežu.
§• 16.
Dopustilna doba in ž njo vred v §. 9. lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na 90 let, račnnčč od današnjega dné, ter mine po ! tem roku.
Državna uprava smé izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega rokii izgubilo svojo moč, ako se po krivdi koncesionarjev ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. .3. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se kak prestop roku ne mogel opravičiti v zmislu §. 11., lit. h) zakona o dopuščanju železnic.
§• 17.
Državna uprava si pridržuje pravico, da smé dopuščene železnice, ko bodo dodelane in v obrat izročene, vsak čas odkupiti po nastopnih določilih:
1.	Da se ustanovi odkupnina, seštejejo se letni čisti donosi, kar jih je podjetba imela v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti donosi najslabejših dveh let in potem se izračuni poprečni čisti donos ostalih petih let.
2.	Ko bi se pak železnica odkupila pred preteklim sedmim obratnim letom, ali kadar bi po določilih odstavka 1. najdeni srednji čisti donos ne dosegel vsaj letnega zneska, enakega tisti letnini, ki je potreben za počrtežno obrestovanje in raz-dolžitev prednostnih zadolžnic, ki se bodo izdale z odobrilom državnega upravstva, s prišteto tisto letnino, ki je potrebna za obrestovanje in razdolži-tev po državnem upravstvu odobrene delnične glavnice in sicer prednostnih delnic sè 4 odstotki, osnovnih delnic z 2 odstotkoma v času, dokler traja dopustilo, tedaj se ta spredaj oznamenjeni letni znesek določi za čisti donos, ki ga je jemati v podstavo za odméro odkupnine.
3.	Odškodnina, ki jo bo dati, bodi v tem, da se koncesijonarjem v še ostali dobi dopustila izplačujejo za počrtežno obrestovanje in razdolži-tev prednostnih zadolžnic potrebni zneski do časa, ko se té popolnoma odplačajo, ob rokovih dospé-losti, ustanovljenih po črtežu, nasproti pa, da se po odbitku teh zneskov ostajajoči srednji donos izplačuje v zmislu odstavka 1., oziroma ako bi nastopil kak v odstavku 2. omenjeni slučaj, tamkaj navedena letnina za delnično glavnico v polletnih obrokih 30. dné junija in 31. dné decembra vsakega leta po dospelosti.
4.	Državi se pridržuje pravica, prevzeti kadarkoli namesto še ne dospelih letnih plačil ob času
odkupa po odobrenem razdolžnem črtežu še neodplačane prednostne zadolžnice, da jih sama plača, in nadalje plačati glavnico, enako znesku glavnične, računčč obresti od obresti, po štiri od sto na leto diskonlovanc vrednosti onih plačil, ki jih je po določilih odstavka 3. opravljati polletno razen zneskov, potrebnih za počrtežno obrestovanje in razdolžbo prednostnih zadolžnic.
Ako se država odloči to glavnico plačati, plača naj jo v gotovini ali z državnimi zadolžnicami, kakor si to sama izbere. Državne zadolžnice je pri tem računih po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno , preteklem polletju na dunajski borzi zaznamovali o državnih zadolžnicah enake vrste.
5.	Izplačavši odkupnino, pride država po odkupu železnic in z dném tega odkupa brez daljne odplate v bremen čisto last in v užitek teh tukaj dopuščenih železnic z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši tudi vozila, gradivne zaloge in blagajnične zâloge, potèm do-vlačnice, ki so morda lastnina koncesionarjev, in postranska družbena opravila in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, ako le ti niso že bili namenu primerno uporabljeni z odobrilom državnega upravstva.
§. 18.
Ko mine dopustilo in tistega dné, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek tu dopuščenih železnic in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, tudi vozil, gradivnih zâlog in blagajničnih zâlog, potèm do-vlačnic, ki so morda lastnina koncesijonarjev, in postranskih družbenih opravil in pa iz napravne glavnice narejenih obratnih in pričuvnih zakladov v obsegu, povedanem v §. 17., št. 5.
Ako to dopustilo mine, in pa tudi, ako se železnice odkupijo (§. 17.), obdržč koncesionarji lasi pričuvnega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov podjetbe, in kar bi imeli po obračunih tirjati, potèm last posebnih del in poslopij, napravljenih ali pri* dobljenih iz lastne imovine, katere so si sami sezidali ali pridobili po pooblastilu državne uprave z izrečnim pristavkom, da té reči niso pristojstvo železnice.
§• 19.
