Stsy. 259,_
Izhaja vsak dan, tudi oo nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega št 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj se poSlljrjo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izda>stelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcIJ lista .Edinost".f — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega 5t. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.—
Za pol leta ... -.............12.—
za tri mesece................. 6*—
za nedeljsko Izdajo za celo leto....... S.20
za pol leta................. 2L60
¥ Trstu, v nedeljo, 17. septembra 1916.
_letnik XM.
Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po G. vinarjev* zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglas! se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............rrn7t po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nždaljna vrsta.......: ... . » 2.—«
Mal* oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema in se rat nI oddelek .Edinosti*. Naročnina ta reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno te upravi ,tdinosti; — Plaća in toži se v Trstu.
Uprava In tnseratni oddelek se shajata v ulici Sv. FrančISki Asiškega 5t 20. — PoštnohranllniČai račun 3t 841.652
MM HGjimlšlft dogodkov.
Italijanska bojišča. — Nezmanjšano srdita bitka na Krasu. Sovražnik je pridobil malenkostno ozemlje vzhodno inirenske-ga Gradu (»Svetih šteng«.). Vzhodno Gorice Lahi odbiti. Pri Bovcu živahen topovski ogeni. Na Tirolskem laško prodiranje zaustavljeno.
Ruska bojišča. — Ob gornjem Črnem Čerenrošu mestoma srditi boji. V Voliniji težak artiljerijski ogenj.
Romunska bojišča. — Romunski polk zopei vržen čez Aluto. — Odločilna zmaga nemško-bolgarskih čet v Dobrudži. (Wolifov urad ne pove krajev, kje.)
A!bansko-macedonska bojišča. — Nič novega v Albaniji. Srbski napadi na mo-glenski fronti odbiti. Drugače nič novega.
Zapadno bojišče. — Srdita bitka na obeh straneh Somme. Sovražnik zavzel več vasi. Drugje napadi odbiti.
Turska bojišča. — Nič poročil.
DUNAJ, 16. (Kor.) Uradno se razglaša:
16. sept. i 916.
Italijansko bojišče. — Bitka na kraški planoti traja neprestano z enako silovitostjo. Zopet so bili odbiti po najmočnejšem artilerijskem in minovskem ognju podpirani italijanski pehotni napadi proti vsej fronti med reko Vipavo in morjem. Na severnem krilu tega odseka je sovražnik dosegel majhen pridobitek o-zemlja. Tu gre naša črta sedaj blizu vzhodno »Svetih šteng«. V ostalem je bojna fronta, čast žilavi vztrajnosti naših čet, csteia nespremenjena. 500 Italijanov smo zajeli in uplenili tri strojne puške. Severno reke Vipave se je artilerijski boj raztezal na večino frontnih delov do Krna. Vzhodna Gorice proti našim postojankam južno Rožne doline naperjen napad ni v našem ognju mcgel pridobiti tal. Tudi pri Bovcu je topovski ogenj zelo oživel. Na tirolski fronti napada sovražnik fas-sanski greben. Pred odsekom Cima di Cece—Colutorondo je naše artiljerijsko delovanje ustavilo sovražno prodiranje. Na Caurioiu se je posrečilo alpinskim oddelkom, da so se po/astifi v grapi zapadno vriia ležečega oporišča. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
italijansko uradno poročilo.
DUNAJ, 16. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba z dne 13. t. m.: V arški dolini in v gornji posinski dolini nadaljujemo z napadi na posameznih mestih. 11. r. m. zvečer smo zavrnili sovražne napade vzhodno Crisa in v dolini Zare. Severno Falzarega (potok Costeana, Boite) so se alpinci polastili neke Forcello, trave-nanzeško dolino in Lagazuici obvladujoče postojanke. — Na ostali fronti nobenih pomembnih dogodkov. — Sinoči so sovražni letalci metali bombe na Benetke, Pordenone, Latisano, Marano, Lagunare, Cervinjan in na Oglej. Zadetih je bilo nekaj oseb in povzročena lahka škoda.
Lažnivo laško poročilo.
DUNAJ, 16. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Trditev italijanskega uradnega poročila, izdanega 12. t. m., da so italijanske čete iznova napredovale v arški in gornji posinski dolini, ne odgovarja resnici. Italijani nisp v arški in gornji posinski dolini napredovali niti najmanje. Vse njihove napade smo popolnoma odbili. Sovražnik je zopet v svojih starih postojankah.
Hyjk m
DUNAJ, 16. (Kor.) Uradno se razglaša, 16. sept. 1916.
Rusko bojišče. — Prestolonasle-dnikova fronta: Ob gornjem Ćeremošu mestoma srditi artiljerijski boji. — Fronta
princa Leopolda Bav.: Armada general nega polkovnika Tersztyanskega Je v tež kem artilerijskem ognju.
Namestnik načelnika generalnega Štaba pl. Hofer, fml.
BEROLIN, 16. (Kor.) Wolffov urad poroča: 16. sept. 1916.
Vzhodno bojišče. — Princa Leopolda Bav. fronta: Nič posebnih dogodkov. — Fronta nadvojvode Karla: Samo na vrhu Kamiencu v Karpatih je prišlo do živahnih pehotnih bojev. Drugače je po ložaj neizpremenjen.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
Rusko uradno poročilo.
DUNAJ, 16. (Kor.) Iz vojnega tiskovne ga stana sc poroča: Poročilo ruskega ge neralnega štaba: 15. septembra popoldne Na zapadni fronti je položaj neizpremenjen.
PODLISTEK.
JOS. VANDOT.
Romunska bojiiia.
DUNAJ, 16. (Kot.) Uradno se razglaša: 16. sept. 1916.
Romunsko bojišče. — Pri Fo-garasu je neki romunski polk prekoračil Aluto. Vrgli smo ga nazaj. Severno Koha-loma (Repsa) so naše obrambne čete imele uspešne boje. Drugače izvzemši včeraj javljene boje pri Hatzegu (Hotzin-gu) nič posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BEROLIN, 16. (Kor.) Wo!ffov urad poroča: Veliki glavni stan, 16. sept. 1916.
Vzhodno bojišče. — Na Sedrao-graškem so Romuni nad Fogarasem prekoračili Aluto. Severozapadno Fogarasa smo napadli prestopile sovražne oddelke in jih vrgli nazaj. Dalje proti jugu smo obrezuspešili prehodne poizkuse. Jugovzhodno Hotzinga (Katzega) smo vzeli romunske postojanke in zavrnili protinapade.
Balkansko bojišče. — Macken-senova fronta: Odločilna zmaga je ven-čala spretno in energično izvajano operacijo v Dobrudži. Nemške, bolgarske in turške čete zasledujejo poražene ruske in romunske sile.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
SOFIJA, 15. (Kor.) Poročilo bolgarskega generalnega štaba:
Romunsk a fronta: Ob Donavi mir, samo mesto Tutrakan je obstreljevala sovražna artiljerija. Na dobruški fronti so naše čete od 12. t m. dalje v najhujšem boju s združenimi ruskimi, rumunskimi in srbskimi silami. Ob črti oltinaškega jezera Barakoj Aptaat Musubej—Kara O-mer se vršeči boj je končal včera} 14. t. m. s popolnim porazom sovražnika, ki se je umaknil na celi črti in smo ga najenergič-neje zasledovali z našimi četami. Ujetnike in bojni plen še štejemo. Dognali smo v tem boju, da so se ga udeležile sledeče divizije: 2., 5., 9. in 13. romunska divizija, 61 ruska pehotna, združena srbska ter ruska pehotna in 3 ruska kavalerijska divizija. Na podlagi izjav pri Tutrakanu ujetih romunskih častnikov smo z verodostojnostjo ugotovili, da smo pri tutrakanskem pred-mostju zajeli celo 15. in 17. romunsko divizijo in sicer: pešpolke 34, 35, 74, 75, 76, 79 in 80, dalje združen pešpoik in 2. obmejni polk; skupno 9 polkov, med topništvom pa 5. regiment havbic, 3. regiment težke artiljerije in celo trdnjavsko artiljerijo. Število neranjenih ujetnikov v Tutra-kauu znaša 462 častnikov, med njimi brigadna poveljnika — polkovnika Raccainu in Marjescu, 40 zdravnikov, 5 kapelnikov in 25.000 mož. Poveljnik 15. cfivizije, general Grigorescu. je pobegnil, poveljnik 17. divizije, general Tođcrescu, je, po izpovedi ujetnikov, utonil v Donavi. Zaplenili smo 2 zastavi- 100 topov, 62 strojnih pušk in mnogo vojnega materijala. V bojih pri Kurt Bunarju, Dobriču in Silistriji smo za-
jeli nadaljnih 15 častnikov in 3000 mož ter zaplenili 30 topov. Vsega skupaj smo do 12. t m. zajeli: 522 častnikov in zdravnikov ter 28.000 neranienih mož. Zaptenili pa 2 zastavi, 130 topov, 62 strojnih pušk, veliko municije in vojnega materijala.
SOFIJA, 16. (Kor.) Poročilo bolgarskega generalnega štaba:
16. t. m. — Romunska fronta: Ob Donavi vlada mir. V Dobrudži se nadaljuje zasledovanje poražene sovražne armade. Ob črnomorski obali vlada mir.
Romunsko uradno poročilo.
DUNAJ, 16. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo romunskega generalnega štaba z dne 15. t. m.: Na severni in severozapadni fronti slabejši spopadi. Na južni fronti v Dobrudži zelo srditi boji. Ruske in romunske čete so se umaknile proti severu.
Albansko - sn^šedsai-sko b©iiic@.
DUNAJ, 16. (Kor.) Uradno se razglaša: 16. sept. 1916.
Jugovzhodna fronta: Pri naših četah nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba, pl. H6fer, fml.
BEROLIN, 16. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 16. sept. 1916.
Balkansko bojišče. — Mace-donska fronta: Po izgubi Malke Nidže sc bolgarske Čete zavzele novo pripravijeno postojanko. Ponovni srbski napadi proti moglenski fronti med Požarjem in Prisle-poni so se izjalovili.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
SOFIJA, 15. (Kor.) Poročilo bolgarskega generalnega štaba:
Macedonska fronta: Zapadno in jugozapadno Ostrovskega jezera se vrše resni boji. Ugotovili smo znatne sovražne moči, med njimi tudi ruske poike. Živahno delovanje na obeh delih Moglane. Vse sovražne napade smo odbili s protinapadom z občutnimi izgubami. Na desnem brega Var da rja vlada mir, na levem pa živahno ar#»*ertjsko- delovanje. Pri nekem naskoku v smeri proti vasi Setimik (okrog 6 km vzhodno Gjevgjelija se je posrečilo Angležem začasno zavzeti prednji jarek; s protinapadom smo Jih pa vrgli nazaj v njih stare postojanke. Ob fronti Belasice in Struine slab artiljerijski ogenj. Ob egejski obali vlada mir.
SOFIJA, 16. (Kor.) Poročilo bolgarskega generalnega štaba:
Macedonska fronta: Po srditem boju pri Ostrovskem jezeru se je posrečilo sovražniku zavzeti Nidže planino. V moglenski nižini smo z velikimi sovražnimi izgubami odbili sovražne napade na griču Babovent in Kovilu. Pred hribom Bahovim smo našteli nad 100 sovražnih mrtvecev. Na Belaslci planini smo severozapadno Palmisa pregnali stražo 63. italijanskega polka in ujeli majhen oddelek. 12. t. m. smo zavzeli mesto Kavalo. Na podlagi pogodbe med nemškim armadnim vodstvom in poveljnikom četrtega grškega armadnega zbora se odpravijo grške čete v Nemčijo. Odprava se je pričela 15. t. m. — Včeraj je sovražno brodovje obstreljevalo kavalsko pristanišče In skrajne mestne dele. Vojašnice v zapadnem deiu mesta so v plamenu. Žrtev ni bilo.
Italijansko uradno poročilo.
DUNAJ, 16. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba z dne 13. t. m.:
(Solunski odsek.) V prostoru zapadno Butkovskega jezera je prišlo 11. in 12. t. m. do majhnih bojev med našimi in bolgarskimi oddelki. Potisnili smo Bolgare preko železniške črte Dojran—Demir His-
7. Cilka.
I.
