LETNIK XLVI Raziskovalna raketa WASP CENA 2,10 € MAREC 2008 M ISSN 0040-7712 POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1102 2 -O rs -o > o O O o CO o Si h- co > ti 2 o o S iš > ° >w o <2 o E v Q- -hj CC ni m 05 O LO h- O) ctf 05 H cn (D U- P 5 ,= o S’ oj g c o o o S c ^0 > *t s <2 03 o. > o s> er >o E > U) CL N "D O. ra ~ CL n O) C CL 03 O) CL >N X3 ■5 ra CL -O CO N 05 X 3 KAZALO Revija za tehniško ustvarjalnost mladih MAREC 2008, LETNIK XLVI, CENA 2,10 € POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠT11102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: Blaž de Costa Odgovorni in tehnični urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Katarina Pevnik Trženje oglasnega prostora: Bernarda Žužek Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01/479 02 20, brezplačna številka: 080 17 90 faks: 01/479 02 30, e-pošta: cuden@TZS.si internet: http://www.TZS.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, e-pošta: maja.mezan@TZS.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslov uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 2,10 €, naročnina za prvo polletje pa 10,50 €. Transakcijski račun: 07000-0000641745 (Gorenjska Banka, Kranj) in 02922-0012171943 (NLB, Ljubljana). Celoletna naročnina za tujino znaša 42 €. Devizni transakcijski račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 2, 1520 Ljubljana IBAN: SI56029220012171943 Koda SVVIFT: UBASI2X Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Računalniški prelom in izdelava filmov: Studio Luksuria, d. o. o. Tisk: Delo tiskarna INPO, d. o. o. Naklada: 5.000 izvodov Publikacijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Urad za znanost ter Urad za šolstvo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Fotografija na naslovnici: Model bafane, tradicionalnega plovila slovenske obale, izdelan skoraj na enak način, kot so nekoč izdelovali prava plovila. Foto: Slobodan Simič - Sime mi 7 marec 2008 KAZALO 4 NOVOSTI IZ SVETA MALIH ŽELEZNIC IN OPREME 2008. 8 IZDELAJMO BATANO - TRADICIONALNO PLOVILO SLOVENSKE OBALE (3. DEL) 11 RAZISKOVALNA RAKETA WASP . 14 TIMOV WILLYS JEEP (2. DEL) 16 TIMOV TEST - TELSTAR 2M 18 IZDELAVA MAKETE MALE ŽELEZNICE (7. DEL). 29 NOVO NA TRGU 30 POUDARJANJE LINIJ IN PODROBNOSTI NA KOVINSKI POVRŠINI TER KOVINSKA OBRABA. 33 IZDELAVA TISKANEGA VEZJA V DOMAČI DELAVNICI 36 KOŠARICA IZ LESA. 38 OKRASNA SLIKA S PRAZNIČNIM MOTIVOM Naročnike obveščamo, da naročnino na revijo TIM ne velja samo za eno leto, pač pa do pisne odpovedi. 39 ČLOVEK NE JEZI SE 42 KOLEDAR MODELARSKIH PRIREDITEV V LETU 2008 IGOR KURALT Tako kot vsakokrat je bil tudi letos se¬ jem igrač v Niirnbergu vreden ogleda, saj je za prihajajoče leto postregel z nekateri¬ mi zanimivimi novostmi na področju mo¬ delov malih železnic in ponudbe gradiv za izdelavo pokrajin na maketah. Največ novosti med železniškimi mo¬ deli je bilo opaziti pri Marklinu, sledil mu je Trix, ki sicer deluje v okviru Marklina, vendar je tokrat na sejmu nastopil samo¬ stojno in napovedal prihod povsem dru¬ gačnih modelov. Marklin bo letos poleg modelov, ki so predstavljeni na slikah, pripravil tudi hitro potniško lokomotivo DRG 18.3 in komplet petih vagonov »Rheingold« s serijsko vgra¬ jeno notranjo razsvetljavo. V drugem četr¬ tletju se lahko nadejamo cenovno ugodne¬ ga modela dizelske lokomotive »Ludmila« razreda 132 in 232 iz četrtega in petega že¬ lezniškega obdobja ter parne lokomotive s posebnim zalogovnikom DB 24 iz tretjega železniškega obdobja, ki bo zanimiva tudi za tiste z nekoliko plitvejšimi žepi. Pro¬ ti koncu leta bo nared dizelski motornik BR 648.2 (LINT 41). Nekaj obstoječih mo¬ delov bo na voljo tudi z drugačnimi ozna¬ kami in iz drugih železniških obdobij. Marklin odslej v vse svoje modele viš¬ jega cenovnega razreda vgrajuje zvočne digitalne dekoderje in za pogon najsodob¬ nejše brezkrtačne motorje sinus soft-dri- ve, ki jih odlikuje brezšumno delovanje in velika moč pri nizkih vrtljajih. V merilu 1 : 32 (1) bodo pripravili mo¬ del električne lokomotive DB 103 s šestimi različnimi vagoni »Rheingold« četrtega že¬ lezniškega obdobja ter tirno vozilo VT98 in VS98. Trixova novost je štiridelni elektromo- tornik DB ET 56 iz tretjega železniškega obdobja in DB 456 iz četrtega železniške¬ ga obdobja. Nov je tudi elektromotornik primestne železnice DB AG 420 iz petega železniškega obdobja. Minitrix za tretje četrtletje napoveduje model dizelske lo¬ komotive V 300 in model dizelskega mo- tornika »LINT« v merilu 1 : 160 z vgrajenim zvočnim dekoderjem. Vsako leto se niirnberškega sejma ude¬ leži tudi izolski Mehano, ki ga že lahko uvr¬ ščamo med najpomembnejše izdelovalce modelnih železnic. Naj omenim, da je za model modri tiger 2 v merilu 1 : 160 (N) prejel priznanje za model leta, ki ga pode¬ ljuje revija N bahn magazin. To je nagrada občinstva, kjer ljubitelji malih železnic iz¬ berejo najbolj filigransko izdelan model v Model senator VT 10.5 v merilu 1:87 (HO) za člane Marklinovega kluba Mdrklinov najnovejši kovinski model trisistemske Siemensove elek¬ trične lokomotive OBB 1216 v merilu 1:87 (HO) opremljen z osmimi digitalnimi funkcijami bo zagotovo poslastica za ljubitelje, saj tak¬ šne sestrske lokomotive (SŽ 541) vozijo tudi po slovenskih progah. Trixov model zaprtega štiriosnega tovornega vagona transivaggon velikosti HO. Takšne vagone lahko pogosto videvamo na slovenskih progah. Kovinski digitalno voden model dizelskohidravlične lokomotive V300 BR 230 v merilu 1: 87 (HO) (Marklin) Kovinski model električne štirisistemske Siemensove lokomotive ES 64 F4 z oznako OBB 006 v merilu 1:87 (HO) (Marklin) Mdrklinov kovinski model manjše zalogovniške parne lokomotive v merilu 1 : 87 (HO) z oznako DB 64 bo v drugem četrtletju v majhni seriji na voljo tudi v različici OBB. 4 marec 2008 REPORTAŽA Mehano za letos pripravlja nove cenovno zelo ugodne začetne kom¬ plete z evropskimi in ameriškimi modeli železnic v merilu 1 : 87 (HO). Mehanov vzorčni model dizelskoelektrične lokomotive vossloh 333-3 v merilu 1 : 87 (HO). Model, ki se bo ponašal s številnimi kovinski detajli, pričakujemo v poletnih mesecih. Mehanov dvodelni zabojniški vagon (HO) bo dopolnjen z novimi za¬ bojniki Cosco, Hapag-Lloyd, Evergreen, »K«line, Cma-Cgm ter napisi železniških operaterjev Shortlines, SNCB/Touax, ERS, DLC, Acts, DB in AAE. Modeli dizelskohidravličnih lokomotiv vossloh G1700 v merilu l: 87 (HO) podjetij SBB Čargo, Aceralia in Comsa (Mehano) minulem letu. Mehano za letos pripravlja v merilu 1 : 87 (HO) modele dizelskoelektrič¬ ne lokomotive class 66 z devetimi novimi oštevilčenji in v dveh novih barvnih kom¬ binacijah ter modela G 1206 v dvanajstih in G 1700 v sedmih barvnih kombinacijah. Posamezne različice modela postopoma že prihajajo na trg. Model lokomotive vossloh 333-3 bo od tretjega četrt¬ letja dalje na voljo v enajstih barvah španskih železniških operaterjev. Proti koncu leta je napovedan model dizelske lokomotive alstom 475000 v barvah podjetja Fret. V začetku nasled¬ njega leta bo odvisno od števila naročil pripravljen tudi štiriosni tovorni prekucni vagon za prevoz pločevine Slps U 725. Mehano se je po uspešnem nastopu modela modri tiger 2 v merilu 1 : 120 (TT) in po povečanem povpraševanju po mode¬ lih v tem merilu odločil za izdelavo dveh modelov lokomotiv class 66 in G 2000 ter dvodelnih zabojniških vagonov Sggmrss ‘90 v istem merilu, ki jih lahko pričakuje¬ mo proti koncu letošnjega leta. Načrtujejo še izdelavo dvodelnih zabojniških vagonov Sggmrss ‘90 v merilu 1 : 160 (N). Ker se za merilo 1 : 120 (TT) zanima vedno več ljubiteljev malih železnic, je po- Minitrix je za ljubitelje tirnih vozil v merilu 1 . 