Ako se napravi dčlnična družba, ima komisar, ki ga postavi državno upravstvo, tudi pravico, ko-likorkrat se mu primerno zdi, hoditi v seje upravnega svéta ali drugega zastopa, kateri velja za načelništvo družbe, in pa v vélike zbore, ter tam ustavljati vse naredbe in sklepe, ki so nasprotni zakonom, dopustllu ali družbenim pravilom, ali pak kvarni javni koristi ali finančni koristi poroštvujo-čega državnega zaklada; toda v takem slučaju je komisarjeva dolžnost, precej si izprositi razloko trgovinskega ministerstva, katera naj se dâ brez odloga ter naj veže družbo.
Za tu ustanovljeno nadzorovanje železniškega Podjetja plačujejo koncesijonarji, z ozirom na opravila, ki so ž njim združena, v državno blagajnico Poprečno vračilo, čegar višino ustanovi državna Uprava, oziraje se na obseg podjetbe.
Koncesijonarji se odvezujejo zaveznosti, izrečenih v §. 89. železničnega obratnega redü z dné 16. novembra 1851. 1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.) glede na vračilo večih stroškov, ki bi se nabrali Po policijskem ali dohodarstveno-uradnem nadzoru, m pa gledé dolžnosti, zastonj nabavljati in vzdrže-veti uradne mestnosti.
§. 20.
Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila VeČkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v do-Pustilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, Pridržuje se državnemu upravstvu tudi pravica, da se poprime zakonom primernih naredeb tor po okol-'vostih izreče, da je dopustilo izgubilo svojo moč pred iztekom dopustilne dobi'.
Resno opominjaje vsakega, da ne delaj zoper °> kar ustanavlja tâ dopustilnica, in dodeljujoč °Ucesijonarjem pravico, zastran izkazne škode zadevati vračila pred Našimi sodišči, dajemo vsem . u ust vom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro 11 skrbno čujejo nad to dopustilnico in vsem,
k;
ar se v nji določuje.
V spričalo tega izdajemo to pismo, navdarjeno ' Čušini velikim pečatom, v Našem državnoglavnem
in prestolnem mestu dunajskem triindvajsetega dné meseca januvarja v letu milosti tisoč osemsto devetdesetem in četrtem, Našega cesarjevanja šestinštiridesetem.
Franc Jožef s.
r.
Wiiidisch-Uraetz s. r. Wurmbrand s. r. 1’lener s. r.
53.
Zakon z dné 19. marca 1894.1.,
s katerim se izpreminja §. 10. zakona z dné 22. oktobra 1875. I. (Drž. zak. št. 36. iz leta 1876.) o ustanovitvi upravnega sodišča.
S pritrdiloin obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
člen I.
Na mesto §. 10. v zakonu z dné 22. oktobra 1875. I. (Drž. zak. št. 36. iz leta 1876.), govorečem o ustanovitvi upravnega sodišča, naj stopi to le določilo:
§. 10.
Upravno sodišče sestoji iz enega prvega in iz enega drugega predsednika in pa iz potrebnega števila starejšinskih predsednikov in svetovalcev. Služba pri upravnem sodišču je plačana državna služba, ki se ne dd spojiti z opravljanjem kake druge javne službe.
Prvi in drugi predsednik, starejšinski predsedniki in svetovalci upravnega sodišča so po činu in prejemkih enaki dotičnim uradnikom najvišega sodišča. Vendar dobivajo tisti svetovalci, ki se v tem značaju uporabljajo pri upravnem sodišču deset let, k svojim prejemkom doklado po tisoč goldinarjev na leto, katero je zaračunjali tudi pri odmeri pokojnine.
Ude upravnega sodišča imenuje cesar po nasvetu ministerskega sveta, kateremu naj, ako se ne
oddaje mesto prvega predsednika, svoje mnenje o namestbi predlaga tâ, ali če bi on bil zadržan, drugi predsednik.
Vsaj polovica téh udov mora imeti sposobnost za sodniško službo.
Člen II.
Ta zakon zadobi veljavo prvega dné tistega mesea, ki pride prvi po njega razglasitvi.
Izvršitev njegova se naroča vsemu mini-sterstvu.
Na Dunaju, dné 19. marca 1894.
Franc Jožef s. r.
VVindisch-Graetz s. r. Falkenhayn s. r. Welsersheimb s. r. Bacquehein s. r. Schönborn s. r.	Wurmbrand s. r.
Madeyski s. r.	Plener s. r.
Jaworski s. r.