Gozd je šumel v nerazločnih glasovih. Veter je pihal nad njim in je potresal visoke hrastove vrhove. Gori nekje na nebu je sijalo solnce; toda njegovi žarki niso mogli predreti v vlažni gozd, ki se je razprostiral daleč naokrog ;n ga ni bilo nikjer konca. Nekaj čudnega, tujega je spalo pod temi hladnimi hrasti, da je človek nc'iote pospešil korake in je komaj čakal, da pride spet na polje. Bilo ni nikjer onih mehkih, z rožami posejanih trat, katerih so polni šepetajoči gozdovi daljnega juga. Bilo ni nikjer onega skrivnostnega čara, ki se razliva v sencah temnih borov, sa-mevajočih in šepetajočih tam na solnčnih, 'južnih obronkih. Vseokrog šepeče tam na jugu po skritem gozdiču; tihe pesmi se zibljejo ob tresočih vejah, in prelestne bajke šume k rogi ti k rog. In človek leži na rožni trati in strmi v temne vrhove. Tam
sredi gozdiča se je oglasil pri belem dnevu mladi slavec. Njegova pesem zveni med vejami in se smeje. Silno hrepenenje se je zbudilo v samotnem gozdiču. Veje se tresejo vedno bolj in šepečejo vedno glasneje. Bajke so utihnile, kakor da po-"Iučajo povest o zlati ljubezni, ki prepeva v glasnem slavčevem petju. In človek tam na rožni trati dviga roke proti temnim vrhovom. Kajti srce se mu je odprlo na široko ljubezni, ki hiti med drhtečimi sencami. In ljubezen je našla pot v hrepeneče srce, pa ga je objela s svojim mehkim čarom. Človeku je tako čudno, tako nemirno v duši! Oči so postale bogvezakaj vlažne, in roke so omahnile in so se sklenile na prsih. A srce drhti in se smeje v tihi sreči in ljubezni, ki je objela hipoma ves južni gozdič. Izginilo je umazano življenje s svojo nečisto preteklostjo, in človek uživa te skrivnostne trenutke, ki jih je dahnila ljubezen na božji svet. Razgrnil se je bil dan in je usu I s smejocega neba svojo blaženost. Samotni gozdič jo je ulovil s svojimi tresočimi vejami. Slavec jo je začutil, pa je zapel na borovcu, in človek na rožni trati jo je zaprl na dno svoje duše in je pozabil na umazano življenje.	" ... -.k:
sar.
A gozd v tujini šumi, šumi dolgočasilo, z zategnjenim, nerazločnim glasom. Vlažna mrzlota veje od širokih, lenih hrastovih vej, in listje na tleh ječi bolestno pod človeškimi stopinjami. Tla so polzka, brez mehkega maha, brez cvetečih rož. In listje se ziblje zaspano, da ne more otresti niti treh kapljic rose, ki leži noč in dan na njih. Človek gre po razdrapani, blatni poti in se ozira kroinkrog. Nekaj nemirnega, plašnega mu je leglo na dušo, da gre vedno hitreje naprej in se ne ozira več krog sebe. Samo to bi še rad, da bi se skoro zasmejalo onkraj gozda širno polje in bi zagledal solnce na nebu.
In razgrnila se je dolinica pred mojimi očmi. Vseokrog so jo obsipali solnčni žarki, da se je kar kopala v njih. Blestela se je tam sredi bela vasica in se je tresla v rumenih pramenih. Kroginkrog pa je sanjalo bogato polje mirno in se ni genilo niti za hip. Samo ljudje so se premikali tam na njivah, in na vasi so prepevali petelini s svojim presunljivim, glasnim glasom.
Nedaleč tam na parobu so ležali pod široko hruško trije ljudje in so govorili. Razločno sem jih sliSal in sem razumel vsaKq besedo. Pryo besedo je govoril
Vesti iz Grške.
Dimitrakopulos odklonil sestavo kabineta.
LUGANO, 16. (Kor.) Italijanski listi poročajo iz Aten: Dimitrakopulos je odklonil sestavo kabineta neposredno po če-trturnem razgovoru z angleškim poslanikom, ki je izjavil v imenu četverozaveze, da se želi samo poslovno, ne pa politično ministrstvo. O mogočem načinu rešitve kabinetne krize izraža grško časopisje različno mnenje. Neki list poroča, sklicujoč se na svet, ki ga je dal baje Zaimis, koncentracijski kabinet iz članov, ne pa voditeljev vseh političnih strank brez Zaimisa samega, dočim pa drug list ozna-ča za prihodnjega ministrskega predsednika načelnika generalnega štaba Mo-schopulosa. Venizelosov kabinet se zdi nemogoč. — Na Mitileni, Hiju in Samu so se baje vršila enaka revolupijonarna gibanja kot v Solunu. — Grška vlada je prepovedala odhod vseh parnikov iz Pi-reja, da baje pretrga občevanje v vsemi imenovanimi otoki.
Zapadla boiišfa.
DUNAJ, 16. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 16. sept. 1916.
Zapadno bojišče. — Fronto vojvode Albrehta Virtemberškega so tudi včeraj brez uspeha obstreljevali. V ypem-skem okolišu in na severnem deiu fronte armadne skupine prestolonaslednika R.u-prehta je sovražnik razvijal živahno topovsko in patruljsko delovanje. Bitka ob Som mi je bila včeraj posebno srdita. Močan sunek kakih 20 angleško-franco-skih divizij se je nameril po najhujšem topovskem delovanju proti fronti med An-cro in Sommo. Po vročem boju smo bili porinjeni nazaj skozi vasi Courcelette, Martinpuich in Fiers. Combles smo vzdržali proti močnim angleškim napadom. Dalje proti jugu do Somme smo zavrnili vse napade, deloma tudi v boju moža proti možu. Južno Somme od Barleuxa do Deuiccourta smo tudi odbili francoski napad; za nekatera okopna glavišča se še vrši boj. Sest sovražnih letalcev smo sestrelili, med njimi enega poročnik Wind-gens, dva stotnik Boicke, ki je doslej že 26 letal obrezuspešil za boj. — Fronta nemškega prestolonaslednika: Vzhodno Moze je bilo boino delovanje, izvzemši posamezne francoske napade z ročnimi granatami, v zelo zmernih mejah.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
VELIK GOVOR FRANCOSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA V ZBORNICI IN V SENATU.
PARIZ, 14. (Agence Havas.) Ministrski predsednik Briand je imel v zbornici in v senatu govor, v katerem se je najprej spominjal vojne napovedi Italije Nemčiji in Romunske Avstro-Ogrski. Tozadevno je izvajal med drugim:
Italija je onega dne ko je svoje postopanje na Balkanu spojila z onim zaveznikov, našla proti sebi v odkritem boju nemške vojake, ki so dotlej v tmini zadajali svoje udarce. Ni se obotavljala storiti to, kar je morala storiti. Tako se je edinstvo akcije na eni edini fronti zopet potrdilo in se je z vsakim dnem iskreneje utrjalo. Zaveznike spajajo in ujedinjajo vsa njihova prizadevanju. Skupno delovanje dovaja karakteristično sliko vojne. Germanska država se vidi omejeno na defenzivo. Inicijativa militaričnih operacij jej je ubeg-nila. Sorodstvo plemen in izobrazbe, enaka skrb za skupne cilje in za iste ideale svobode in pravičnosti sta morala, ko je prišel trenotek za to, plemenito Romunsko dovesti z zavezniki pod iste zastave. V tem trenotku je prevzela Romunska srčno in v popolni zavesti tisto vlogo, ki jej jo je dala vojna, z jasnim pogledom za višje interese, ki so jo klicali, da poseže vmes.
niožki, ki je ležal na hrbtu in je mahal z desnico. Kraj njega je stala trebušasta čutara, ki je bila najbrž še polna. Kajti mož je umolknil tupatam za trenutek in je segel po čutari. Prislonil so je k ustom, pa je napravil kratek požirek. Nato pa je pričel spet mahati z desnico in govoriti ženski, ki je ležala napol kraj njega in si je podpirala s komolcem glavo. Tri korake od njiju pa je sedela mlada deklica, oblečena v pisano obleko tujine; roke je imela sklenjene in je strmela tja doli na belo vasico.
Mož je cmaknil z jezikom in je postavil čutaro nazaj v travo. Zamahnil je z roko in se je obrnil k ženski, ki je ležala kraj njega. »Kdaj bo tega konec, vprašaš?« je izpregovoril in se je zasmejal. »O, dobro bi bilo, če bi vstal med nami prerok, da bi nam prerokoval. A čudno, v starih časih je bilo prerokov na tisoče. Za vsakim vogalom ti je čepel eden, pa je prerokoval kakor Šembilja. Takrat, ko jih ni bilo treba! A zdaj naj pride eden, zdaj, ko ga potrebujemo tako krvavo! Lepo je prerokovati v lepih časih. To znam tudi jaz... A zdaj so se poskrili vsi preroki v svoje luknje kakor murni pred dežjem. Išči jih, če veš, Jcam so zbežali! Bezaj v luknjo
— Interesi romunskega naroda, ki so bili I že mnogo let sem naperjeni v osvoboditev zatiranih narodov, in sploh interesi človečnosti so ogroženi po poizkusih za nemško nadvladje.
Romunska, izdajalsko napadena po Bolgarski, utegne na svoji poti naleteti na največje težave, ali bo iz lastne moči, kakor tudi iz one zaveznikov črpila sredstva, da jih premaga. Z zavezniki skupno se bo bližala zmagi, ki jo napravi velikim narodom, ki ima samoljubja. da snubi solidarnost z našimi stremljenji. Armade v Solunu izvrše na tej fronti poverjeno jim nalogo istotako, kakor na vseli frontah." — Podjetje se razvija primerno načrtu generalnih štabov. Na strani hrabrili angleških, italijanskih, ruskih in francoskih čet se bori po svoji vzpostavitvi slavna srbska armada junaški proti dednemu sovražniku za osvoboditev domovine napadene po smrtnem angelju. Na tem bojišču bo delovanje zaveznikov, ki mu je namen, du prekriža sanje osrednjih vlasti v Orijentu, deležno vsega povspeševanja. Dogodki na balkanskem polotoku pojdejo neizprosno svojo pot. Za Turčijo izpozna sveječasno Bolgarska, kako nevarno je opuščati izročena prijateljstva, da se brezvestno služi sebičnim načrtom kakega naroda brez pomislekov. Udre t je Bolgarske v Grško-Makedonijo, ki ni naletelo na nikak resen odpor Grške, in vedenje nemških agentov v tej deželi sta bila zaveznikom v povod, da so ukrenili ali zahtevali odredbe, ki so neizogibne za varnost njih hrabrih čet. — Vlada Zaimisa, ki jej je po pravici priznavati lojalnost, nam je dala prva zadoščenja, ki smo jih zahtevali. Pozvani smo bili v Solun* da pomagamo na obrambi Srbije, zaveznice Grške, in bomo tam nadaljevali delo, ža katero smo bili poklicani na pomoč, dokler ne bo dosežen cilj. Ob teh o-kolnostih ne bomo dopuščali, da bi uspeh podjetij, začetih po četah zaveznikov, ogrožalo rovarenje naših sovražnikov in njihovih pomočnikov. Pri tem postopanju pa nismo mislili samo na važnost naših čet, marveč smo imeli pred očmi tudi lastni interes Grške. Polagali smo važnost v to, da vnovič vršimo izrečeno vlogo zaščitnih vlasti, ki naj varujejo grško ozemlje, in dajo neizogibno pomoč helenskemu narodu, ogroženemu po pohlepu naših skupnih * sovražnikov. Vojni dogodki na različnih bojiščih kažejo, da so zavezniki zadobili sedaj pretežje nad sovražnikom.
To pretežje se še ojači po izvedeni skupnosti njih napora. 7le sedaj je ta skupnost dozorela uspehe, ki nam dovoljujejo, da s polnim zaupanjem gledamo v bodočnost. Odločne in slavne zmage ruskih in italijanskih vojska in sijajne zmage angleških in francoskih vojakov na naši fronti nas opravičujejo k vsaki nadi.