160 (N) pripravil ko¬ vinski model šestosne dizelskohidravlične lokomotive V300. Tri takš¬ ne lokomotive so vozile tudi v sklopu Titovega vlaka. Model zalogovniške parne lokomotive OBB 93 v merilu 1 : 87 (HO) je izdelek proizvajalca Liliput. Pri nas jih poznamo kot lokomotive serije 53■ Minitrixov model električne lokomotive ES 64 F4 imenovane »Štiri dežele« v merilu 1 : 160 (N) Proti koncu leta se lahko pri Fleischmannu nadejamo popolnoma nove nemške parne lokomotive s posebnim zalogovnikom iz tretjega železniškega obdobja BR 54 (bavarska G 3/4 H). mr marec 2008 5 Fleischmannov ergonomsko oblikovan di¬ gitalni upravljalnik bo omogočal 9999 na¬ slovov za lokomotive in 2000 naslovov za upravljanje kretnic, od katerih jih bo mogo¬ če 10 upravljati neposredno. Proizvajalec elektronike za male železnice ESU je dopolnil ponudbo z mobilnim brez¬ žičnim digitalnim multiprotokolarnim upravljalnikom ECoSControl, ki podpira vse digitalne sisteme malih železnic (DCC, Mdr- klin Motorola in Selectrix). motiv herkul in taurus v novih šestih barv¬ nih kombinacijah. Pikova resnična novost v velikosti TT pa je električna lokomotiva BR 151 DB AG. Piko svojo ponudbo širi tudi na modele v merilu 1 : 22,5 (G), to so vrtne železnice, kjer je kot novost napove¬ dal prihod modela tirnega vozila VT98 in VS98 ter pestro izbiro tirov v tem merilu. Slednji po zagotovilih Pika kljubujejo vsem vremenskim razmeram. Avstrijski Roco Modelleisenbahn GmbH se počasi vrača na pota stare slave, Pikova novost so tiri tipa »G« širine 45 mm. Izbiramo lahko med sedmimi dolžinami ravnih tirov, tremi različnimi krivimi tiri, šestimi kretnicami in tremi križišči. lokomotivo BR 44 DR in dizelsko lokomo¬ tivo BR 132 DR. Poleg izdelovalcev železniških mo¬ delov so bili na sejmu zastopani tudi po¬ nudniki gradiv za izdelavo pokrajin na maketah in dioramah. Veliko pozornost so tokrat namenili takšnim detajlom, kot so razni prizori iz vsakodnevnega življenja. leg Tilliga, vodilnega na tem področju, kar nekaj proizvajalcev najavilo prihod novih modelov. Za naše zbiralce utegne biti še posebno zanimiv Tilligov model električ¬ ne lokomotive BR 189 DB AG (ES 64 F4), pri nas znane kot »Helga«. Med ponudniki modelov velikosti TT je tudi Piko, ki je predstavil modele loko- A.C.M.E. je na trg poslal dva modela v merilu 1 : 87 (HO): potniška vagona 1. in 2. razreda iz četrtega železniškega obdobja z oznakami jugoslovanskih železnic (JŽ). kakršne je ubiral pred stečajem. Za letos so najavili kar nekaj novosti med modeli vagonov in lokomotiv španskih, italijanskih, francoskih, švicarskih in bel¬ gijskih železnic. Tudi pri Roču napovedu¬ jejo prodor v zanimiv tržni segment TT in že pripravljajo dva modela - parno Takšni prizori učinkujejo še bolj verodo¬ stojno, če so nadgrajeni z mehanskimi, svetlobnimi ali zvočnimi učinki, kot so to prikazali posamezni proizvajalci. Tu je prednjačil Busch, ki letos praznu¬ je 50 let delovanja in je za makete v merilu Model petdelnega tramvaja, imenovanega Cobra (HO), švicarskega proizvajalca Navemo Rivarossijev kovinski model parne lokomotive nemških železnic seri¬ je 58 s posebnim vlečnim zalogovnikom (HO), lokomotiva izvira iz pruske G12, pri nas je bila to serija 36. 6 marec 2008 TIKI 7 Nosilni drogovi za gornji električni vod z na¬ pajalno postajo proizvajalca Sommerfeldt Buschev model traktorja fortschritt ZT300 v merilu 1 : 87 (HO) v vlogi vlečnega tirnega vozila MODELARSTVO Konstrukcijski gradbeni bager menek v me¬ rilu 1 : 87 (HO) omogoča osem različnih gi¬ banj (Kibri). Fallerjevo večje tovorno skladišče v merilu 1:87 (HO) Baraka za hrambo premoga za parne lokomotive (Vollmer) I : 87 (HO) pripravil nove modele, scene, delujoče delovne stroje in traktorje ter ra¬ stlinje in figure živali. Trendu gibljivih gradbenih strojev in tovornjakov v merilu 1 : 87 (HO) na make¬ ti sta se pridružil tudi Kibri in Viessmann, ki sta v istem merilu ponudbo dopolnila z vodnjaki, vrtljivimi vetrnimi centralami in helikopterji. Viessmann, vodilni med izde¬ lovalci miniaturnih svetil za makete, je pri¬ pravil tudi obcestne luči in razsvetljavo za potniške vagone v merilu 1 : 120 (TT). Vollmer, ki je znan po kakovostnih mi¬ niaturnih hišicah, je letos svojo ponudbo razširil tudi na avtomobile v merilu 1 : 87 (HO). Tudi pri nas dobro znani proizvaja¬ lec gradiv za izdelavo maket, Noch, je še obogatil izbor svojih kompletov figuric za velikosti HO, TT in N s posebnim poudar¬ kom na večjih pakiranjih, v katerih je po 30 figuric. Junija bodo pri Nochu ponudili zelo priročen paket z različnimi gradivi za izdelavo pokrajine na manjši maketi, ka¬ teremu bo priložen DVD s 60-minutnim videoposnetkom z navodili o gradnji po¬ krajine. Z novimi barvami v obliki kreme bodo dopolnili tudi že zdaj bogato paleto pripomočkov za staranje (patiniranje) mo¬ delov. Preiserjeva figura ženske, ki obeša perilo v merilu (HO). Auhagen za jesen ob- Bager iveimar T174 v merilu 1 : 87 (HO) s funkcionalno gibljivo ljublja posip za izdelavo delovno roko, kije vodena prek komandne plošče (Busch). snežne odeie snežne odeje. Ena od Viessman- novih novosti je vodnjak, kjer se vodni curek vrti in ustvarja vtis tekoče vode. Jeseni bo Noch ponudil pet različnih kompletov »Mega« s po 30 kosi različnih figuric (HO). TT£E 7 marec 2008 7 MAKETARSTVO ©[Jedo DQ0 © 0 © 0 ©o d©D 0 SLOBODAN SIMIČ-SIME Z lesom smo končali in zdaj so na vrsti krojaška dela ter naša umetniška žilica, saj je treba skrojiti še jadro in vse skupaj čim lepše pobarvati. To bomo naredili po svojem okusu. S tem tretjim delom bo naše druženje ob batani končano in lepo jo bo videti v kakšni izložbi, na maketarskem tekmovanju ali kje drugje. Jadro izdelamo po načrtu iz primerne tkanine (slika 1). Ne pozabimo po robovih dodati še vsaj 1,5 cm, ker je treba tkani¬ no zarobiti (spretnejši bodo naredili dvojni rob). Pri robljenju si pomagamo s tankim, ravnim kovinskim trakom, ki ga položi¬ mo na želeno širino roba jadra (slika 2) ter nato najprej z likal¬ nikom rob zalikamo na kovinski trak. Na ta način lahko brez težav pripravimo in potem zlahka sešijemo robove širine vse¬ ga 3-4 mm. Pri tem bodimo pozorni. Če želimo, da bo jadro napeto, kot da se vanj upira veter, moramo po sprednjem in zadnjem robu ob notranji vrvici, ki jo je treba všiti v rob (rob¬ na vrv jadra), predvideti še usločeno medeninasto ali jekleno žico premera 1,5 mm. Za to moramo pustiti na zgornjih rogljih jadra odprtinico, skozi katero bomo lahko v rob potisnili žico (slika 3). Po jadrih nikakor s flomastri ne rišimo črt na mestih, kjer so na pravem jadru sešiti platneni trakovi, temveč to nare¬ dimo s šivanjem z opaznim sukancem. Ojačitve na rogljih jadra naj bodo prave, prišite! Na vrsti je barvanje makete. Za jadra, če jih bomo barvali, uporabimo posebno barvo za tkanino! Pri barvanju notranjo¬ sti batane si pomagamo z upognjenimi čopiči, ki jih priredi¬ mo tako, da čopiče z dolgim ročajem, ki so že malo upognje¬ ni in jih kupimo v trgovini, ukrivimo še toliko, da so že rahlo obrnjeni proti ročaju. S takimi čopiči lahko barvamo ploskve, ki so v notranjosti plovila obrnjene stran od nas in za običajne čopiče nedostopne. Za ravno vodno črto (ta mora biti vzporedna z morsko gladino!) postavimo batano na več¬ jo kuhinjsko mizo ter izdelamo pre¬ prosto pripravico (slika 4), s pomoč¬ jo katere narišemo črto, nato ob njej prilepimo zaščitni lepilni trak in po- 8 marec 2008 mr 7 MAKETARSTVO Zgornji penon Troca/trosa Vozel gindaca Kratica Peta / dno jambora barvamo še dno. Na pravih batanah za barvanje dna uporabljajo posebno anti- vegetativno barvo (koperpaint, antifa- uling ...), ki preprečuje, da se nanj pre¬ hitro ne naselijo razne školjke, morske trave itd. Vse končane dele zdaj dokončno se¬ stavimo (slika 6). Pozorno napenjamo in vežemo vrvice, kot je razvidno iz na¬ tančne risbe pravega jadra in na slikah detajlov jadra (slike 11, 12, 13, 14 in 15). Vozli za čevlje niso ustrezni za plovila, zato je pravilno za sidro uporabiti sidrni vozel, za bokobrane in jadrne vrvi vrz- ne vozle itd. O mornarskih vozlih, če še nimamo izpita za barko, bomo obilo in¬ formacij našli v strokovni literaturi in na spletu. Predstavo o velikosti naše batane najlažje dobimo, če jo postavimo ob odraslo osebo (slika 5). Priporočam, da zdaj izdelamo tudi druge stvari, ki so bile na teh plovilih, kot so npr. osti (fošina), škatle za ribe, svitke s trnki (laks in trnke kupimo v tr¬ govini z ribiško opremo!), iz vrvi nare- Natančna risba pravega tradicionalnega jadra batane. Jadro se na vseh štirih rogljih konča enako. Presodimo, s kakšno natančnostjo sega bomo lotili. Dvakratno robljenje, všivanje vrvi v rob jadra ipd. zahteva nekaj več spretnosti, truda in natančnosti. Rogelj jadra Borina Karigabas Jadrna bitev Paramezal Spodnji penon Robna vrv Objemna vrv/ pasarin Obodna vrv Premčni rob jadra Gindac Drsnik Škote Škota marec 2008 MAKETARSTVO 5L jen brk pred statvijo premca in bokobra- ne, da batane ob obali ne podrgnemo. Na maketi to oblikujemo iz vrečevine in premažemo z razredčenim disperzij- skim lepilom za les (rivikol, mekol), ki je po tem, ko se posuši, megleno prosojno. Na krov zložimo še ribiško mrežo, da bo batana res videti kakor prava. Maketo, ki sem jo skupaj z vami izdeloval v teh treh mesecih, ter nekaj detajlov, si lahko ogledate na slikah. Batana je tako dokončana in lahko jo preizkusimo vsaj v kadi, če že ne na večji vodni površini. Če kje pušča, je to mesto treba zatesniti. Na premcu jo še »registriramo«, na krmi na zrcalu pa ji lahko napišemo tudi ime. Za pisanje ne uporabljamo cenenih flomastrov, ker bo čez nekaj let še komaj razpoznavno, kaj smo napisali. Uporabite kakovostne, ob¬ stojne, vodoodporne flomastre ali črke za suho preslikavo (letraset). Ko smo s svojo batano povsem zadovoljni, sledi najpomembnejši trenutek, to je splovi¬ tev - seveda simbolična. To mora biti slovesnost, na katero povabimo prijate¬ ljice in prijatelje ter jim ob ustreznem prigrizku in osvežitvi odstrnemo svojo maketo ter jim ob navdušenju povemo tudi nekaj o pravih batanah ter tako po¬ nesemo v sleherno zavest ščepec vede- Detajl vezanja borine na sprednji ali preme¬ ni rob jadra. Z borino napenjamo jadro po preminem robu. Vezanje jadra na spodnji penon. Enako ve¬ žemo tudi zgornji penon. nja o tej naši čudoviti obalni dediščini. Ne pozabite na slovesnosti izbrati tudi botra za vaše plovilo in batani zaželeti mirno morje. In zdaj zanimivost, ki sem jo oblju¬ bil v prvem delu. Ne le, da smo izdelali pravo pravcato pomanjšano batano, ka¬ kršne so stoletja plule ob naših obalah, izdelali smo jo skorajda na enak tradici¬ onalen način, kot so jih izdelovali nekoč. Ne boste verjeli, toda če isto naredimo le s 5- do 6-krat večjimi kosi in z nekaj dodatnimi žeblji (seveda tudi škvera ne obračate), imamo svojo pravo batano! Poleti si jo lahko naložimo na prikolico in z njo polepšamo svoj dopust. S tem ponovno oživljamo to po nepotrebnem izginjajočo tehnično dediščino. Tisti, ki jih istrske batane in njihova izdelava zanimajo še podrobneje, bodo kmalu imeli na razpolago obsežno mo- Detajl vozla na gindacu. Z gindacem se dvi¬ ga jadro (vozel se nahaja približno na eni tretjini zgornjega penona). Na fotografiji vidimo tudi troco, vrv z zanko, s katero dr¬ žimo zgornji penon in s tem jadro tesno k jamboru, ko je veter močnejši in je treba ja¬ dro krajšati, tj. spustiti in podvezati s krati¬ cami. Troca lahko objema gindac (detajl na skici jadra) ali pa zgornji penon, kot prika¬ zuje slika. 10 marec 2008 Pogled od zgoraj na krmo batane nam izpostavi škoto z vsemi detajli. Drsna vrv je vezana na spodnji penon, da po njem ne drsi, in je »za¬ ustavljena« z dvema drobnima lesenima ploščicama na penonu. Na drsni vrvi se nahaja majhen lesen drsnik, na katerega je vezana vrv Škota, ki je najpomembnejša za jadranje. To je tista vrv, ki jo je ribič imel najpogosteje v roki, saj je z njo lovil veter in držal smer batane. nogratijo o vseh tipih istrskih batan z vsemi načrti. Za nujno pomoč mi lahko pišete na naslov sime.simic@siol.net ali vpra¬ šanje zastavite na spletnem forumu TZS http://www.tzs.si/fo- rum/viewforum.php?f= 1. Za konec pa še vprašanje za razmislek. Prava batana je tež¬ ka okoli 260 kg (brez jambora, jader in opreme), naša, ki je enaka pravi in iz enakih materialov, le da je šestkrat manjša, pa tehta dobrih 1,2 kilograma. Če je vse natančno izdelano, zakaj ni naša maketa tudi šestkrat lažja (tedaj bi tehtala pri¬ bližno 43 kg)? Raziskovalna raketa WASP MIODRAG in VLADIMIR ČIPČIČ V 60. letih prejšnjega stoletja sta kar dva Nasina raketna programa temeljila na uporabi zgornjih stopenj s pogonom na motorje s tekočim vodikom, ki bi jih bilo mogoče med letom vklapljati in izklapljati. To sta bila programa Atlas Centaur in Saturn. Zgornje stopnje teh raket naj bi po vstopu v t. i. parkir¬ no orbito nato z ubežno hitrostjo zapustile prostor okoli Zem¬ lje. Toda po vstopu rakete s tekočinskimi motorji v orbito okoli Zemlje njeno gorivo zaradi odsotnosti gravitacije lebdi v rezer¬ voarjih in ne teži proti izhodom iz njih in naprej v zgorevalne komore motorjev (gorivo zaradi breztežnosti gravitira enako kot rezervoarji). Znanstveniki Lewisovega raziskovalnega centra (danes Glennov raziskovalni center) so ta fenomen sicer lahko pre¬ učevali pri spuščanju posod s tekočino z visokih stolpov, ki pa je trajalo le nekaj sekund. Za boljše razumevanje vedenja tekočin v stanju breztežnosti pa bi moral tak poskus trajati bi¬ stveno dlje. V ta namen so skonstruirali posebno testno sondo za izvajanje poskusa v breztežnosti (Weightlessness Analysis Sounding Probe - WASP) in izstrelitev preizkusnega rezervoar¬ ja na veliko višino, s katere bi sonda prosto padala šest minut, pri čemer bi lahko izvajali niz poskusov, pri katerih bi opazova¬ li prelivanje tekočine v rezervoarju. Lewisovi inženirji so v ta namen skonstruirali raketo WASP, in sicer na temelju motorja prve stopnje na trdno gorivo, ki so ga razvili za program Shotput (serija suborbitalnih letov, s katerimi so preizkušali postopke utirjanja satelitov). Za pogon prve stopnje so tako uporabili Thiokolov motor pollux in dva manjša pomožna motorja vrste recruit. Da bi lahko 454 kg te¬ žak tovor izstrelili na višino, s katere bi lahko prosto padal šest minut, so raketi WASP dodali še drugo stopnjo antares proiz¬ vajalca Allegheny Ballistic Laboratory, ki so jo sicer uporabljali kot tretjo stopnjo znane Nasine rakete scout. Poglavitni sklop eksperimentalnega tovora je predstavljal prozoren akrilni rezervoar dolžine 112 cm in premera 56 cm, TTK-H 7 marec 2008 11 Raziskovalna raketa WASP medpredstartnim testiranjem. Temne za¬ ščitne trakove v bližini stabilizatorjev druge stopnje so pred poletom odstranili. Konico s senzorjem vpadnega kota so na vrh glave name¬ stili tik pred startom. ki je bil do polovice napolnjen s 43 kg obarvanega alkohola. Med padanjem sonde naj bi dve videokameri prenaša¬ li sliko vedenja tekočine, medtem ko bi nanjo manjša plinska generatorja med poletom izvajala blažji pritisk. Raketo WASP so 7. junija 1966 izstre¬ lili z vzletišča Wallops Island v Virginiji. Najprej se je vžgal motor prve stopnje poIlux, 0,16 s pozneje pa še motorja rec- ruit, ki sta v približno 2,3 s za več kot dvakrat povečala pospešek rakete WASP in zagotovila raven vzlet z lansirne ram¬ pe. Petintrideset sekund po vzletu, ko je potisna sila polluxa padla na nič, so se aktivirali štirje eksplozivni vijaki in