Na to je ministrski predsednik omenjal deportacije prebivalcev več občin se\ črnega departementa, ki jo je označal kot nasprotujočo ciementarnim pravilom mednarodnega prava, in je zaključil:
Četudi pa sedaj z zaupaniem lahko pričakujemo zmagovitega izida vojne, pa se vendar ne sinemo udajati prevelikemu optimizmu, ki bi bil za nas usodepolen, ako bi se naše delovanje imelo opočasniti pod pretvezo, da nam zmaga ne more več uiti. Glejmo resnici hladno v oči. Sovražnik je še zmerom mogočen in branil se bo s srditostjo do konca. Podvleči more samo opetovanim udarcem. Zato ne smemo zamuditi ničesar, da ga vržemo ob tla. Podvojiti moramo svoje napore ter se prizadevati, da izkoristimo vse pomožne vire dežele, da damo armadam vsa sredstva za zmago. To je skupno delo vlade in zbornic, ki zahteva napetja vseh sil. Naloga, ki jo imamo dovršiti, je trda. Znali jo bomo dovesti do dobrega svršetka, združujoč naša prizadevanja s pomočjo vse požrtvovalne volje in energije, ki je ima Francoska v toliko bogati meri. Združitev vseh živih sil dežele je bistsveni pogoj uspeha.
in jih pošegači! Pa bodo godrnjali in ren-tačili kakor zlodej, če mu prižgeš pred nosom blagoslovljeno svečo...«
Mož se je zasmejal s kratkim, pretrga-nim smehom. Z roko je šinil preko znojne-ga čela in je nadaljeval: »Govorili so nam takrat velike in mogočne besede. Saj se še spominjaš, kako so hodili k nam ob nedeljah in so prerokovali? Obljubovali so nam paradiž in večnost. A poslušali smo jih in smo bili bedaki. Pa nismo znali, da smo živeli v paradižu, in nismo potrebovali prerokov. Sedli smo jim na limanice in smo zatajili in prodali paradiž za prazne besede... A zdaj jih ni, teh svetih prerokov ni. da bi nam dali nazaj paradiž. V tem vražjem peklu se moramo zdaj kisati, da se nam smeje sam zlodej in se tolče po suhem trebuhu... Pa še vprašaš, kdaj bo te^a konec?«
Ženska je vzdihnila in je povesila glavo. Mož pa jc vzel iz trave čutaro in je pil. »Ne bi govoril dosti o naši hiši, ker je ni več na svetu«, je rekel in je zmajal z glavo. »A vendar moram govoriti o nji, ker bi me sicer kar zadušilo. Pa si mislim: prišel bo kralj Matjaž iz Matajurja, pa bo podavil vse preroke in jih pobesil po vejah. Cas je za to, skrajni čas. Srake so ze
Stran II.
„EDINOST" štev. 259.
V Trstu, dne 17. septembra 1916.
Dovedla nas bo do cilja, do miru potom zmage, k trdnemu in trajnemu miru, ki bo proti ysaki povrnitvi nasilstev zavarovan po primernih mednarodnih odredbah. — Zbornica je izvajanja ministrskega predsednika sprejela z živahnim odobravanjem.	.
Smrt slavnega španskega pesnika.
FRANKOBROD OB MENU, 16. (Kor.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Basla: Slavni španski pesnik in matematik Jose £chegarey je umrl.	_
lazat politični vesti.
Hrvatje v vojni. Budimpeštanki »Neues politisches Volksblatt« je prinesel članek,
ki z največjo simpatijo opisuje junaške fcine hrvatskih čet v tej vojni, sklicevaje se na uradna poročila in visoka priznanja od odličnih strani. Se le tedaj — pravi — ko historik napiše to vojno zgodovino, se bo videlo, kaj vse so izvršile hrvatske čete. Umik naših čet povodom zadnje ofenzive v Bukovini in v Galiciji ostane kot bolestna epizoda v vojnih analih, a tudi tu so posebno hrvatske čete pretrpele velike izgube. Le neznaten del je padel v ujetništvo, in to tisti, ki so bili enostavno obkoljeni od Rusov in tako zajeti. Vsi ostali so se borili do zadnjega diha in so padli junaške smrti. K temu laskavemu in častnemu pripoznanju pripominja »Hrvatska Obrana«, da se v tem članku Hrvatje priznavajo kot poseben in važen faktor v tej krvavi vojni. Ob enem pa pričakuje osješki list, da iz prelite hrvatske krvi vzklije uresničenje starih, legitimnih idealov hrvatskega naroda. — Nu, na vsak način je potrebno, da beležimo vsa taka priznanja, ker moramo biti pripravljeni tudi na to, da se bomo morali kdaj v bodoče sklicevati nanje na zahtevanju svojih pravic in krvavo zasluženega pripo-znanja tudi v področju praktične državne politike.
Obvezen pouk v Rusiji. Švicarski listi poročajo iz Petrograda: V neki spomenici, tičoči se uvedbe prisilnega pouka v Rusiji, pravi naučni minister grof Igniatjev da je pouk obvezen za otroke od 8 do 11
čna stru.fa. Odkrito se samo nekateri člani' konca dc kraja — pogrešeno. Pripovedu-
stranke s skrajne desnice priznavajo za aneksijoniste, dočim drugi modro molče in ne kažejo prave barve. Interesanten je v tem pogledu članek, ki ga je nedavno priobčil v »Vonvartsu« skrajni desničar Konrad Hanisch. V tem članku se nahaja tudi pasus: »Kar se pa tiče zloglasnih »aneksij«, nisem za svojo osebo nikdar tajil, da smatram v interesu nemškega naroda, a posebno delavstva, kot jako koristen vojni cilj čim daljše odmaknjenje nemške meje proti vzhodu, morda do linije Nareva, a poleg tega tudi ustvaritev neodvisne Poljske. Kot ne manje važna smatram jamstva proti temu, da bi Belgija še nadalje ostala vrata za angleška udiranja v srednjo Evropo. Zato pravim, da morajo mirovni cilji socijalne demokracije biti prilično v isti smeri kot oni državnega kancelarja v smislu njegovega govora dne 9. decembra 1915. Povsem v smislu takega umevanja so se večkrat izrazili zastopniki večine (socijalnodemokratične stranke), ne da bi bilo, kolikor vem, ke-daj kakega oporekanja iz vrst veČine.« — Na to izjavo Hanischevo izjavlja »Vor-wiirts«, ki zastopa manjšino stranke, da je skrajni čas, da večina socijalistične stranke slednjič zavzame stališče proti takemu sumničeniu, kakor da bi bila na skrivnem za aneksije, a javno, pro forma v pomirjenje strankinih pristašev iz manjšine. da izdaja tradicijonalne izjave proti aneksijam.
Kakor se \jdi, zahteva »Vorwarts« še vedno izjav, da bi rešil formo in tradicijo, a si z vso silo zapira oči pred dejstvom, da se je nemška socijalna demokracija po vseh svojih poklicanih in merodajnih predstaviteljih že stvarno, pa tudi skoro formalno identificirala z drugimi nacionalističnimi strankami v stvari vojne ?n vojnih ciljev. »Vztrajati v vojni do zmage« je danes geslo tudi nemške socijalne demokracije, kakor vseh drugih krogov v Nemčiji. A zmaga sama prinaša sedaj tudi vse drugo: aneksije, vojne odškodnine, ponižanje premaganih itd. To je neizogibna rezuUanta tudi vojnih dogodkov. To ve ves svet in tudi večina nemških socijalistov. Le doktrinarci okolo »Vor-\vartsa« ne morejo izprevideti tega. Ti bi
leta. Po njegovem mnenju se ljudska izo	_____________________^
brazba ne more izvesti takoj v vsej dr- jlotejj po nekih umišljenih formulah rešiti
jn.r!	imn +1 nn\n noArf I7ir!li!ltl j.	___i_____• _______i i_•________ ___.
žavi. Zato se ima ta novi načrt izvajati prvih pet let v raznih gubernijah, potem sčasoma v večini mest, a v 5 letih se raz-širi po vsej državi.
Solidarnost do zadnje mrvice kruha. Dunajska »Information« piše pod tem naslovom v svoji gospodarski prilogi:
Kaj ugoden vtisek je napravilo v javnosti Cislajtanije, ko se je doznalo, da se je zadnji ministrski svet bavil s »skupnimi« »aprovizacijskimi vprašanji«. S tem je slednjič oficijelno potrjeno, da se problemi ljudske prehrane, istotako kot vo-
ta svetovni spopad, ki pa pozna rešitev le še po diktatu zmagovalca. Zato je povsem razumljivo, da izskušani socialistični politiki ne zapirajo oči pred posledicami vojne, ker vedo, da se posledic vojne more hitro in povoljno resiti le tista država, ki ie izšla iz vojne kot zmagovalka!
Nekoliko pripomb tudi za slovensko porabo. Kar je rečeno tu gori za državo, ki bije težek boj za svoje velike interese, se da aplicirati tudi za narode, ki morajo biti težek boj za svoj najvišji interes
jaške dajatve, zahtevane od obeh držav- za svoje življenje, za svoj obstanek. Tonih polovic, smatrajo in obravnavajo kot rcj za ITianje narode, ki morajo vsled skupna skrb.	svojega teritorijalnega položaja, svoje
manje številnosti in svojih šibkejih gospodarskih sil braniti " svojo individualnost pred vplivi močnih sosedov. Tudi za take narode je vprašanje eksistence, da — zmagujejo, da so zmagovalci. Seveda ne mislimo tu zmage v smislu, da bi ponižali svoje nevarne nasprotnike, ampak v smislu, da uspešno odbijajo presezanje močnih sosedov, njihova prizadevanja, da bi maiim narodom kratili pogoje življenja in razvoja.
Tako je tudi naš narod v težkem boju sza svoj obstanek, za pogoje svojega življenja in razvoja. Iz tega boja mora iziti kot zmagovalec v ravnokar označenem smislu, ker sicer mora v veliki tekmovalni borbi med narodi, ki — o tem moramo biti uverjeni — po te) vojni ne preneha v tej naši državi, priti začetek narodnega umiranja!
Zato moramo tudi mi posnemati izgled nemške socijalne demokracije. Kakor se je ona radi velikih vojnih ciljev države in naroda odrekla doktrinarstvu in se v interesu skupnosti in v interesu delavstva pridružila drugim delom naroda v borbi za vrhovni vojni cilj, za zmago nemške države, tako se morajo ujediniti tudi vsi deli našega naroda, da ta izvojuje svojo zmago — zagotovitev svojega obstanka in uspešnega razvoja.
je n. pr., da »avstroogrsko cesarstvo« ob stoji iz 14 provincij, 71 ogrskih župani j in 6 bosenskih okrožij. Pisec pozna dalje v monarhiji samo eno ministrstvo, govori o »avstro-ogrskem parlamentu«, v katerem »da je 82 socijalnih demokratov.« Kot temeljni zakon monarhije označa februarski patent od 1. 1861, ki da je bil leta 1907 »reformiran«. Grofa Stiirgkh in Tisza sta mu predsednika enega in istega kabineta. Er-delj, Hrvatska in Slavonija so »avstrijske provincije« z enim c. kr. namestnikom na čelu. ln tako dalje.
Verujemo, da je bil piscu namen, da bi nemško javnost informiral o razmerah v naši monarhiji, pozabil pa je, da tisti, ki hoče informirati, mora biti najprej — sam informiran. Ni zagrešil samo kakili manjih in na vse zadnje odpustljivih — netočnosti, marveč je pokazal, da ne pozna niti temeljnih podlag uredbe Avstro-Ogr-ske. Neresničnosti, ki jih piše, pričajo o popolni ignoranci pisca glede stvari, o katerih piše. In to je neodpustljiva drznost, ki jo moramo le obžalovati, ker mnogi vendar le čitajo take >■ kozle« in jih sprejemajo kot resnico.
Skoro 40 let smo že v zavezništvu z nemško državo; prebivalstvo te poslednje je na glasu visoke kulture, in misliti bi bilo, da za tako javnost pišejo le ljudje, ki res kaj znajo. Ta knjiga pa nam kaže presenetljivo dejstvo, da tam gori pišejo o nas tudi ljudje, ki nas prav čisto nič ne poznajo. Je-li potem kako Čudo, da imajo o narodnostnih razmerah v naši državi povsem krive pojme in da tu pa tam glede naše notranje uredbe stavljajo zahteve, ki so v kričečem nasprotstvu s taktičnimi razmerami, z narodnostno strukturo države, z mišljenjem velikega dela nje prebivalstva in potemtakem tudi s potrebo in koristjo države?! Dobro pripominja »Hrvatska Rieč«: »S tem poglavjem o monarhiji je pisec zanesel le še večji kaos v umevanje razmer v monarhiji in je povečal morje slabe vojne literature v vse! Evropi in tudi izven nje.« — Že v interesu tesnega razmerja med našo in nemško državo, bi bilo želeti, da bi bila nemška javnost bolje informirana in da bi prišla do pravilnejega poznavanja razmer v monarhiji in s tem pravega izpoznanja, kako stališče mora nemška javnost zavzemati napram vprašanju notranje uredbe v naši državi, ako hoče, da bo tesna zveza med obema državama čim popularneja — pri vseh narodih avstro-ogrske monarhije! Kajti, naglašati treba vedno in vedno resnice:
da se noben narod Avstrije ne protivi zvezi z nemško državo in da so marveč vsi narodi narodi sankcijonirali vnanjo politiko, slonečo na tej zvezi,
da to, kar so sankcijonirali, posvedoču-jejo sedaj zvesto s svojo krvjo na bojiščih,
da avstrijski narodi ne le da ne mrze neinštva, marveč da visoko cenijo vrednost nemške kulture in dela nemškega duha za splošno civilizaoflo in napredek člo\^štva.,
Vojna In socijalna demokracija u Nemčiji. Boj Slovencev za obstanek.