spro¬ stili zapahe ter s tem omogočili ločitev stopenj. Tri sekunde in pol pozneje se je vžgala zgornja stopnja antares in v 38 s pospešila raketo do hitrosti približno 2200 m/s. Do konca delovanja motorja druge stopnje 76 sekund po startu so za¬ maknjeni stabilizatorji rakete WASP pov¬ zročili rotacijo rakete okoli vzdolžne osi, in to štirikrat v sekundi. Zaradi rotacije je raketa kljub različni razporeditvi mas v notranjščini vzdrževala raven let v pred¬ videni smeri. Če bi se alkohol v rezervo¬ arju sukal, bi poskus propadel, zato so inženirji tovor namestili na poseben pod¬ stavek - izolator vrtenja, ki je s pomočjo hidravličnega motorja nevtraliziral vpliv sukanja rakete okoli osi ter držal tovor in njegov zaščitni okrov na miru, medtem ko se je nosilna raketa pod njim vrtela. Petindevetdeset sekund po vzletu so eksplozivni vijaki sprostili tovor z izola¬ torja vrtenja druge stopnje. Dve sekun¬ di zatem se je odvrgel zaščitni okrov in razprli sta se dve 1,8 m dolgi konzoli s pritrjenima televizijskima kamerama, usmerjenima na rezervoar z alkoholom. Zaslon z odbojno prevleko, ovit z ene strani rezervoarja, je kamerama zagotav¬ ljal ustrezno enakomerno osvetlitev. Po stotih sekundah leta se je na son¬ di vključil manjši dušikov plinski gene¬ rator, ki je ustvarjal potisno silo 27 N in tako simuliral manjši pritisk oziroma pogoje, kakršni naj bi vladali v sistemih za dovajanje tekočih komponent gori¬ va v zgornjih stopnjah nosilnih raket. S tem se je ustvarila približno 1/150 zem¬ ljine težnosti, ki je pritiskala alkohol na dno rezervoarja. Po eni minuti je sunek s strani, ki ga je za trenutek povzročil drugi generator, zapljuskal vsebino v re¬ zervoarju. Kamere so pokazale, da se je zaradi pritiska v posodi tekočina že po 20 sekundah spet ustalila na dnu rezer¬ voarja. Po štirih minutah leta, ko se je raketa še vzpenjala, so s programiranim ukazom znižali pritisk in s tem zmanjša¬ li umetno gravitacijo na samo 1/1400 g. Povzročili so še tri pljuske tekočine, ki se je tokrat ustalila po 30 sekundah. Po tretjem sunku se je sonda WASP spusti¬ la na višino 76 km. Pod tem nivojem bi zaviranje sonde zaradi zračnega upora že lahko vplivalo na rezultate poskusa. Sonda se je zaprla in po 10 minutah leta padla v vode Atlantika. Priprave na izstrelitev dvostopenjske makete rakete WASP 12 marec 2008 6,4 6 , 5 , 11 6,5 6,4 PRILOGA N CD LO CD 00 *- LO CD Tfl 00 6,5 CD CN c n i. i co r >i rdeča bela srebrna črna fluorescentno rumena fluorescentno oranžnordeča srebrna prstan širine 2 mm — črna Shema barvanja raziskovalne rakete WASP prstan širine 2 mm - črna 6,5 10 m i. i o LO o" cr> 00 r.i ZD Risal: Vladimir Čipčic jsrebrna TISE marec 2008 13 MAKETARSTVO 'Jluiaa MUfiBilssj) aoBDD ALEKSANDER SEKIRNIK Tokrat bomo podali nekaj kratkih na¬ potkov za sestavljanje makete Willysovega džipa v merilu 1 : 10. Naj takoj povemo, da si je avtor pri njenem oblikovanju dovolil nekaj umetniške svobode. Njeno velikost zato jih lahko modelarji z manj izkušnjami ali potrpljenja mirno izpustijo. Nenaza¬ dnje jih je mogoče izdelati pozneje, ko se po obdobju zasičenosti po monotonem iz¬ rezovanjem kosov povrne volja do dela. Pri izbiri gradiv, predvidenih na načr¬ tu, zgolj svetujemo, saj računamo na iznaj¬ dljivost posameznika. Kosovnica je objav¬ ljena tudi na naši spletni strani, kjer boste našli še druge uporabne datoteke. Vabimo vas, da jo obiščete. V glavnem potrebujemo vezano ploščo debeline 4 mm. Manj izkušeni modelarji naj izberejo topolovo, ker je mehka in zato preprostejša za obdelavo. S poenotenjem gradiv smo želeli poenostaviti in poceniti nakup. Za izdelavo prototipa makete smo Slika 1. Vse kose nam je uspelo izrezati iz petih plošč vezanega lesa standardne velikosti 500 x 250 mm, debeline 4mm. Ocenjuje¬ mo, daje za ročno izrezovanje kosov potrebnih približno 15 do 20 dni zavzetega rezljanja, z električno rezljačo gre seveda nekajkrat hitreje. Slika 2. Najenostavnejša izvedba osi koles ni nujno najboljša, kar se tiče obtabe kosov. Za uporabo makete v igri priporočamo, da os koles ule- žajite s po tremi kosi medeninaste cevi, ki jih namestite skozi nosilce osi kot tudi skozi središče vsakega od koles. V našem primeru smo uporabili kar precej matic M5, da smo kolesa utrdili v pravilnem položaju. je prilagodil debelini uporabljenega gra¬ diva, iz katere so izdelani tudi vsi drobni detajli. Večja maketa omogoča tudi nekaj ustvarjalne svobode za graditelja, ki lahko objavljene načrte dopolni s svojimi ino¬ vacijami pri pogonu in upravljanju koles. Mogoča je vgradnja baterij za napajanje elektronike, ki ponazarja zvočne učinke ali upravlja s svetlobnimi telesi. Avtorju na¬ črtov bo všeč, če bodo graditelji svoje ino¬ vacije in izboljšave objavili na našem splet¬ nem forumu. Udeleženci modelarskega krožka si bodo delo morda razdelili tako, da bo posameznik izdelal določeno število kosov, maketa pa bo v okras skupnih pro¬ storov. Kot je takoj razvidno, našo maketo krasi množica detajlov. Ti niso obvezni, Slika 4. Ročka za gorivo dokazuje uporabno moč lesa pri prikazu še tako preprostih de¬ tajlov. Sestavljena ročka je videti kot prava. potrebovali pet kosov vezane plošče (VPL) velikosti 0,5 x 0,25 m. Ponje smo se od¬ pravili v trgovino Mladi tehnik v ljubljan¬ skem BTC. Kroglice na ročicah menjalnika je mogoče izdelati iz različnih gradiv, kot na primer iz odsluženega žvečilnega gu¬ mija, plastelina ali testa. Po tem zgledu je mogoče izdelati tudi druge kose. Radijska antena in zaščita prednjega žarometa je v našem primeru izdelana kar iz kolesarske kovinske pletenice. V pravem trenutku je bila na pravem mestu in smo jo uporabili. Z izjemo kosov, ki tvorijo pokrov mo¬ torja, drugih skoraj ni treba lepiti, seveda, če so dovolj natančno izrezani. Vsekakor priporočamo, da, preden kateri koli kos prilepimo, prej preverimo njegov namen Slika 3. Cestna vozila imajo običajno štiri kolesa v našem primeru celo pet. Ker smo želeli slediti načelu enostavne izbire materiala, smo jih izdelali v večplastni tehniki, ki nam je omogočila prikaz večjega števila detajlov. Zaradi enostavnosti izdelave smo opustili prikaz profila gume in nekaj izgubili na vernosti prikaza. Uporabimo lahko tudi debelejši matericd in kolesa izdelamo s pomočjo lesne stružnice ali električnega vrtalnika. Slika 5. Gradnjo lahko začnemo z naborom prikazanih delov. Pri se¬ stavljanju delov si pomagamo z zobotrebci. Med nameščanjem pazi¬ mo, da bo ovalna izvrtina, skozi katero poteka os volana, na pravi strani. Z lepljenjem ne hitimo. Uporabimo belo lepilo za les. marec 2008 mr 14 MAKETARSTVO Slika 6. Ko je zasnova kabine vozila zlepljena, vozilu dodamo pri¬ kazane dele. Tiste, ki so glede na ostale nameščeni pod kotom, je tre¬ ba pred vgradnjo prilagoditi. Naležne stranice obrusimo pod kotom. Detajle dodamo zadnje. Največ prilagajanja potrebujejo kosi pod pokrovom motorja, ki tvorijo blatnik vozila. Priporočamo najprej vgradnjo bočnih stranic, ki se spojijo s hladilnikom motorja. Priporo¬ čamo tudi uporabo montažnega lepila, ki zaradi gostote omogoča še manjše popravke pri nameščanju. in položaj glede na sosednje kose. Pomagamo si tudi z ogledova¬ njem 3D-makete, objavljene na naši spletni strani. Dodobra spo¬ znajmo vse možnosti pregledovalnika DWF View, saj ta poleg pol¬ jubnega vrtenja 3D-modela omogoča skrivanje kosov, ki prekrivajo pomembne detajle, ali preprost prikaz prerezov v različnih ravni¬ nah. Nekatere kose, posebno tiste, ki so glede na ostale nameščeni pod kotom, je treba pred vgradnjo prilagoditi z brušenjem. Na 3D- modelu si oglejmo, kateri so. Izvrtine premera 2 mm, skozi katere vtaknemo okrogel zobo¬ trebec, služijo za lažjo namestitev nekaterih kosov. Uporabili smo naslednja lepila: - belo lepilo za les, - pattex super fix za lažje nameščanje nepodprtih kosov (pod po¬ krovom motorja). Kolesa so nujno zlo, za izdelavo katerih je potrebno veliko ma¬ teriala in časa. Žal jih ima naša maketa kar pet. Na načrtu smo pri¬ kazali le eno izmed možnih rešitev njihove izdelave. Sledili smo želji, da za izdelavo makete uporabimo samo eno vrsto materiala ter da ponazorimo čim več detajlov. Možni so še drugi, morda pre¬ prostejši načini, kot na primer struženje debelejšega kosa lesa. To¬ vrstni načini obdelave pa morda niso dosegljivi vsem našim bral¬ cem, zato pozivamo k iznajdljivosti. Slika 8. Lopato in sekiro smo točkovno prilepili z montažnim lepi¬ lom. Slika prikazuje sestavo sprednjega blatnika in tečaj nosilca ve¬ trobranskega stekla. Ostalih detajlov sploh nismo lepili. TEE.fi 7 Slika 7. Sedež je najenostavneje sestaviti kar na podvozju. Najprej polkrožno obrusimo njegovi nožiči, ki segata v dno podvozja, nato nanju namestimo stranici. Dodamo sedalni del in hrbtni naslon in počakamo, da se lepilo posuši. Nazadnje prilepimo še obrušeni sedež¬ ni blazini. Pokrov motorja lahko izdelamo na tri načine: 1. Prostor med rebri zapolnimo z balzo (izbira avtorja prispevka). 2. Rebra pokrova motorja porežemo po črtkani črti. Na ravno osnovo namestimo debelejši kos lesa ali v več plasti zlepljeno vezano ploščo, ki jo ustrezno obrusimo na zahtevano obliko. 3. Po vzoru pločevine se prek reber namesti trši papir ali tanka vezana plošča. Barvanje makete: Avtor je pristaš izdelkov v naravni barvi lesa. Ker bo njegova maketa v glavnem parkirana na knjižni polici, je ni zaščitil niti z brezbarvnim lakom. Pri izdelavi zato uporabite svojo domišljijo in poskusite model pobarvati tako, da bo čim bolj podoben origina¬ lu. Barvanje je stvar okusa vsakega posameznika. Maketi je mogoče dodati tudi druge detajle, ki jih zasledimo na fotografijah. Največji izziv bo vsekakor predstavljala izdelava mitraljeza. Vrstni red sestavljanja kosov, kot je prikazan v filmu, ni obvezen. Ob koncu zaželimo le še uspešno ustvarjanje. V primeru vpra¬ šanj se na avtorja prispevka obrnite prek našega spletnega foru¬ ma, kjer smo že odprli poglavje, namenjeno izdelovanju makete: http://www.tzs.si/forum/viewforum.php?f=l. Datoteke vezane na članek o izdelavi džipa: http://www.tzs.si/tim/willysjeep Slika 9. Kardan omogoča vozilu vratolomne vožnje po stanovanju. Avtor se je potrudil prikazati čim več detajlov, med katere sodi tudi prikaz hladilnika in vzmeti osi koles. Število detajlov in način nji¬ hovega prikaza naj vsak prilagodi svojim sposobnostim, željam in zahtevam. Drobne dele lahko izdelate tudi pozneje, ko bo dozore! čas za to in se vam bo spet pojavila želja po rezljanju. marec 2008 15 repnega dela. Treba je vgraditi tudi ser- vomotorje. Bovdne v trupu nekajkrat pritrdimo, da se ne premikajo, ko se žica giblje po cevkah. Omenjena povezava se lahko izdela na več različnih načinov, sam uporabljam slednjega. Ko vstavimo žico v cevko in jo premikamo, ob tem ne sme biti nobenega upora, sicer toli¬ ko časa popravljamo lego bovdna, da se žica premika neovirano. Nato trup glad¬ ko obrusimo in se lotimo prekrivanja s folijo. Pri izdelavi krila moramo biti zelo pozorni in natančni. Krilo obvezno sestavljamo na ravni deski. Vsa rebra so iz 3-mm balze. Za lepljenje reber na karbonske cevke sem uporabil sekund¬ no lepilo, lahko pa bi tudi petminutno epoksidno lepilo. Cevka iz karbonskih vlaken ima zunanji premer 8 mm, notra¬ njega pa 6 mm. Pri izdelavi krila mora¬ mo paziti, da pravilno prilepimo zadnje rebro centroplana na levi in desni strani ter rebri na obeh ušesih, ki se prilega¬ ta na centroplan (krilo je deljivo na tri dele). Če teh reber ne prilepimo dovolj natančno, jih bomo morali pozneje bru¬ siti, da bo krilo takšno, kot je v načrtu. V kompletu sta priloženi dve polni alumi¬ nijasti palici premera 6 mm, ki služita za povezavo med ušesi in centroplanom, ki ju ukrivimo pod določenim kotom (lom krila). Ko imamo celotno konstrukcijo krila pripravljeno, se lotimo pritrjevanja krilc (eleronov) na ušesi. Imamo več možnosti montaže (s šarnirji, lepilnim trakom ...), sam sem se odločil za povezavo z lepil¬ nim trakom. Nato sem pristopil k monta¬ ži servomehanizmov v krilu (ušesih). Pri vgradnji moramo paziti, da sta servome- hanizma pravilno postavljena, in sicer tako, da se leva stran odmika nasprotno od desne. To seveda velja, če bomo za upravljanje s krilci uporabili le en kanal. V tem primeru z razdelilnim kablom po¬ vežemo oba servomehanizma. Če uporabimo za vsak servomehani- zem svoj kanal, lahko smer sukanja ser¬ vomehanizmov obrnemo na oddajniku. Sam sem na modelu uporabil to rešitev. S takšno povezavo sem na oddajniku s pomočjo dodatnega drsnika sprogra- miral, da lahko krilca postanejo zračna zavora, kar je zelo dobrodošlo pri prista¬ janju modela. Logično je, da je zaradi oddaljenosti servomehanizmov med krilom in tru¬ pom treba ustrezno podaljšati kable od servomehanizmov do sredine centro¬ plana oz. do sprejemnika. Po pregledu celotnega krila ga po potrebi natančno obrusimo in odstrani¬ mo vse, kar je odveč, nato ga prekrijemo s folijo. MODELARSTVO TT0doq®\!7 RAJKO HAFNER Nedavno smo dobili v preizkus in oceno novo različico sestavljanke mode¬ la letala telstar 2M. Sestavljanko modela izdeluje podjetje PANoptikUM, d. o. o., iz Kamnika. Ko odpremo škatlo s priloženim materialom in načrtom, takoj opazimo lasersko izrezane sestavne dele, ki so izrezani iz skrbno izbrane lahke balze. Pozornost pritegnejo tudi tri karbonske cevke. Ob pregledu načrta vidimo, da so te cevke namenjene za povezavo med rebri, kar pomeni, da na rebrih nimamo sredinskih letvic. V sestavljanki so do¬ dane tudi ojačitve iz letalske vezane plo¬ šče debeline 0,8 mm, ki jih prilepimo v trupu na mestih večjih obremenitev. Sestavljanje modela naj ne bi nikomur delalo preglavic, saj so sestavni deli iz¬ rezani zelo natančno in ni potrebno ni¬ kakršno prilagajanje delov, le načrta in navodil se je treba držati. Za sestavljanje lesenih delov sem uporabil belo mizarsko lepilo. Pri lep¬ ljenju sem pazil, da sem odvečno lepilo takoj počistil, sicer bi nabiral odvečno težo. Trup iz balze debeline 3 mm je ška¬ tlaste oblike s posameznimi ojačitvami iz 0,8 mm debele letalske vezane plošče. Sestavljanje trupa je enostavno. Repne površine so iz balze debeline 5 mm in jih samo zlepimo. Pri izdelavi trupa moramo pred po¬ polnim zaprtjem vgraditi še bovdne, ki služijo za togo povezavo med servo- mehanizmi in premikajočimi se krmili 16 marec 2008 Model sem prekril s folijo oracover, lahko pa bi izbral tudi kakšno drugo kombinacijo, predvsem za trup. Seveda je model treba še motorizi¬ rati. Model sem opremil s krtačnim elek¬ tromotorjem speed 600 8,4 V. Za pre¬ izkus letalnih lastnosti modela pa sem uporabil še naslednje RV-komponente: - Kontronikov zvezni regulator SUN 1000 plus, - celice Li-po 3S 2200 mAh, - zložljivi letalski vijak 8x6. V model sem vgradil štiri servome- hanizme hiteč HS 81 (2-krat krilo, smer in višina). Pred prvim poletom sem bil kar mal¬ ce v dvomih, ali je model s tako velikim lomom in krilci na ušesih lahko dovolj odziven, vendar sem bil med letenjem pozitivno presenečen nad zelo dobro odzivnostjo krilc. Razmeroma dolg trup mu omogoča stabilnost po vzdolžni osi. Z modelom je mogoče narediti tudi ne¬ kaj akrobacij, glede na svojo obliko in namen je lepo vodljiv. Telstar 2M je namenjen predvsem tistim, ki so že osvojili osnove letenja s tremi krmili. Naslednji korak pri letenju je dodano še eno krmilo. Th se pogosto pojavlja težava, da obe roki ne delujeta usklajeno. Pogosto pozabimo na četrto krmilo, ki smo ga dodali. Pri tem mode¬ lu se je usklajenosti obeh rok (zavoji) zelo enostavno naučiti, saj je model do¬ volj počasen in dobro odziven. Letenja z njim se bodo razveselili tudi »rekrea¬ tivci«. Model lahko ocenim kot enostaven za izdelavo in izvrstnih letalnih sposob¬ nosti glede na namen. Telstar 2M klasična, sestavni deli v kompletu ni namenjen začetnikom KONSTRUKCIJA: ZAHTEVNOST MODELA: MOTOR: RAZPETINA KRIIA: PROFIL KRILA: DOLŽINA TRUPA: SKUPNA POVRŠINA KRILA IN REPNIH DELOV: MASA MODELA, PREKRITEGA S FOLIJO: UPRAVLJANJE MODELA: CENA: PROIZVAJALEC: speed 600:8,4V 2000 mm AG’37 1020 mm 38,15 dm 2 529 g (brez elektronike) najmanj 4-kanalna RV-naprava - krmiljenje po smeri, višini, nagibu in z vrtljaji motorja 66,00 € PANoptikUM, d. o. o. mr marec 2008 17 'ir \ a- ±J - 1 - MAKETARSTVO Izdelava makete male železnice (7. del) Upodobitev vode IGOR KURALT Časi, ko so modelarji imeli pravo te¬ kočo vodo na železniških maketah sku¬ paj z električnimi modeli, so minili. Če¬ prav je voda naravni element, na maketi ne daje enakega vtisa, kot v naravi. Voda stoji na mestu in izhlapeva. Pri pravi vodi je največji problem vlaga, ki lahko povzroča marsikatere nevšečnosti, še posebno na kovinskih delih in elektro¬ niki. Ne da se je vzvaloviti brez trese¬ nja makete in obstaja nevarnost razlitja vode po površini. Naravna voda na ma¬ keti zaradi majhne gostote niti približno ne ustvari realne slike, vzete iz narave, v pomanjšanem merilu. To je le nekaj razlogov, da prava voda nima več svoje¬ ga mesta na novejših maketah. Nadome¬ stila so jo novejša gradiva, ki jo izvrstno nema 02223 rasa Dl ponazarjajo. Pravo tekočo vodo lahko železniški navdušenci uporabijo le pri vrtnih železnicah. Izdelava umetne vode na maketah je bila včasih za modelarja zagotovo eden od največjih izzivov. Danes lahko s sodobnimi gradivi in novimi prijemi povsem nadomestimo tekočo ali stoje¬ čo vodo in ponazorimo jezera, ribnike, reke, potoke, morje itd. Proizvajalec gradiv za izdelavo maket in dioram Noch nam bo tudi tokrat stal ob strani s pestro ponudbo gradiv (slika 1). Imitacijo vode lahko sicer izdelamo na najrazličnejše načine s pomočjo ste¬ kla ali prozornih folij, vendar videz ne bo tako realističen, kot če za to uporabi¬ mo v ta namen pripravljena gradiva. Že pri izdelavi načrta makete mora¬ mo predvideti, kje na maketi bo speljan potok, reka ali jezero. Čez vodne ovire pogosto vodijo tudi različni mostovi in viadukti. Ko izdelujemo pokrajino, va¬ njo vklopimo že strugo reke ali potoka in jo izdelamo hkrati z ostalo pokraji¬ no (slika 2). Če je na maketi predviden hudourniški potok, kot je to v mojem primeru, in ima tudi slapove, je treba izdelati skalne previse in jih ustrezno obarvati (slika 3). Za čim bolj realistič¬ no obarvano dno struge priporočam na- 18 marec 2008 TEU 7 MAKETARSTVO Nato se lotimo izdelave vodnih po¬ vršin s pripravkom 2K wasser-gel (slika 12). Z njim lahko ponazorimo jezera, reke in mlake. Sestavini pripravka v stekleničkah segrevamo v vodni kopeli s temperaturo 50 °C približno 15 minut. Če ju segreva¬ mo v prevroči vodi, se lahko zgodi, da se bo zmes prehitro strjevala. Zelo po¬ membno je, da obe komponenti, ko ju vlijemo skupaj, temeljito premešamo. Ne pozabimo mešati tudi ob robovih menske Nochove barve (kat. št. 60875) (slika 4). Z mešanjem modre, zelene in rjave akrilne barve dobimo poljubne barvne kombinacije, s katerimi ustvari¬ mo tudi učinek globine struge. Temnej¬ še modre odtenke nanesemo bolj na sre¬ dini struge (slika 5). Na mestih, kjer je barva temnejša, bo na koncu videti, kot da je struga globlja kot na mestih, kjer so odtenki svetlejši. Slapov se lahko lotimo tudi na ne¬ koliko preprostejši način. Na peki pa¬ pir zarišemo širino in višino slapa in na predvideno mesto s pištolo za toplo lepljenje nanesemo plast lepila (sli¬ ka 6). Ko se lepilo po približno desetih minutah ohladi, čezenj v smeri pada¬ nja vode povlečemo tanke curke lepila (slika 7) in spet počakamo, da se na¬ nosi lepila strdijo in ohladijo. Nato od¬ stranimo peki papir in na hrbtni stra¬ ni slap obarvamo z zelo razredčeno svetlo modro akrilno barvo (slika 8). Ko je barva suha, s pištolo za toplotno lepljenje izdelan slap prilepimo na svo¬ je mesto (slika 9). Da bo struga videti enako kot v naravi, na brežine potoka ali reke s čopičem nanesemo Nochovo lepilo graskleber, ki ga uporabljamo za lepljenje vlaken trav (slika 10). Na lepi¬ lo nasujemo kamniti posip, na sredino struge pa dodamo še kako skalo, da bo videti, kot da gre za hudourniški potok (slika 11). Ob rob brega lahko nalepimo manjše šope visokih obvodnih trav in razno grmičevje. in na dnu posode. Sestavini zmešamo v enakem razmerju (slika 13). Za mešanje uporabimo čim širšo posodo z ravnimi stranicami in plitvim dnom, kar olajša mešanje ob robovih in na dnu. Med me¬ šanjem z leseno paličico (slika 14) zmesi ne stepamo, sicer se napravijo mehur¬ čki, ki v zmesi niso zaželeni. Ko sta obe komponenti 2K wasser- gela med seboj temeljito premešani, je pripravek lepo tekoč. Čez pol ure se že zgosti in teče kot med, čez eno uro pa je zmes že precej gostejša. Odvisno od gostote jo lahko nanašamo na podlage z različnim nagibom. Pri izdelavi jezer zmes vlijemo na predvideno mesto in jo po 30 minu¬ tah, ko smo obe sestavini zamešali, s ploščatim čopičem (slika 15) razvleče¬ mo in odstranimo vse nastale zračne mehurčke. Ta postopek ponavljamo to¬ liko časa, da postane površina stekleno gladka. Za prikaz reke moramo zmes vliti po 30-60 minutah po mešanju sestavin in jo razvleči s čopičem ter odstraniti zrač¬ ne mehurčke. Za potoke, kjer je padec večji, zmes uporabimo po 90-120 mi¬ nutah, ko je že v zelo zgoščenem stanju. Priporočljivo jo je nanašati s čopičem. Gel se popolnoma strdi po približno 18 urah, ko je odporen na praskanje in prah. Do takrat naj bo nanos gela pokrit, da se na njem ne nabira prah. mi' marec 2008 2K wasser-gel lahko nanašamo na les, mavec, stiropor, kovino, steklo, kera¬ miko in polistiren. Odporen je na vodo, vremenske razmere ter učinkovanje ki¬ slin in lugov. Značilnost 2K wasser-gela je, da se hitreje strjuje, če ga vlivamo z večje višine. Idealna višina je med 15 in 30 cm. Toplota pospeši, mraz pa poda¬ ljša proces strjevanja. Če 2K wasser-gel segrevamo s sušilni¬ kom za lase, postane redkeje tekoč, ven¬ dar se potem hitro strdi. Čas strjevanja se s tem lahko močno pospeši. Da dobi¬ mo na površini valove, zmes, ki se je že precej zgostila, ogrejemo s sušilnikom. Gradivo postane s tem spet bolj tekoče, a se strjevanje pospeši. Pazimo, da sušil¬ nika ne približamo na manj kot 15 cm. Držimo ga postrani, z zrakom, ki piha iz sušilnika, dosežemo razgibanost površi¬ ne oz. valove. Z nadaljnjim segrevanjem se zmes zelo hitro strdi. Ta tehnika spre¬ tnejšim modelarjem nudi široke možno¬ sti oblikovanja vodnih površin, vendar je za dober rezultat potrebna vaja. Pri delu z 2K wasser-gelom priporo¬ čam uporabo rokavic. Če snov vseeno pride v stik s kožo, jo moramo sprati s tekočo mrzlo vodo. Noch ima poleg 2K wasser-gela v po¬ nudbi še zrnca Water drops (slika 16), s katerimi prav tako na preprost način iz¬ delamo imitacijo vode na maketi. Za čim bolj naraven videz moramo zelo dobro pripraviti dno (podlago) struge. Za iz¬ delavo kotanj ali vodnih strug priporo¬ čam modelno maso Noch 60920. Nanos te mase se mora najprej dobro posušiti, sicer lahko vlaga v njej povzroči pojav mehurčkov v pripravku Water drops. Tega obdelujemo v vročem stanju, če kane na kožo, mesto takoj ohladimo. Iz 250 g zrnc Water drops dobimo 300 ml taline. Ta ima temperaturo 130-135 °C. Pri delu z njo moramo biti pozorni, ker se predmeti oz. podlaga iz mehke in pe¬ naste plastike (stiropor, stirodur) lahko pod vplivom visoke