Nobena socijalistična stranka ni v tej svetovni vojni doživela tolike izpremem-be svojih tradicij in nazorov, kot nemška socijalna demokracija. Ne le da se je v njenih vrstah pojavilo drugačno naziranje napram vojni in nacijonalizmu, marveč je nastala v njih socijallstično-imperijalisti-
izginile bogvekam; niti ene še nisem videl v tej prokleti tujini. Zadovoljiti se bo moral s krivimi preroki, ki se skrivajo zdaj vsepovsod, ker so nam ukradli paiadiž. Cas je, da prideš, kralj Matjaž, in nas rešiš. Stopi iz Matajurja in pokaži svoj na-bruseni meč! Glej, še nikoli ni bila vera v tebe tako živa kakor danes. Usta te kličejo in srce te kliče in veruie vate. Pridi, ker tvoj narod trpi kakor še nikoli! V svoji bolesti tava po brezkončni tujini in vpije s krikom divjega obupa v prostrani svet: Pridi kralj Matjaž, in odreši nas, ker so nas ubili!«
Kmet se je dvignil na v/ , je razprostrl roke. S hrepenecimi, vlažnimi očmi se je ozrl tja gori na črno šumo in je zavpil s hripavim glasom. Tudi kmetica se je dvignila in je zrla na strmo pobočje visokega hriba, kakor da bi pričakovala, da se razdeli zdajpazdaj hrib in stopi iz njega kralj Matjaž. A hrib je miroval in se ni genil. /sieprijazno je strmel preko solnčne dolinice, in samo njegov vrh se je svetil v soln-čnih žarkih.
Kmet je zdrknil nazaj v travo in si je zakril za trenotek oči z desnico. A potem je pogledal tja doli na polje in je stisnil pest. »Poglej, stara!« je dejal. »To lepo
Knjlfs, K! — ne Informira.
Na Nemškem je nedavno izšla knjiga j2epni vojni priročnik«. Vsebuje tudi poglavje o Avstro-Ogrski, ki je skoro od
polje poglej, ki ga obdelujemo že več kot leto dni s svojimi žulji! In polje rodi in se razcveta. A kaj imamo mi od vsega tega? Košček kruha nam dajo vsak dan, da ne poginemo lakote. Pa še veseli moramo biti, če nas ne obrcajo s svojimi nerodnimi, nakovanimi čevlji. Resnično — Bog se nas je usmili! in nas je obvaroval hudega, pa nas je poslal sćm, da se redijo drugi z našimi žulji... Spomni se naših njivic, stara! Lepo so zorele tam ob žgolečih vinogradih in so bile polne škrjančkov in lastovk Pa si videla razločno srečo, ki je stala na pragu naše hiše in se je smehljala. Ali se spominjaš, stara? O. tako lepo se je videlo tja doli, kjer se je svetlikala globoko pod hribom Soča. Hm, in mir je plaval nad našimi zorečimi njivami in vinogradi. Samo škrjanci so prepevali, in lastovke so žgolele... Ali se spominjaš, stara? šla sva kraj njivic in sva stopila v vinograde. Za roke sva se prijela in sva se zasme-jala... O, kralj Matjaž! Cemu odlašaš in ne udariš s svojim nabrušenim mečem?«
Kmet je zakričal in se je udaril s pestjo po čelu. A naglo je zgrabil čutaro in je pil, pil... Ženska kraj njega si je zakrila obraz z rokami in je zaihtela na glas. Dekle, sedeče nedaleč od njih, se jp ozrlo
zahtevamo ie, da javnost v Nemčiji ob svoji vnemi za zvezo z našo državo računa z danimi razmerami, da torej te razmere prav pozna in da iz takega pravilnega poznavanja izvaja logične zaključke. Obžalujemo take knjige, kakršnja je gori omenjena, ker zavajajo h krivim pojmom in s tem tudi h krivim zahtevam.
Tako treba razumeti tisto mišljenje avstrijskih narodov, ki je — puhle glave označajo za germanofobstvo, ali celo za
—	panslavizem! Da se naša zveza z Nemčijo še bolj utrdi in popularizira na vseh straneh — v ta namen je resničnim in resnim intelektualcem v Nemčiji prva naloga ta, da dajajo nemški javnosti priročne knjige, ki bodo to javnost o Avstriji
—	res informirale in jo navajale k pravilnemu izpoznanju, da v Avstro-Ogrski ne more biti nikake drugačne, za državo koristne notranje uredbe razun tiste, ki slom na dejanskih razmerah in ki računa z narodnimi organizmi, ki žive tu, vrše svojo dolžnost in — zahtevajo svoje pravice!
PROSIMO RABLJENEGA PERILA IN KRP ZA NAŠE RANJENE JUNAKE NA - - - OBVEZO V ALIŠČIH - - -
Uolnu In preKoaMeo.
Dunajski vseučiliščni profesor Tandler je imel v seji društva zdravnikov jako zanimivo predavanje, ki je je priredila »\Vie-ner kliniische Wochenschrift« in ki bo gotovo zanimalo tudi naše čitatelje.
Mislilo se je, ali vsaj mnogi so mislili tako, da bo po tej vojni mnogo bolje, ker bo manje ljudi, več dela in več zaslužka. Profesor Tandler pa je pobijal te nazore in jo dokazoval škode v biološkem (živ-Ijenjepisnem) pogledu.
Vojna je izbera hujega. Zmanjšuje prebivalstvo, ovira njegovo množenje in slabša človeški materijal. Sedanja vojna se razlikuje od prejšnjih po udeleževanju prebivalstva na vojevanju. Pa ne samo po večjem številu, ampak tudi po sedanjean načinu vojevanja, z oziram na izpremem-bo področja, postaja sedaj vojna ljudska. Zato postaja tudi vpliv vojne na prebivalstvo vedno večji. Vojna ne uničuje in ne oškoduje samo tistih slojev prebivalstva, ki je za razvoj najpotrebneje, namreč ljudi med 20 in 25 letom, ampak tudi naj-krepkeje, ker po prebiranju postajajo le nesposobni doma. Od zdravih ljudi endel pada, drugi postaja onesposobljen ali oboli, dočim se ohranjajo le slabiči.
Škoda, ki jo provzročuje vojna, je dvovrstna. Zmanjšuje število ljudi in slabša njih kakovost. V Avstriji (brez Ogrske) je utegnilo v polnih dvanajstih mesecih pasti 300.000 ljudi, to bi bilo torej štirikrat toliko, koljkor jih je v mirni dobi umrlo v tem času. Ali to število je povečano po umiranju civilnega prebivalstva. K temu prihajaznatno povečana umrljivost otrok in upadek rojstev. Na Dunaju je iznašalo število živo rojenih 1. 1915. 29.257 (1912. 40.000), umrlih 30.347 (1912. 31.800). Dočim v letu 1912. število rojstev nadkriljuje slučale smrti za 8200, pa je bilo 1. 1915 število rojstev le za 1090 večje. In tako ni samo število sedaj živečih ljudij manjše, marveč bo vedno manjše tudi v bodočih generacijah. Ako je sedaj v Avstriji kakih 5V0 milijona ljudi porajalo letno 950.000 otrok, jih bo sedaj porajalo le 60.000. Na ta način se za boUočo generacijo upadek na ljudeh, sposobnih za ploditev, povišuje 7i pol milijona.
To je najmanje število, ker k padiim treba dodati še tiste, ki so vsled spolnih bolezni postali nesposobni za ploditev. — Število spolno bolnih postaja med vojno vedno večje. Bati se je sifilistične epidemije. Tako bo morala tudi naslednja generacija trpeti radi posledic vojne. Obremenjena bo s sifiliso, to strašno boleznijo, o kateri vemo, kake posledice donaša. K temu prihajajo še vse druge škode, ki izhajajo iz izpremembe načina življenja. — Veliko število uničenih ekzistenc bo videti šele po vojni. Specifični način vojevanja je tako otežil dobavljanje najenostavnejši živežnih sredstev, da je ob daljšem trajanju vojne pomanjkanje hrane neizogibno. Tudi povišana poraba alkohola in tobaka navaja vojaka k njiju uživanju in doprinaša tem večjo škodo, ker ju bodo po vojni kupovali na račun mnogih dru-jgih nujnejih potrebščin.
Vojaško sanitetstvo je bilo prisiljeno, da je celo vrsto šol izpremenlo v bolnišnice. To bo donašalo zapuščene otroke in prostitucijo tem bolj, ker je oče moral na bojišče, dočim se mati vsled opravil ne more posvečati vzgoji otrok. Tako bo več momentov skupno delovalo m bo oškodovalo in slabilo prebivalstvo. Tudi invalidi, ki bi mogli mnogo pripomoči k množenju prebivalstva, bodo »socijalno diskvalificirani« in tako izključeni iz življenja.
Kaj nam je torej storiti? Izguba na ljudeh se more nadomestiti samo z rojstvi in manjšanjem umiranja, ali splošno se opaža, da danes število prebivalstva v Evropi stoji na isti meri. Ta vojna dokazuje obenem, kako nepotrebno je triletno izobraževanje vojakov. Da se zmanjša umiranje, bo treba misliti tudi na nezakonite otroke. Mari so morda vsi zakonski otroci zakoniti? V Avstriji se rodi vsako leto do 12 000 nezakonitih otrok, ki jih treba vzdrževati. Ako v tej državi življenje m privatna stvar, potem ne sme biti tudi zdravje. Zato so pri pobijanju spolnih bolezni potrebne prisilne odredbe. Za delo marje sposobne moči treba porabljati za tako delo, ki je morejo izvrševati, a ne da bodo odvisne od milosti, ki se hitro iz-crplja Treba skrbeti čim bolj, da ne bo hudobnih ljudi. Milijarde, ki se trosijo za alkohol in tobak slabšajo plemena, a potem nas stanejo zopet novih milijard.
Razvoj ljudstva ne sme obstati samo v tem, da nas bo čim. več, ampak treba, da bomo čim dovršeneji in bolji. Ne gre samo za individuvalno pomoč, ampak br-Ij za socijalne odredbe.
Tandler je zaključil svoje predava u je tako-le: Zavedajte se velike odgovornosti. ki io bomo imeli vsi, da prebijemo!
tmmrn!
Sovražnik, ki več kot eno leto skuša zaman, da bi si osvojil naše mesto, je v srdu radi neuspeha svojih načrtov razdejal brojenski vodovod (Aurisina), kateri preskrbuje naše mesto z vodo.
Možato bomo prenašali tudi to zavrat-nost »osvobojevalcev«. Mesto in njegova okolica razpolagata približno s 4000 vodnjaki in izvirki. Ce štedimo z uporabo, nam bo zadostovala voda za najnujnejše potrebe. Ker pa voda iz vodnjakov in izvirkov v zdravstvenem pogledu ni neoporečna, preti največja nevarnost kužnih bolezni.
Da se uspešno upremo izbruhu nalezljivih bolezni, kot n. pr. legarlu, je neobhodno potrebno, da se voda za pitje dobro
prekuha pred uporabo.
Za vsakogar nastane neodvrnljiva dolžnost, da se toliko v svojo korist, kolikor v korist otrok in someščanov, vestno drži gorenjega navodila ter pazi najstrožje na to, da se tudi lastni družinski člani točno
pokore temu predpisu.
Oblasti se nadejajo, da jim bo mogoče postaviti tekom najkrajšega časa več aparatov za destiliranje vode in dejati to poslednjo občinstvu na razpolago.
Vsi vodnjaki in izvirki, tudi če se nahajajo v zasebni posesti, morajo biti do preklica vsakomur vedno po dnevu na razpolago.
Občinstvo se opozarja, da bo poklicana oblast najstrožje kaznovala vse, ki Se ne bi točuo držali teh predpisov.
Trst, 17. septembra 1916.
Vladni komisar: KREK1CI1 - STRASSOLDO.
Kakor se nam naknadno poroča, bo dala vlada čim prej na razpolago tri destiia-cijske aparate za vodo iz vodnjakov, ki imajo nepitno vodo, cesarski komisar pa je naročil nadaljnih sedem takih aparatov. Nadalje namerava občina dati občinstvu na razpolago večje količine klorificirane vode. Ker je v to svrho treba precejšnjega števila večjih sodov (ki drže najmanje 600 litrov), se poživljajo vsi lastniki takih sodov, da javijo nemudoma Vil. sekciji mestnega magistrata število in velikost razpoložljivih sodov in pa pogoje, pod katerimi bi jih lahko odstopili za začasno uporabo. — Ako se nič novega ne pripeti, iie, kakor se nam zagotavlja s pristojnega mesta, upati, da bo brojenski vodovod tekom par dni zopet popravljen.
nanju in je zmigalo z glavo. A rdelo ni besede, ampak je strmelo spet tja doli, kjer se je kopalo polie v žarečem solncu.
»Ne jokaj, stara!« je izpregovoril kmet, ko je postavil napol prazno čutaro v travo. »Ne jokaj! Olej, jokali, preklinjali in molili smo zadosti. A vse ni pomagalo nič. Zdaj nam ne preostaja drugega, kakor čakati in vpiti noč in dan v črni hrib. Nemara nas sliši sredi čudne, čudežne noči kralj Matjaž, pa stopi iz hriba m nas odreši. O, da sem na Matajurju! Vse dni bi trkal s palico ob skale, da bi našel skrito votlino in v nji kralja Matjaža. In še tisti trenutek bi bilo konec vsega. Spet bi stala naša hiša tam na višini; polje bi se smejalo in vinogradi bi prepevali svojo čudno, hrepeneč o pesem... O, saj jo slišim sredi noči brez spanja. Oglaša se in je silna, da se mi hoče razpočiti srce. Pa preklinjam in škripljem z zobmi...«
»O, ne govori, Primož!« Je ihtela njegova žena in ga je prijela za roko. «Glej, srce se mi trga, in pred očmi mi vstajajo strašne slutnje. Razrušen je naš dom in življenja umorjeno, hi tavamo proti grobu, temu strašnemu grobu, ki se nam reži sredi grozne tujine... O, Primož! Samo umreti ne tukaj, kjer ni usmiljenja
in milosti božje! Jaz hočem počivati tam kraj naše cerkvice na višini. Tako prijazne so gomile tam gori in se smehljajo sredi božjega miru in veselja. Tam gori hočem počivati, Primož!«
Kmet jo je gledal ves začuden in se je praskal za ušesom. Njegov obraz je zardel, kakor da bi se ga bila polotila silna togota, in široki, močni hrbet se mu je skrivil. Toda nenadoma je zamahnil z roko in se je zakrohotal na ves glas. »Kaj? Pri cerkvici hočeš počivati?« je zavpil. »Pri kateri cerkvici? Ha? — Ali ne veš, da ni več cerkvice? Razrušili so jo, da ni ostal več kamen na kamnu. Veter je razpihal zadnji prah in ga je ponesel na vse strani sveta. In razkopali so svete grobove in so vrgli iz njih trohnece kosti naših očetov in mater. Razmetava 1 so jih sredi božjega dneva m so razbijali bele lobanje. In solnce je sijalo, in nebo se ni zatemmelo. Samo oskrunjene kosti naših staršev ieč£ sredi črne noči, ker so jim ukradli večni mir kakor nam paradiž .. O. stara! Pa še govoriš o prijaznih gomilah tam ob cerkvici! Brez doma srno in izgnani na vse strani vetrov; in brez grobov smo kakor zverina, ki pogine sredi samotne šume... O, kralj Matjaž!
C. in kr. vojno ministrstvo je z odlokom Abt. 5/M-13241-16 oprostilo zaplembe vse one celotne gumijeve obroče, ki se ne morejo odvzeti, ne da bi se razrezali na kose
Lastniki takih obročev so torej pooblaščeni, jih rabiti še nadalje.
Izkaznica, s katero se bode moglo rabiti voz, se dobi v 8 dnevih pri c. kr na-mestništvenem inženirju Herman-11 rlem-ze, na namestništvu, Veliki trg (Piazza Grande), ako se pripelje dotični voz na
ogled.	, , „
V tem roku se morajo odposlan se vsi
drugi gumijevi obroči (okvirji kol, votle
cevi in celotni gumijevi obroči) c. in kr.
nadomestnemu skladišču vozil na silo (K.
u. k. Kraftfahrcrsatzdepot) v Gradcu,
Wienerstrasse 68.
Schneider 1. r.
ApetedUKe stusrl.
KAJ DOBIMO TA TEDEN?
Ta teden, od 18. do 23. t. m., se bodo dobivala naslednja živila aprovizacijske komisije, in sicer na eno osebo:
1/2 fižola	PO K 1»g.
y4 koruzne moke po K 0 80 kg,
Cemu nočeš videti našega gorja? Cemu ne prideš s svojim nabrušenim mečem r'« Starec ie vpil in jokal obenem. Stiskal je pesti in je tolkel z njimi po travi. A ženica, suha in medla, je ihtela krčevito in je vihtela roke. »Milost božja! Milost božja!« je ponavljala in se je ozirala proti nebu, ki se je smejalo s svojimi jasnimi barvami nad veselo dolinico.
Deklica se je dvignila, pa je stopila bliže S svojimi velikimi, lepimi očmi je zrla 11a ženico in je položila roko na njeno glavo, zavito v črno ruto. »Mati!« je iz-pregovorila z žalostnim glasom i:i se je sklonila k ženici. »Ali slišite, mati?«
Zenica ie samo zmigala z glavo. Deklica se je vsedla tik k nji in ji je ovila roko okrog vrata. Pa ste ihteli obe, ihteli krčevito s tistim polglasnim ihtenjem, ki je polno gorja, prihajajočega iz razboljene. obupane duše, ki ne vidi več resenja m usmiljenja. Zatoniio je življenje hi »e ugasnilo kakor brleča zvezda sredi črne teme v tujini. In ne vidi se več nikamor m ničesar Vse molči širomokrog; le tam sredi noči ječi nekaj pritajenega — ječi prikrito in bolestno. A noč je gluha, m sanja dalje svoj črni, grozni sen ...
(Konec jutru
V Trstu, dne 17. septembra 1916.
»EDINOST« štev. 259.
Stran III.
SLANINA.
Svitlo-sive izkaznice za slanino se bodo ta teden razdelile strankam samo proti izročitvi odgovarjajočega odrezka 120 gramov (12 dkg) uradne izkaznice za mast. Na izkaznice, izdane od aprovizacijske komisije, se bo moglo dobivati po 120 gramov (12 dkg) slanine mesto 10 dkg v običajnih prodajalnah do vštete sobote 80. t. m., in sicer po K 9'60 kg.
MASLO.
Tudi rdeče izkaznice za maslo se bodo ta teden razdeljevale proti izročitvi odgovarjajočega odrezka 120 gramov (12 dkg) uradne izkaznice za mast. Na izkaznice, izdane od aprovizacijske komisije, se bo moglo dobivati po 120 gramov (12 dkg) masla mesto 1U kg do vštete sobote, 30. t. m. v vseh prodajalnah aprovizacijske komisije, in sicer po K 9'76 kg.
JAJCA.
Jajca se dobivajo po 22 vin. eno v vseh prodajalnah aprovizacijske komisije. Izkazati se je treba z izkaznico za živila in se jih ne more dobiti na dan več kot tri na osebo, nikakor pa ne več kot 15 skupaj.
MILO.
Na izkaznico za živila se lahko dobiva vsak dan milo po 4 K kg in sicer po XA kg na osebo.
* * *
RAZDELJEVANJE IZKAZNIC ZA MAST IN JEDILNO OLJE.
Od pondeljka, 18. t. m., do sobote, 23. t. m., bodo krušne komisije v smislu obstoječih odredb razdeljevale izkaznice za mast in jedilnG olje. Izkaznice se bodo izdajale tekom uradnih ur proti izkazu z izkaznico za živila in proti izročitvi izjave, podpisane od glavarja hišnega gospodarstva. — Vzorci za predpisano izjavo se
dobe v uradih krušnih komisij.
* *
MLEKO ZA OTROKE.
Jutri, dne 18. t. m., se prične razdeljevati mleko za otroke, rojene v letih 1915. in 1916., in sicer proti tozadevni izkaznici aprovizacijske komisije. To mleko se bo moglo dobivati samo v mlekarni, ki je označena na zadnji strani izkaznice.
Goncg pesti.
Namestnik pri cesarju. Tržaški namestnik, baron Fries-Skene, ki je bil danes sprejet pri cesarju v daljši posebni avdi-jenci, je odpotoval v Trst.
Gospodinjska šola v Skednju. V poslopju bivšega rikreatoriia in otroškega vrtca »Lege Nazionale« v Skednju se odpre s 1. oktobrom gospodinjska šola, določena za 30 deklet, kjer bodo imela hrano in stanovanje, se bodo poučevale v raznih domačih delih in bodo na sploh dobivale tisti praktični pouk, ki jim je potreben, da postanejo dobre gospodinje. V to izbrano poslopje se je preuredilo tako, da bo popolnoma odgovarjalo namenu. Ima prostorne spalnice, jedilno shrambo, kuhinjo s posebnim štedilnikom, napravo za pranje in likanje itd. Razun tega je dan zavodu na razpolago vrt, kjer bodo mogla dekleta opazovati dela vrtnarja. V zavod se bodo sprejemale sirote od 14 do 16 let. Prednost bodo imele sirote po padlih v vojni. Ubožna dekleta bodo imele brezplačno hrano, stanovanje, kose obleke, ki se rabijo pri pouku. Druga pa bodo plačevala 15—30 kron mesečno v razmerju z njih gospodarskimi razmerami. Prošnje za sprejem bo vložiti pismeno In jih bo opremiti s krstnim listom, iz-pričevalom o cepljenih kozah, zdravniškim izpričevalom o zdravstvenem stanju, šolskimi izpričevali in s certifikatom o-krajnega načelnika o gospodarskih razmerah. Prošnje in dotične priloge morajo izročiti do 24. t. m. prosilke osebno voditeljici zavoda, gospe Mariji de rabris, ki bo v ponedeljek; sredo in petek od 10. do 12. ure v sobi št. 60, v II. nadstropju municipalne palače.
Cesarski komisar državno-neposrednega mesta tržaškega.
O razmerah na Kranjskem pišejo v »Information« iz slovenskih poslanskih krogov: Razkol v slovenski ljudski stranki, ki je nastal že pred letom dmj vsled na-sprotstev v mnenju med deželnim glavarjem drom. šušteršičem in voditeljem radikalnega krila, dr. Krekom — ta na-sprotstva so se pojavila že pred letom dnij in so dovedla do izključenja poslancev dra. Kreka, Jarca in Gostinčarja — se je vkljub mnogim poizkusom za poravnavo izkazal ne le kot prehodna notranja kranjska stvar in je, žal, očividno za-dobil na obsegu, globini in ojstrini. Učinki na strankin sklad so se pokazali občutneji, nego so menda s prvega mislili pristaši dra. Susteršiča. Načelniku se je očitalo, da diference v stranki ni rešil po tisti poti, ki jo predpisuje organizacijski šta-tut, ampak z osebno samovoljno odločbo ex cathedra, ne da bi bil poprej povprašal pristojne strankine instance. Proces razpadanja v stranki se v tem času ne očituje zato, ker je stranka vsled stagniranja deželnih zborov in parlamenta obsojena v nedelavnost. V deželni upravi Kranjske se je sicer doslej, bolje, ali Slabše, posrečaio, da se je globokosežne-ie motenje preprečalo. V blagodejnem nasprotstvu z vendar dogodlvšimi se težavami in prepiri, s katerimi se fe bilo boriti kranjski avtonomni deželni upravi, Stoji uprava deželnega glavnega mesta Ljubljane, ki je kot edino mesto v ožjem vojnem območju ohranilo svojo popolno avtonomijo, kot vzor komunalno-poHtič-nega delovanja. V Ljubljani, ki je v tesnem sosedstvu bojev na mejah proti Italiji, vladata red in mir in gospodarske razmere so se ?ia soloh v vgIiipju času
obvarovale pred teškim i pretresi. To je v prvi vrsti zasluga ljubljanskega župana dra. Tavčarja, ki z energijo in neumornim deloin z dobrimi uspehi vodi upravo in preskrbvoanje mesta. Dr. Tavčar vrši svojo težko službo z vnemo, prežeto po najudaneji In resnični ljubezni do mesta in preskrbovanje mesta. Dr. Tavčar vrši vrstno obnesel kot moder gospodarski politik.
Tedensko zdravstveno poročila V Času od 9. do 16. t. m. je bilo v tržaški občini zaznamovati 11 slučajev škriatice, 13 slučajev davice in 42 slučajev lesarja. Umrle
so 3 osebe za legarjem.
Vojnopoštne dopisnice v zeleni barvi.