temperature taline deformirajo. Kamenčke ali posipe iz naravnih gradiv, kakršne ima Noch, lah¬ ko vanjo nasipamo brez pomislekov. Za obarvanje dna struge je najprimernejša Nochova barva št. 60875, ker se vpije v modelirno maso. Izogibajmo se lakom, ki naredijo površino gladko, saj zaradi temperature med vlivanjem razpokajo in povzročijo mehurčke. Zrnca Water drops stalimo v že segre¬ ti pečici. Celotno količino zrnc vsujemo v čist steklen kozarec in čeznjo prelijemo mehčalec, ki je priložen v kompletu (sli¬ ka 17). Kozarec postavimo v pečico, se¬ greto na 170-180 °C. Čas taljenja naj bo 45-50 min. Pozorni bodimo na to, da se zaradi temperaturnih razlik v posamez¬ nih pečicah čas taljenja lahko spremeni. Najbolje je, da si nastavimo budilko ali časovnik, ki nas na to opozori z zvočnim signalom. V tem času bi se morala zrn¬ ca spremeniti v bistro in čisto tekočino. Kozarec z raztaljeno snovjo Water drops vzamemo iz pečice, pri čemer pazim, da se ne opečemo, zato uporabimo proti temperaturi odporne rokavice. Pomembno je, da staljena zrnca in predhodno dodan mehčalec zelo dobro premešamo s kovinskim predmetom (iz¬ vijačem ali žlico). Mešamo tako dolgo, dokler tekočina ni popolnoma prosojna in brez mehurčkov. Če tekočina ni čista, bistra in brez mehurčkov, jo postavimo za nekaj minut nazaj v pečico. 4\NOCH nema ... wle im Original »transparent 20 marec 2008 TISI' MAKETARSTVO A i: Ko so vodne površine na maketi pripravljene, lahko ponazo¬ rimo še posamezne detajle, kot na primer les v vodi (slika 19), saj bo to pozneje, ko se voda strdi, težje izvesti. Prav tako pre¬ pričljivo deluje, če ob rob reke, potoka ali vode prilepimo ločje in nekoliko daljša sintetična Nochova vlakna, ki ponazarjajo tra¬ vo (slika 20). O drugih detajlih, ki poživijo pokrajino makete, pa bo govora ob koncu niza prispevkov o gradnji makete. VAGCUUM OPREMA ■ folije ■ vreče ■ flis ■ tesnilni trakovi... Čas uporabe taline je 3-4 minute. Tekočino previdno vliva¬ mo na pripravljeno mesto, da ne škropi in se lepo razlije (sli¬ ka 18). Ko se snov strdi lahko s sušilnikom odstranimo drobne mehurčke, ki so nastali med ulivanjem ali celo naredimo valo¬ ve. Vlito snov Water drops lahko s segrevanje vedno znova raz- talimo in dodatno obdelamo. Talino Water drops lahko obarvamo tako, da vanjo dodaja¬ mo Nochova barvna zrnca Water drops (kat. št. 60856). S tem lahko sami poljubno obarvamo vodo. Ob neprestanem me¬ šanju dodamo toliko barvnih zrnc, da dosežemo želeni barv¬ ni odtenek. Da pa ne obarvamo vse tekočine v isti barvi, pri¬ poročam, da talino porazdelimo na več steklenih kozarcev in potem vanje vmešavamo različna barvna zrnca. Neporabljeno snov lahko pustimo v kozarcu in jo kadar koli enako kot prej stalimo in ponovno uporabimo. Med delom priporočam upo¬ rabo zaščitnih rokavic in očal. LAMINIRNE SMOLE - MATRIK ■ za impregnacijo kompozitov RTM, RI - infuzije, FW, autoclave LOČILCI ■ voski ■ silikoni ■ šemi permanentni ločilci STSBCliiE TKANINE od 25 g - 2500 g/m 2 POMOŽNI HMBONLA polnila - mikrobaloni ■ tix ■ bombaž ■ stekleni prah... MIRNIK TG podjetje za sodobne, napredne materiale. tel.: 00386/01 546 54 14 gsm: 00386 / 031 418 665 fax.: 01 546 54 15 e-mail: info@mirnik.si www.mirnik.si A« MIKRO E-OSA Mikro elektroosa je vsestranski model za izkušene modelarje. Model z razpetino 1200 mm in vzletno maso 600 g potrebuje za pristanek zelo malo prostora. Krmiljen je po nagibu in višini. Zaradi majhnih mer je lahko prenosljiv. Zanj se bo našel prostor tudi v nahrbtnikih modelarjev, ki znajo uživati na izletih. Sestavni deli modela so narejeni v kalupu iz ELSV, balze in karbon¬ skih rovingov. Za pogon modela zadošča že krtačni motor tipa 400, vendar se za boljše zmogljivosti priporoča uporaba primerne¬ ga brezkrtačnega elektromotorja. Za nasvet lahko povprašate pri prodajalcu. Cena je 189 €. EASY STAR RTF Easy star RTF skupaj v kompletu s štirikanal- no RV-napravo zebra 35 Mhz je model za za¬ četnike, ki se želijo čim hitreje naučiti letenja z elektromotornim modelom. V kompletu je popolnoma izgotovljen model easy star (nova sivo-belo-oranžna barvna kom¬ binacija), štirikanalni oddajnik zebra 4 FM 35 Mhz s kristalom, vgrajen sprejemnik ze¬ bra ZR 105 SF s kristalom, servomehanizma tiny-S, elektromotor permax 400 s propeler¬ jem in elektronskim krmilnikom multicont X-08, pogonski paket Ni-MH 6/AA, priložen je tudi 12-V polnilnik CG 207. Potrebujete samo še 6 baterij ali akumulatorjev AA za na¬ pajanje oddajnika. Model stane 219 €. FILIUS Na trg je spet prišel legendarni Multiplexov filius, nekoč množično uporabljan začet¬ niški model, ki se ga zagotovo dobro spo¬ minjajo mnogi starejši modelarji. Filius s profilom krila jedelsky, razpetino 1800 mm in vzletno maso okoli 1 kg ob uporabi stan¬ dardnih servomehanizmov je krmiljen po smeri in višini, vanj pa je mogoče vgraditi tudi zavoro. Model je na voljo v izvirni Mul- tiplexovi embalaži z originalnimi nalepka¬ mi in navodili. Priporočamo zbirateljem, šo¬ lam in vsem nekoliko starejšim mladincem. Sestavljanko dobite za 59 €. Mibo modeli, d. o. o., Stara cesta 10,1370 Logatec, tel.: 01 / 759 01 01, e-pošta: trgovina@mibomodeli.si, http://trgovina.mibomodeli.si Program železnic: marklm MOKO TRGOVINA KOVAČ Vir, Litijska 1, 1230 Domžale telefon: 01/7295 124 e-naslov: info@moko.si ptešiSiiffi' TRIX PIKI ? VOLLMER 29 mi 7 marec 2008 MAKETARSTVO 3 t P DJJilil/jilJjji/ Jjjjjj llJ |)i)ilj'ui)JJU:yjj jJil jIUVJjJjjIJ JJUV/cjJjJJ JBf jIDVJjJčJjIU DJ/illlU PRIMOŽ DEBENJAK Foto: A. Kogovšek V oktobrski številki smo spoznali na¬ čine poudarjanja linij na maketah letal, pobarvanih s kamuflažnimi barvami. Tokrat se bomo posvetili maketam, po¬ barvanim s kovinskimi barvami. Številna vojaška letala so letela brez kamuflaže, kadar ta pač ni bila potrebna. V obdobju med obema svetovnima vojnama je bil v modi srebrn lak za zaščito platnenih po¬ vršin, ki so ga najbolj pridno uporabljali v britanskem letalstvu RAF. Po 2. sveto¬ vni vojni so s srebrno barvo barvali tudi mosquite, ki zaradi svoje lepljene lesene konstrukcije niso dobro prenašali vroči¬ ne, srebrna barva pa je najbolje odbijala sončne žarke in toploto. Med vojno se je zlasti v ameriškem armadnem letalstvu USAAF uveljavila uporaba nebarvanih letal, po eni strani zato, ker so leta 1944 in 1945 povsem prevladovali v zraku in jim je tako za malenkost večja mak¬ simalna hitrost (po zaslugi manjše teže nebarvanih letal) pomenila več kot ka¬ muflaža, po drugi strani pa so takrat že uporabljali aluminijeve zlitine, ki so bile precej odporne proti koroziji, tako da ni bil potreben nikakršen zaščitni premaz. Tudi zgodnja reaktivna letala pogosto niso imela kamuflaže - to zlasti velja za hitre lovce. Nebarvane kovinske površine so po¬ goste tudi pri potniških letalih, a je pri njih zaradi večinoma zelo majhnega me¬ rila poudarjanje linij precej težje kot pri vojaških letalih. Pri kovinski površini se kot sredstvo za poudarjanje vgraviranih linij ponuja prah. Uporabimo lahko črn akrilni prah, namenjen temnjenju pleskarskih barv, grafit ali suhe pastele. Suhi pasteli, po¬ dobni barvnim kredam, se dobijo v tr¬ govinah s slikarskim materialom in po¬ nujajo največ svobode pri izbiri barvnih Notranjost kabine ameriškega strmoglavca SBD-1 dauntless. Podrobnosti na stenah in struk¬ tura tal so poudarjene z razredčeno temno sivo barvo. 