V svrho olajšanja poštnega prometa cd čet na bojnem polju je c. in kr. višje ar-madno poveljstvo uvedlo posebno uradno
izdano vojnopoštno dopisnico na zelenem papirju. Ta je opremljena podobno rožno-bojni vojnopoštni dopisnici uradne izdaje s to razliko, da je tisk rdeče barve. Dopisnica vsebuje tiskano sporočilo v deželnih jezikih »Jaz sem zdrav, godi se mi dobro« ter opazko »Na ti dopisnici ni smeti sporočiti nič drugega«. Dopisnice se bodo uporabljale samo v prometu s četami na bojnem polju. V zaledju se te dopisnice ne bodo raz prodajale. Vojnopoštne dopisnice, zgotovljene v zasebni industriji na zelenem ali sličnobarvnem papirju, so izključene od sprejema in od-preme tudi tedaj, če sicer, odgovarjajo obstoječim predpisom.
Zasega lanene setve. Ministrstvo za trgovino je izdalo naredbo, ki odreja — kakor v minolein letu — zasego lanenih semen iz tuzemske letine 1916. na korist države. Za sprejemanje zaseženega blaga je določena »Avstrijska centrala za olje in maščobe«. Cena iznaša 100 K za 100 kg.
Prisrčne pozdrave pošiljajo dobrovoljni
strelci: Mirko Skrlavaj, Stanko Š kri avaj, Alojzij Hrvatin z Opčin; Ivan Gombač, Anton Gombač, Josip Dodič, Josip Bluvlič, Josip Butmar, Josip Jagodnik iz Podgrada.
Otroški vrtec pri Sv. Jakobu se otvori v sredo, 20. t. m. Starši naj pripeljejo otroke tega dne ob 9 predp. v otroški vrtec. Dotičniki, ki začno prvikrat zahajati v otroški vrtec, morajo prinesti s seboj: krstni list (izpisek iz matice), zdravniško spričevalo, da imajo zdrave oči, in o cepljenju koz.
Nova slovenska knjiga. V založbi J. Stoka v Trstu je izšla te dni zbirka črtic z goriškega bojišča: »Ob Soči«, ki jo je spisal znani slovenski publicist Alojzij Res v korist goriškim beguncem. Naslovno risbo knjižici, (ki sitane le 60 sto*.), je narisal akademični slikar Fran Tratnik. — Knjižico, ki je zgodovinsko in literarno važno delo, danes le najtopleje priporočamo; o priliki morda kaj več.
Mestna zastavljalnica. Jutri, 18. t. m.f od 9 in pol dop. do 1 pop. se bodo prodajali na dražbi dragoceni predmeti serije 136., zastavljeni meseca julija 1914. na bele listke, in sicer od štev. 201.800 do štev. 203.700, v torek, 19. t. m., ob istem Času pa od štev. 2201 do štev. 4300. Nadalje se bodo jutri, 18. t. m., od 3 in pol pop. do 7. zvečer prodajali na dražbi ne-dragoceni predmeti serije 138., zastavljeni meseca julija 1915 na rdeče listke, in sicer od štev. 8101 do štev. 10.800, v torek, 19. t. m., ob istem času pa od štev. 203.401 do štev. 204.300.
Prosimo slovenskih, hrvatskih In čeških knjig za naše ranjene in bolne junake ter za one v okonih. Pošlieio naj se v Narodni dom.
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bos&kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul!ci deile Poste štev. 14, vhod v ulici OJorgio Galatti, zraven glavne pošte, Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
	HALI OGLASI		
□□ □□		■e radanajo po 4 afcot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Naj manj ža : pristojbina saaia 40 stotiak. .	□□
Mah bombaž 6-50, star 5 50, volna 6—7 20 ka" I1UV kor tuđi pletenine, pokrivala, preproge in odrezke novega sukna, vreće, vtv itd. se kupujejo po visokih cenah v ulici Belvedere 19, J&nof. 631
ClflnanfirA gospode in gospe nauči učiteljica JlUVClUlIS italijansko fn nemško v treh me-
secih. Barriera 1 L nad.
629
Vrtnar
z ali brez družine, dobi dobro službo. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. 630
Kupujem
divji kostanj. Ulica SkladiSče.
Bonaccio 20.
6.5
Ioan Križmanflf ž«r2£
sala K 3-60, cipro K 3-60. crema maršala K 3 60. Atoaro Istria K 3*60, pelikovac K 3-60, tropiaoveo navaden K 3 60, tropinovec fini K 4 80 slivovic K 4 40, brinievec K 4 40. konjak K 4-40 liter, refoSk ▼ steklenicah K 2*C moSkat v steklenicah 2 60. 21
0"l|f za moike, najboljše vrste, št. 39—45, se LC^ijl prodajo po najnižjih cenah. Perojevič, Via Tor S. Lorenzo 10, vr. 13 S. Michele).	621
Fctogrof
fttev. 10.
Anton Jerkič posluje zopet v svojem ateljeja ▼ Trst*. Via delim Post«
24« S
MRO mm IZŠGfOSM CLI2R
Alla Wi dueift
Trst n!ica Scorzsria 4, vogal ulice Arcata.
Velika izbora moških indeš-- h oblek „Garnbetta". — Bogata izbera otreških oblek, terde-lavske volnene in bomba žaste hlače. Monture beli jopiči, itd, NB. Ker nima prodajalna velikih stroškov, prodaja po nizkih cenah.
H esrffii! šM
Trs!. ulica del Rivo s!. 42 (Dritiicls) Trsi
Rovi dohoti zc sezono.
Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek.
Morco Conforti, Trst 0. Campanlls 21
Kupujem
Hirsch.
volno, bombaž, baker, med n druge kovine Ulica S. Giovanni štev. tO,
322
Hermangild Trocca
TRST, ulica Barriera veccbia 8
Ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
Venci iz porcelane in biserov, vezani z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itd. Najnilja konkurenčne cene.
ftstftfffl fift 500 po polno n; a dobrih vinskih godov	|3Q
čTJUll aC iz hrastovega lesa, ogrskega izvi a	§
in ki obsegajo 1, 2. 3 in 7 hL — L. Stern, Gru	a
Grie^kai 60.	500	g
-	S
v	□
□
□osBciBDaaaaoaaaaaaDuBaaoaciocssaa
—■---ob
i a
I
Izvršuje vsako foto^rafično delo kakor tudi razglede, posnetke notranjost lokalov, porcelanasto plošče za vsaknvrst. spomenike.
POSEBNOST: POVEiANjS m VSAKE FOTOO&&7SJŽ sn
Kadi udobnosti gosp. nj.rooui-kor sprejema naročbe in jih izvršuje na domu, ev. tudi zunaj mesta po nuj zmernejših cenah.
- -.
4>+
i
Trst, ui. tel Riuo štev. 42
ZOBOZDRAVNIK
r	v
Dr. J. Cer mak
se le preselil in ordinira selil
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delie Poste.
iitaje Milim liilsm PlsiM?
UMETNI ZOBJE, ta
Mrnics
lopa atelj
OUeae,
petroljeve in vinske sode kupuje vsaki množini Kurst, Settefontane 1.
b29
se takoj lepo opremljena soločnata soba. Ulica Paduina 5, III. nnd. levo. (323
M ua$onou
Od 11—12 predp. in o
dalmatinskega vina ,e naprodaj. Parčins, ul Gelti št. 10. >d 4—
□ □ □ ,
O
a
B
a!
□a
Trst - Corso štev. 39 - Trst
10 dopisnic v platinu, zgotovljene v 48 urah od K 3 naprej, z vsakim vremenom. Za vojake nizke cene. :: Tudi električna razsvetljava. ::
| B - O
B
§
B
8 B B
B
□
' B
□ □
Trst, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne.	Cene zmerne.
5 pop. Bklad'šče.	BBBBBBCnBBBBBBBBBBBBBOBBBBBBBOBa
Rušilen papir,
štev. 1.
vsake vrste m arhive kupuje Kure t, Settefontane
626
Žsklle
tario 21 ("pri mestrl bolnišnici.)
vsake vrste kupuje prva slovenska trgovina, Jakob jitargon, Trst, ulica Soli
613
M debelo semo za preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpeb-nike, razni gnmbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne sretiljke, baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razaa rezila, robci, mrežica ca brk«, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke .Patent Knopfe" in drugo prodaja J4£0? LKVJ. ulica S. Nisolo *tev. 19	62
M
DAHOVI.
Barovi, došli ces. komisarju. ParopJov-na družba Gerolimich & C. K 200, Friderik Gerolimich K 30, Josip F. Gerolimich K 30, Josipina in Roman Gerolimich K 30, Ana in K. Gerolimich K 30, vsi v korist skladu za vdove in sirote padlih vojakov.
To in ono.
Človek, ki je videl Napoleona. Neki vojni poročevalec pripoveduje: Na svojem zadnjem potovanju po Voliniji sem dospel v vas Karpilovko, ležečo v nižini Stoho-da, nedaleč od mesta Kovel. Karpilovka leži izven volne Črte in priiika mi je bila, da sem opazoval rusko ukrajinsko prebivalstvo, ki je prihajalo iz svojih lesenih kolib, da bi se solnčilo. Videl sem žensko v svitlo-rdečih krilili in s pisanimi robci ter mnogo dražesine plavolase dece. Bilo je tudi nekoliko starcev. Eden teli z dolgo, belo brado, v kratkem kaftanu se je raz-govarjal z vojaki, s katerimi se je mogel sporazumeti v svojem materinem jeziku. Ko se je zvečer pri skromni večerji zasukal razgovor na tega starčka, sem do-znal, da je nedavno prekoračil 113. leto ter da je pripovedoval, kako je kot devetleten dečko videl Napoleona, ki se je v letu 1812 v odprti kočiji vozil po teh krajih s svojimi četami. Starček je še dobrega zdravja in je sedaj doživel vofno v Vo-liniji v letu 1916.
s

trgovina, Trst, ul. Molin pio-colo 19. Na drobno in debelo.
i. Steka,
Razglednice: ^T^T^
ske, glave, mornarske, cvetlične itd. od 3.— 100 kosov. — Trža&ke po K 2.50
S
naprej za napreg za iOO kosov.
20 via. kasetah : in barv.
Pisemski papir ^^
po K 1.50 naprej najrazličnejših oblik
Nflforf ^ civili**-0 in vojake, od najvad-I1UIC61 nej&ib do najfinejših v nanje vezanih, v vseh mogočih oblikah.
Vojne dopisnice SK
lenkaste: dobre po K 2.o0, boljše po K 3.— line po K 3.50 najfinejfie po K 7.50 za tisoč
kosov.
fnfnfailrf * navadni od 26 vin. naprej JVlIIUllAl • ducet, kopirni tintni K 1.50 ducet, „Mephisto" K 2.— ducet, „Penkala", ,,Hardtmut", „Koh i Nohr" po K 4.50 ducet In sicer vseh mogočih kakovosti in barr.
najboljše vrste vseh barv in veli-_______ kosti steklenic, za preprodajo ducet steklenic po K 2. Črnilo za stampilije vBeh barv.
Papir vseli vrst in for-
Črnile
cet stekl< VBeh bar
Pisarniške potrebščine:
vsaki večer ob 9'/,
u
Z
HODE
Trst, ulica Ponterosso štev. 5
Besaia zaloga dllay, krtač, za tsiSetts in za umetnosti.

Srečke 5. razreda 6. loterije
cena 'k K 25, 'k K 56, 'I* K 100, ^ K 200.
irebanje od 10. oktobra do 8. nouembra
Srečke: austrijska rudečesa Križa,
austrijske M. loterije (K 4) In različne druge srečke - -
tudi na obroke "f^S
se dobivalo pra:
Podružnici LjuMke Mm boke
v uiidi Caserme št. 11.

os
Trgovske knjige, oš*
likoeti, mehko io trdo vezane.
Tiskovna dela: pp
knjige, kuverte, cenike itd. izvršuje točro po naročila.
F H HA© * Slovarje, slovnice, slovenske in li!ljl$frf • tujej©žične, leposlovne, znanstvene in Soleke ter knjige za mladico. fioffflo iz kavčuka in kovine, za občine, ftCtliitri urade, pisarne, privatnike itd. Izvršuj e točno v vseli oklikah. TflfffldO * Cesarbke in narodne v vseli tuSiUVK • velikosti ima v zalogi in jih izvršuje po naroČilu.
Igralne karte nemške in ogrske. S ah
i u domino v raznih velikosti.
OKuirleza vsa^°vrđt°e
PiAMMfltlti Papirčki vseh vrst: škatlje po UStireini K 2 SO naprej, stročnice škat-ije po 32 vin. naprej
Uojtfke potrebščine: sf
PkhaIhmm	pismen« uaričila
sprejema m nugio.
li liHHiE^IS^^BH III ASSICURAZIONS GENERALI iN TRiESTE
(ObSna zavarovalnica v Trstu). Ustanovljena L 1831.
Zakladi za jamstvo dne 31. decembra 1914. K 480,984,656.23 Glavnica za zavarovanje življenja dne 31. decembra 1914: K 1,295,S 16,563. Plačana podvračila od leta 1831 do 31. decembra !0l4
K 1.212,012,533.55.
S 1. lanu varjeni 1907. je društvo uvelo za živijenski oddelek nove glavne pogoje police nadarjene največjo kulantnostjo.
Povdarjati je sledeče ugodnosti oollca:
I. Veljavnih takoi od Izdanja:
a)	brezplačno nadaljevanje veljavnosti poiice za celo vlogo, kadar mora zavarovanec vrSltl voj. službo, ako ie vpisan v polah črne vojske.
b)	ako plača zavarovanec 1 °®/oo od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki je Izgubila veljavo vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje vr51 v teku 6 mesecev po preteku roka
IL Veljavnih po preteku 6 mesecev od izdanja: a) zavarovanec more — ne da bi za to plačal posebne premije in brez vsake formalitete — potovati ln bivati ne samo v celi Evropi, ampak tudi v kater'sibodi deželi Siega sveta. (Svetovne police). Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi v slučaju, če pade zavarov. v dvoboju. III. Veljavniii po preteku enega leta po izdanju police: a) zavarovanec se oprosti plačevanju za mešana zavarovanja v slučaju, da postane nesposoben za delo.
IV Veljavnib po preteku treh let od Izdanja: Absolutna ncizpodbitnost zavarovanja razun slučaja prevare. Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanec umrl vsled
poskušenega samomora, c) Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju DruStvo sprejema zavarovanje tudi za
življenje, požar, prevažanje In u lom.
samomora, ali

IIIIMHIII!
illBDIil
Trst« Via €assm di	It. 5
Kapital fn raerva K
KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. 5 PREDUJMI na vrednostne papir e in blago ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS. PROMESE Brzojavi: JADRANSKA. _
MENJALNICA iinaiianm
♦♦♦♦♦♦
VLOGE NA KNJIŽICE}
3%%
od doeva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka iz svojega. OBRESTOVANJE VLOG na tekočem in žiro-račnnu po dogovoru.
FELUALKE:
OUMAJ I
TcgcUiofstrsss« 7-S
DUBROVNIK
KOTOR LJUBLJANA METKOVIĆ OPATfJA
SPLIT ŠIBENIK ZADAR
AKREDITIVI, ČEKI W NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČJA
Živahna zveza z AMERIKO.
REMBOURSNI KREDITL
PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTErt'JE.
III III
m« URADNE URE: ed 9 do 12 in od 3 dO S pop.
m ufenmii KISKII n^asaBaiimBai HI
ESKOMPTUJE : srečke^ devize in papirje. ® Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITI
Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA.	INKASO.
Telefoni: 1463, 1793 in 2676.
ESKCMPT MENIC
!ll IIHEIEBEa

SE
J
Stran IV.
»EDINOST« §tev. 25$.
V Trstu, dne 17. septembra 1910.
Pogled s hidroplana. Neki pomorski letalec pravi, govoreč o svojih doživljajih v zračnih višinah: Ko letiš nad neizmerno površino morja, je nekaj strahovito veličastnega. Kdor leti nad kopnim vidi pod seboj vsaj bregove in doline, gozdove in reke, mesta in vasi. Ali tisti, ki se vozi v pomorskem letalu, ne vidi drugega, nego morje in zopet morje, nebesni svod in morda kako ladjo, ki plove.
Pišek in Pischek. Nedavno je umrl bivši wiirtemberški državni minister dr. v Pischek. Bil je sin komornega pevca v Stuttgartu Ivana Piška. »Narodni listi« so piipovedovali nedavno, da je stari pisal svoje ime »Pišek«. Nekoč je prišel že priletni minister v svojo rojstno vas Mšeno pri Melniku. da bi videl rojstni kraj svojega očeta. Zupan ga je spremil k rojstni hiši. na kateri je prirejena tudi spominska plošča za Pišeka. Zupan te ministru prizanesljivo ali s povdarkom raztolmačil napis na plašči in češko pokoljenje ministrovega očeta iz češkega narodno zavednega kraja. To razlaganje pa je imek) čuden učinek: gospod v. Pischek se je silno razburil, izjavivši, da je njegovo češko pokoljenje zapalo in nično, ter jo je hlastno odkuril, kar je vaščane silno užalilo. Tako ie pač navadno, če spominjaš Pischeke, da so bili nekdaj — Pišeki! Tega ne čujejo radi. Tako je tudi pri nas.
Velikost in prebivalstvo vojujočih se držav. — A) Velikost (v kvadr. mirijam.)
Avstrija: 6760, *Nemčija : 5450, Turčija (sk ipno): 39« 00, Nemške kolonije: 26000 Bolgarija: 1300, skupno 73.510
Rusija: 221.122, Francija: 5364, Anglija: 3150, Italija: 2S65, Romunska: 1314, Portugalska: 921, Srbija <Črnagora): 850, Belgija: 294. Kotonije: Anglija: 280.000, Francija: 53.000, Belgiia : 24.000, Portugalska: 20.000, Italija: 5.000, skupaj 617.880.
Razmerje velikosti: 78.510 : 617.880 Mm2 ali 1 : 8 Mm2
Velikost držav napram svojim kolonijam : Anglija : 1:89, Belgija: 1:80, Portugais11 a:l :20, Francija: 1:10, Nemčija: 1:5, Italija: 1:2.'
B) Prebivalstvo (v milijonih): Nemčija: 65, Avstrija: 52, Turčija: 18, Bolgarija: 5. — Kolonije: Nemčija: 13, Turčija: 13, skupno 166.
Rusija: ]61, Anglija: 44, Francija: 40, Italija: £4: Belgija: 7, Romunska: 6, Portugalska: 5, Srbija- rnagora: 4. — Kolonije: Anglija: 346, Francija: 48, Belgija: 19, Portugalska: 8, Italija: 1, skupaj 723.
Razmerje prebivalstva: 166: 723 a i 1: 4-35.
Prebivalstvo držav napram svojim kolonijam: Angl ja 1 : 8, Belgija 1 : 3, Portugalska 1: 1-50, Francija 1 : 120, Turčija 1 : 072, Nemčija 1 : 0 20, Italija 1 :0'03.
Rekapitulacija: Po velikosti nas presegajo sovražniki osemkrat, po številu prebivalstva pa okroglo štiri in pol krat.
Nevtralne države: ve'ikost: Španska: 4972 Mm8, Švedska: 45<>6 Mmž, Norveška 3253 Mms, Danska: 1435 Mm1. Grška: 10P0, Švica: 414, Nizozemska: 334, skupaj 15.914; prebivalstvo pa: Španska 19 miljo-nov, Švedska 5 milj., Norveška 2*5 milj. Danska 2*5 mil;., Grška 3'5 milj., Švica 3*5 mij., Nizozemska 5 milj., skuhaj 41 miljonov.
Le 41 milijonov prebivalstva vživa sadove min: v vsej Evropi, ali tudi tem preti neiz-prrQna vojna. Morda ni daleč čas, ko bomo \ i 1 i vso Evropo v plamenu vojne. Sk mj se nam zdi, da vseh 41 miljonov nev tr v ne bo več dolgo vživaio dosedanjega b'a > a ja — ljubega iu sladkega mirn, po ka č.un nestrpno hrepenimo mi, pa tudi naši sovražniki.
Zasedena ozemlja. V pričetku tega leta so se Angleži mogočno pobahali. da imajo zasedenih 20.000 Min2 kolonij (vse kolonije pa merijo 26.000 Mm2). Na to je sledila naša statistika (meseca avgusta), glasom katere imamo zasedenega za 4310 Mm- sovražnega ozemlja v Evropi. (To je toliko kakor Švedska). Jasno je, da ima zemlja v Evropi 5krat večjo vrednost, nego v Afriki, kajti prva }e takoj pri rokah ter se vojn d odloči v Evropi in ne v Afriki; pa bodi tudi, da zasedejo Angleži vso Afriko, vojne ne bo še konec! — D.
Amerikanski lnimor. Nekdo, ki je lovil
ribe, je padel v vodo. »Na pomoč! Ne znam plavati«. Neki gospod na obrežju: »Jaz tudi ne znam, pa zaradi tega vendar ne kričim tako kot vi!« — »Moj glas je brezpogojno za vojno«. »Ali ste pa pripravljeni tudi ostali del svojega telesa žrtvovati za to?« - Neki gospod, ki je pri brivcu čakal, da pride na vrsto, je motil brivčevega psa, ki je ležal na tleh in paz-no sledil vsaki kretnji svojega mojstra, ki se je pripravljal, da nekemu klijentu ostri-že lase. »Lep pes« — je menil čakajoči. »Da, pametna žival«, je odgovoril brivec. »Ali jaz ne nmreni razumeti, čemu da striženje las U>ko zanima psa?« »O, to je čisto enostavno«, je odvrnil brivec. »Vidite, včasih se mi zgodi, da posežem poleg in odrežem košček — uha in na to čaka moj pes!« — >Dobri gospod,« je rekel neki berač, >podarite ubogemu slepemu možu 10 centin>ov!c — »Toda«, je odgovoril meščan, »saj vendar vidite na eno oko!«. »Nu,c je odgovoril berač, pa mi dajte samo 5 centimov!«
niki znova tam začeti, kjer so bili, ko so si svojo samostojno obrtno eksistenco ustanovi i. Stalo bo to mnogo truda in mnogo denarja. Dolžnost države in človeške družbe je, da priskoči tem prej samostojnim eksistencam na pomoč. U okviru te razprave se s tem vprašanjem ne moremo pečati; naloga te razprave je le ta, konstatirati dejstva, ki so se v letu 1915 pojavila. Kar je ostalo obrtnikov doma, so nekatere obrti vsled zmanjšanja konkurence dobro uspevale (kovači, kolarji, miz rji i t. d.), druge obrti zopet so našle posla pri vojnih dobavah (čevljarji, krojači). Zelo trpela je stavbna obrt. kei so se vsled podrašenja materijala in pomanjkanja delavcev, vsled nesigurnosti razmer in zaprtja kredita razne zasebne stavbe opustile, začete pa ustavile, in potem, ker je država ustavila investicije v javne stavbe. Mala popravila so dala le malo zaslužka. Srečnejši so bili stavbeniki, katerim se je posrečilo dobiti dobičkanosno delo od vojnega erarja (razne barake, ceste, mostove i. t. d.) ali pa delo pri razširjanju tovarn, ki so bile preobložene z vojnimi dobavami ter vsled tega prisiljene, se razširiti. — Obrtniki pomagali so si tudi potom zadružnih organizacij (združenja) do direktnih vojnih dobav (krojači, čevljarji). Pomanjkanje lastnih obratnih kapitalov in težka doseglji vost potrebnih visokih kreditov sta to stremljenje ovirala; ministrstvo za javna dela in obrtnopospeševalni zavodi so ŠH obrtnikom zelo na roke.
Vojna je pokazala, da je obrt potrebna ne samo za državo, katere naloga je, čuvati srednji stan pred proletarizacljo, ampak potrebna ob sebi, ker se brez posameznih o-brtnih strok ne da izhajati. Iz tega splošnega pogleda izvira stremljenje, najti pota in sredstva, kako obrtnemu stanu po vojni opomoči.
V	trgovini in v obrti je rodila vojna še drugo dobro: plačevanje računov sproti. V trgovini in obrti je desetletja vladald neutemeljena, naravnost uničujoča razvada kreditiranja blaga in obrtnih izdelkov. Vojna je storila tej razvadi konec, dajanje na up se je nehalo. Naloga trgovine in obrti bo, da se ta važna pridobitev obdrži in razvada nepotrebnega in brezmiselnega kreditiranja konzumnega blega in obrtnih izdelkov za vselej zatre.
V	trgovini in v obrti je vojna pokazala moč združevanja, važnost velikih nakupnih organizacij, važnost obrtnih kreditnih in produktivnih zadrug. Isto važnost imajo organizacije kouzumentcv v konzumnih fn gospodarskih zadrugah kot zaščita proti izkoriščanju in nepotrebnemu draženju blaga s tem, da gre blago skozi več rok, predno pride do konzumenta. Trgovina kot legitimna posredovalnica med producenti in konzumenti ima važno gospodarsko nalogo, nepoklicano agentstvo in prekupčevalstvo treba zatreti med vojno in po vojni. Pod konzumom je v tem oziru razumeti ne samo zavžitno blago, ampak vsako za življenje in pridobivanje potrebno blago, torej tudi izdelke industrije in obrti, najsi so domačega ali inozemskega izvora.
PMOČLPE TURSKE
Pasi za prenos In platno za jadra.
LUIGI ZUCUIitN, odlikovana tovarna zagrinjal in asfaltov. Hoj&n Stev. 2. Urad ulica Gbega 2. Specijaliteta: zastori za gostilne, kavarne, prodajalne itd.	233
Hotel Continental
Trst, ulica San Nicold it. 25 (blizu Corsa), Prenočišče za vojake. Dvigalo. Cene zmerne Postrežba točna.	190
„Salone Edison"
Tr?t, Vojaški trg (Piazza Caserma) Palača Via nello. Naj preljub^eni kinematograf tržaškega občinstva, kjor se predstavljajo najboljši gledališki
lilms.	211
Gospafispstuo In volno.
(Iz poročila Zadružne zveze v Celju sestavljenega po dru. Antonu Božiču.)
Obrt.
Zelo mnogo je trpela vsled vojne obrt Taje seveda štbkejša kakor industrija. Industrija ni dvioca od posamezne osebe v toliki meri, kakor srednja, posebno pa mala obrt. Mnogi vpoklici obrtnikov v vojno službo so imeli za poslcdico zatvorjenje GbrtovaliŠč in u stavljenje obrti. S tem je eksistenca vpoklicanlc obrtnikov postala najmanj zelo dvomili a in v pretežnem številu takih slučajev bodo morali iz vojne se vrnivši obrt-
London Biscuit Factory.
A. O A m, Trst, najbolj rekonvaleacentse otroke o< ritet.
iskani. Priporočeni za od prvih zdravniških avto-
m
Papfr.
VELIKA ZALOGA PAPIRJA za ovitke, tih vrečic lastne tovarne. — Valčki razi i a velikosti Cene zmerne. - - G-astone
Trst, Via dei Gelsi 16.
papirna lh ban Doli i nar 256
Damska krojačnica
A. RIEGER, Trst. ulica Toronte št. 30, l nadst. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledaliSče itd. C«ne zmerne.	337
Trgovina jest vin in kolonijal
IVAN BIDOVEC, Trst, ul, Uampanile 13 (Trg Ponteroeso) Zalogn mesa ▼ konservi, sariin. kondenzirano mleko, mezge, Čokolade in kakava. Velika izbera likerjev in domačih vin. Sveži čaj, maslo. Cene zmerno.	2206
Manufakturne trgovine.
SUCCESSORI (Nasledniki) PIETRO TAVOLATO Trst, Leseni trg (Piasaa della Legna) štev. 1. — anufakturnega blaga. — Cene
194
Bogata izbere manuf&kturnega
zmerne.
Majolične peči in štedilniki
M. ZKPPAR, ul. 6. Giovanni 6 In 12. Najboljša izdelovanja In najpopolnejša vrst«. Cene zmerne 202
Jestvine na debelo.
Bogata i/.bera vsakovrstnih ji'Stvin; proda na debelo RUGGERO GAMBEL v Trstu ulica delle Acque vogal ulice CoroneO.	244
Šivalni sttoji.
DELNIŠKO DRU&TVO ŠIVALNIH STROJEV SINGER, Trst. Cor-o 20. Prodna šivalnih strojev in vse pritiklin. Delavnica za popravljanje. 25S
Pooblaščeni operator kurjih očes
MARKO KRIVIČIĆ bprejema od 5 do 7 pop. ob nedeljah od 9—2 pop. Trst, ul. Acquedotto štev. 22 polunadstropje.	'	328
Pe najvišjem oblastfla Hjeg. ^jj^c«. in kr. apost. Veličanstva
— Izredna —
ces. kr. drimm
za voiitdoskr&ne namene
Ta danaraa loterija vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku iron 623 000. Glavni dobitek znaša
mr 200.000 Kron 'CM
Žrebanje se vrSi javno na Dunaju dne 5. oktobra 1916. — Srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo v oddelku za dobrode'ne loterije na Dunaju III, Vordere Zollamtstra3se v loterijskih nabiralnicah, tobakarnah, pri davfinih-poštnih-brzojavnih in železniških uradih v menjalnicah i t a. — Igralni načrt za prodajalce srečk brezplačno. Srečke se dopoš ljajo poštnine prosto
Ces. kralj, ravnateljstvo državnih loterij.
(Oddelek za dobrodelne loterije).
mmmmmmmmmmasm—
Svan Mrle
Trs«, Piaiza S.	1
kuhinjskih in kletarsirih potrob^ 36in od lesa in plotoaia, Skalo*
v rent, iebrov iu kad, sodčekov, lopati redet, oit in benkovrafenih koler, ierbasev in metel >kc
b v to široko
d
spaasgoom pr svojo trgovino s kuhinjsko posodcTvsake vrute bodi! od porcelana, 2umije emaifa, kositaija ali cinka.
ter mnogo
Prlporols
oiih predmetov. 10 1 kuhinji
v- r"---» zetuMe	»vm*^« *»«» V>um>
nadalje paaamantorj?, kletko itd. Za gostilaiftaz^c
pipe, krogca, sastije In stsUeno poeedo za vinot
-- * vnm MH a
Hote! su restavracija
T
Trst* ulica S. NScdld 22,
Kuhinja prve vrste. Vina izbrana-Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne.
Nepremočljivi plašči.
LEOPOLD HA AS, Trst, Oorso 2 in Via Barriera vecchia 10, Rogata izbera vojaških plaščev od K
20*— naprej.
257
DnevnlR „Edinost" v Trstu
ie izdal in založil naslednje knjige
1.	»VOHUN«. Spisal L F. Cooper. -Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. SJergie-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svćtla. Poslovenil F. P. — Ceiia 80 vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa iNagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Čepa 80 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
JURKIQA ACUCEVA«. Spisal Ksa-er Šandor - Q)alski. Prevel F. Ore)
Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić. Poslovenil Steian Klavš. Cena K 1.60.
10.	»JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.
11.	»VITEZ IZ RDEĆE HIŠE«. (Le Che-valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.
HBBaBflHHMMBsssBBasasasssassaa
is-« r
Trst - Via Stadion 10 - Trst
3 Odprt ou 8'k zvečer naprej i
s	_
t Cena: I. vrste K 2.11. A KI.
(■58aaass£5sraaaE:3g&ff!as3iaB£iasasai38BB
8. », ver Cena K 2. 9. »UDOVICA«.
JOSIP STRUCKEL
Trst, vogal m Marla Teresn-S. Catsrina
Nov prihod volnenega blaga za moške, in ženske, zefir, batist in perljiva svila za jopice. — Svilenina in okraski zadnje novosti, velik izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci. Vezenine in drobnarije. DreDroee za-
Izvršaje tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bodisi v pilprostem ali večbarvnem tisku In po zmernih cenah. - Vlzlt-uice, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike itd. P. n. naročnikom ugodi z izvršenjem naročila v najkrajšem času :::
..J
2T& 2)
dežnikov, famlM in pisani srajc, pBat^ia žejnih robce moških rss-gsvk itd. iid.
Trst C©rso
Narodna trgovina, ^a Narodna frgo^i^a
Pri ces. kr.
Avstrijskem skladu za vdove in sirote vojakov
pod Najvišjim ookrovlteljstvom Njeg. apost. Veličanstva Oddelek: Vojnega zavarovanja se sprejemaj" ponudbe za vojno zavarovanje m sicer pri sielaia! posredovalni«! za Trst, Gorliko-atadlitamko " Trstu,
Knjigoveznica
PIETRO PIPPAN, Trat, ulic* Valdiriro 19. Artistična vezava. Žepni koledaiji lastnega izdelovanja. Vpisniki (regiatri) posebnega sistema. 207
kakor tudi i in LoSliilu.
Skl
Livar niča.
ODLIKOVANA LIVARNICA OSVALDELLA. — TRST, ulica Media 26. Topite*- takoj v lito železo in kovine.	199
_____„ V * d J Laszaretto vecchio št. 3 kakor tudi pri odđeiruli
l) it. Vid n Staro mesto, Via Beseng- i št. 19 I. nad. 2* Novo mesto, V;a deile Legna št 2 polunadstropje
3)	Novo mitnico, Via Pšccolomlnl 3, II.
4)	Staro mitnico, Piazza Barriera vecchia št. 4 i. nad.
6)	Sv- Jakob, Vifi Heii'lstria 3/1. 6 Predmestje Vrdels, Via Glulis št. 546, j. nad.
7)	Zgornjo okolico Opflne, V Carinta i 3 di pri krajnih posredovalnicah v Psre?u, Kopru, PaH, Volosko-Opatlji, Pasinu,
v vseh občinskih, Šolskih in Župnijskih uradih i. t. d. lepati se mo ejo zavarovanja za najvišjo svoto K 40.000.— Premije za svoto K 1000.— za eno leto za
Zavarovanja v slučaju smrti znašajo:
a)	Za vojake po poklicu In one, ki spadajo v rezervo (12 letno obvezno službovanje, v kolikor ne spadajo v skupino b) ali d)
b)	Za vojake, ki spadajo k trenskim in sar.itetnim četam (če niso črnovojniki)
c)	Za črnovojnike z orožjem (brez ozira na starost in brez ozira na to, da služijo osebno kot črnovojniki, aH da so bili tekom vojne potrjeni).......
d)	Za vojaške uradnike, knjlffovodle, inženirje, kovaške mojstre, one, ki spadajo v oddelke za vzdrževanje fn one za delavce, in naposled za druge, ki se ne bojujejo
Oni, ki dobivajo državno podpor* , plačajo lahko na račun, ostanek pa se jim odtegne v desetih 14 dnevnih obrokih, kj se oabijejo od podpore.
Osebe, ki so že zavarovane, se zavarujejo ponovno. Zavarovanje stopi takoj v veljavo.
V slučaju da umre zavarovanec v teku enega leta, bodisi vsled rane a!! bolezni, se izpis ča zavarovana svota zavarovancu ali pa onemu, ki se izkaže s polico. Ako se dožene, da se Je zavarovanec zgubil ali pa da Je umri, kakor tudi ako je bil ranjsn ali pa bolan pred dnevom zavarovanja, tedaj se izplača predlagatelju znesek premije brez vsakega odb tka.
■■■ asi

IBBI
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
X	Hranilne vloge
■ f sprejema od vsakega tudi če ni ud zadruge, ♦ in jih obre-^ t| S| večje rneske po do- ♦
^ -tuje po "iT I« |0 govoru, irsovceniej ❖ otvaiga čekovne račune z dne-vnim obresto-Ji g %	vanjem.
1 ♦ Rtntni dav«k plačuj« zadruga sama.
S ^	Vlaera, so lahko po eno krono.
niwnwwj mn™ ■ ■ aeaw ■ ■ —w
. ♦ B_8 t	Posoid
PosojJSa
d a.j e na osebni krecSii in na zastava ^a
proti j lvicilu po dogovoru.
i — -
registrevana zadruga z neomejenim jamstvom
'♦Uradne ure: vsak dan za stranke % od 8 predp. do 1 popoldne.
♦
TELEFON 16-04.
♦ hšire-tTa&Bai BiH 71679. .........m
r---•-rr. tth X ■s mManH ■ ■ HKH ■ ■ i
>■■1
■ ■■
fij Priporoča male hranilne skrinjice, ki , vranico SlfSVs	!■ flCMaS®«	SO posebno primerne za družine. ?!
^naMHii ■ ■ tnw nn ——eb a ■ ................... iibb«bm Bbk» s « Tar^i ■ ■ umi mu ii.*tjb» HKgaan saesreM
ulica S. Francesco Stev. 2, I. nacist, t
„Tržaika posojilnica in hranilnica
regisirovana zadruga z omejenim porošSuam TRST - Piazza della Caserma št. 2, 7. nad. - TRST (v lastni hiši) vhod po s^v;iih sto^njicah.
POSOJILA DAJE
za vknjižbo 5 */a na menice po 6°/« na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru ESKOHPTUJE TRGOVSKE
HRANILNE ¥ LOSE
sprei«ma od v«akega, č« tuui ai ud ia jin obrestuje po
w 41. ^m
Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru.
Rcntal davek plačuje zavod sani — Vlaga s« lahko po «m kroao. — ODDAJA DOMAĆU NABIRALNIKE) iiftAMLNE PUSICE.)
Poštuo hr^nilnioni raćun lt>.U04.	TELE F »:\ št. W62
Ima varnostno celico isafe deposita) za ahraml»o vrednostnih listin, dokumentov in raznih dragih vrednot, popolnoma varno proti ulomu m požaru, urejeno po najnovejšem načinu ter je oddaja strankam v najem po najnižjih cenah. STANJE VLOG NAD 10 MILIJONOV KRON.
ijiiiag ure: si 9 do 12 dop. in od 3 da 5 pop. Izplažoje vsak dslamik ob madnib urah