30 odtenkov, saj jih lahko mešamo. Seveda jih je najprej treba »spremeniti v prah«, za kar je najprimernejši grob brusilni papir. Priporočljivo je kos brusilnega papirja prilepiti v majhno kartonsko škatlico (denimo od mila), da se prah ne bo raztresal po mizi. Nato na brusilnem papirju nekaj časa brusimo suhi pastel, da dobimo dovolj prahu, ki ga nato s čo¬ pičem nanesemo na ustrezna mesta na maketi. Lahko pa uporabimo tudi malce bolj delikatno metodo z barvo na osnovi mineralnih topil. Če smo uporabili ko¬ vinsko barvo, ki se redči z organskimi topili, bo razredčena barva, s katero po¬ udarjamo detajle, malce razjedla nanos kovinske barve, zato moramo biti res po¬ zorni na to, kaj delamo. Kovinska pod¬ laga mora biti povsem osušena, zato ne smemo preveč hiteti. Zalivanje celotne površine seveda tudi ne pride v poštev. Zelo dober učinek lahko dosežemo z za¬ livanjem gravur z uporabo kapilarnega učinka. Če so gravure preplitve, jih je pametno pred tem poglobiti z gravirno iglo ali nožem. Pri tej metodi zalivanja gravur na¬ našamo zelo redko barvo s tankim čo¬ pičem na ustrezna mesta, barva pa se sama razleze po plitvih udrtinah na po¬ vršini, ki po tem ne deluje več monoto¬ no. Drugače kot pri kamufliranih letalih moramo pri kovinski površini paziti, da kontrast ne bo prevelik. Najboljši rezul¬ tat bomo dosegli z umazano sivo barvo - opisali bi jo lahko kot temnejšo sred¬ nje sivo ali pa kot svetlejšo temno sivo. Ko taka barva nekoliko razje kovinsko marec 2008 mi 7 Hobbycraftova maketa P-26C v merilu 1 : 48, ki jo pri nas poznamo v izdaji korejske firme Academy. Gre za prvo enokrilno lovsko letalo ameriškega armadnega letalstva Boeing P-26C ocl blizu. Tu se vidijo subtilno poudarjene linije na tru¬ pu. Za fotografiranje bi bilo sicer ugodnejše poudarjanje s črno bar¬ vo, a bi bilo to v naravi premalo realistično. Na tej maketi sem uporabil nalepke proizvajalca AeroMaster. Tudi zlati trak okoli trupa je nalepka. podlago, dobimo videz rahlo korodira¬ nega aluminija, kar deluje zelo realisti¬ čno, če smo seveda vse naredili pravilno. Jasno je tudi, da lahko nekatere gravure poudarimo s temnejšo barvo, da se bo¬ lje vidijo, druge, manj pomembne, ki so tudi na pravem letalu manj opazne, pa z nekoliko manj temno barvo. Opisana metoda bo seveda bolj pri¬ merna za makete s sorazmerno globoki¬ mi gravurami in s številnimi podrobnost¬ mi, denimo, kovicami. Preizkusil sem jo na nekaj maketah, okrašenih z barvami iz serije Testors (Model Master) Metali- zer in s Humbrolovo aluminijasto barvo Metal Cote. Pri barvah Model Master je priporočljivo umešati nekaj laka za to¬ vrstne barve, ki ga ponuja proizvajalec v enakih stekleničkah, na katerih pa ne piše, kako se uporablja. Barva Metalizer z umešanim lakom (zadošča malo večja kaplja) bo imela nekoliko manj leska, a bo bistveno obstojnejša in s tem seveda primernejša za obdelavo. Tako barvo je mogoče tudi brusiti z najfinejšim bru¬ silnim papirjem, če po nanosu kovinske barve odkrijemo še kakšne praske ali neravnine, ki jih taka barva žal zelo po¬ udari. Po brušenju in poliranju isto bar¬ vo še enkrat nanesemo in problem je rešen. Upoštevati pa moramo, da je pri takšnih kovinskih barvah poraba precej večja kot pri običajnih nekovinskih. Predsenčenje s črno barvo (tj. po¬ udarjanje linij pred barvanjem) pa pred nanosom kovinskih barv ni ravno pri¬ poročljivo. Kovinsko barvo namreč zelo težko nanesemo tako na tanko, da dose¬ žemo želeni učinek. Tudi če bi nam to uspelo, učinek ne bi bil ravno realisti¬ čen, saj se nebarvana kovinska površina pač stara drugače kot barvane površine. Pri pravih letalih se je tudi dogajalo, da so morali na fronti nanašati kamufla- žne barve na letala, ki prvotno niso bila pobarvana. To je bilo zelo razširjeno zlasti pri letalih japonskega armadnega letalstva. Barve so nanašali na različne načine - s pištolo, pa tudi s čopiči in kr¬ tačami. Rezultat je bila v večini primerov lisasta kamuflaža, kar je tudi logično, saj so pri takem barvanju prihranili precej barve, pa tudi maskirni učinek ni bil Trumpeterjev kitajski MiG-17 v merilu 1 :32. Tu so nekatere linije poglobljene (npr. tista nad napisom na nosu) in poudarjene s sivo barvo, kar se zaradi odboja svetlobe pri fotografiranju ne vidi prav razločno. Nekateri deli opiate so pobarvani z nekoliko temnejšo kovinsko barvo. Poljska izpeljanka MiG-17 v istem merilu. Na mesta, s katerih naj bi se barva odluščila, sem pred barvanjem kamuflaže (in seveda po nanosu kovinske barve) nanesel maskirno tekočino ter jo po koncu barvanja odstranil. nič manjši, kot če bi barvali celotno po¬ vršino letala. Barvanje lisastih kamuflaž je nasploh precejšen izziv, a če ga obvla¬ damo, to sploh ni neprijetno opravilo. Seveda pri barvanju z zračnim čopičem nastaja meglica, ki rahlo obarva sosed¬ nje površine. Praviloma lahko potem na¬ pake popravimo s »spodnjo« barvo, ka¬ tere odtenek smo primerno prilagodili. To je seveda mogoče samo pri običajnih barvah, pri kovinskih žal ne gre. Tudi če pri barvanju nismo delali napak, je zelo težko doseči povsem oster prehod med barvami. Če nam to ne uspe, bodo tem¬ nozelene lise imele ne ravno lepo svetlo zeleno obrobo. Temu se lahko izognemo tako, da si naredimo maske iz močnejše¬ ga papirja ali tankega kartona. V papir mi 7 marec 2008 31 MAKETARSTVO Kautasaki Ki-61 s temnozelenimi lisami na kovinski površini, nane¬ senimi s čopičem. Takšne lise z ostrimi robovi lahko dosežemo z upo¬ rabo mask iz preluknjanih kartončkov. Poškodbe na črni barvi na zgornji površini nosu prikažemo s pomočjo maskirne tekočine. Nakajima Ki-4 'j z oluščeno barvo. Ta učinek lahko dosežemo z ma¬ skirno tekočino ali z naknadnim barvanjem s kovinsko barvo. Tu je bila uporabljena prva metoda. Ob tem velja poudariti, da seje barva takole luščila samo z letal japonskega armadnega letalstva, medtem ko so imela letala mornariškega letalstva odporen temeljni premaz. naredimo ustrezno velike luknje primernih oblik. Lukenj mora biti kar precej, saj če jih je premalo, se bo na maketi hitro vide¬ lo, da so nekatere lise po obliki enake. Priporočljivo je pripravi¬ ti več manjših kosov papirja oziroma kartona, ki so priročnejši in bomo z njimi lažje delali. Primer tako pobarvane kamuflaže je Hasegawin kawasaki Ki-61 v merilu 1 : 48. Na tej maketi vidimo tudi odkrušeno barvo na temnem pasu na nosu letala, ki naj bi preprečeval bleščanje kovinske površine, kadar letalo leti proti soncu. Japonci so v ta namen uporabljali mat modrikasto črno barvo. Na prikazanem leta¬ lu, s katerim je letel major Teruhiko Kobajaši, je bil ta premaz proti bleščanju ponekod okrušen ali odrgnjen. To sem dose¬ gel tako, da sem najprej nanesel srebrno oziroma aluminijasto barvo, nato pa s konico zobotrebca na ustrezna mesta drobne kapljice tekočega maskirnega filma. Po nanosu mat črne barve sem te koščke maskirnega filma odstranil. Edina težava pri tej metodi je, da je težko nanašati majhne »pikice« maskirnega fil¬ ma. Mogoč je tudi drugačen pristop: kovinsko barvo lahko na¬ našamo s finim čopičem. Rezultat bo tudi pri tej metodi dovolj prepričljiv, če bomo delali skrbno in si bomo vzeli dovolj časa. TIMOV NAGRADNI KVIZ - ZNANOST IN TEHNIKA 2 . kviz - marec 2008 1. Iz katere kovine so ljudje začeli izdelovati prve kovinske predmete? 2. Iz katerega stoletja izvirajo najstarejši železni predmeti, ki so jih našli v Evropi? 3. Kako se imenuje znamenita kamnita struktura v Angliji iz časa neolitika, ki naj bi služila kot astronomski observatorij? 4. Kaj je piktogram? jj MLADI TEHNIK Odgovore pošljite najpozneje do 25. marca na naslov: Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, p. p. 541, 1001 Ljubljana s pripisom »KVIZ« ali po elektronski pošti: info@tzs.si. Med tistimi, ki so pravilno odgovorili na vprašanja kviza, zastavljena v februarski številki Tima, je bil izžreban: Matej Drobnič, Velike bloke 21, 1385 Nova vas Nagrajenec prejme darilni paketz izdelki BIC podjetja ARC Kranj, d. o. o., vijačnik Iskra ERO podjetja Hidria Perles, d. o. o., in revije Tehniške založ¬ be Slovenije, d. d. Nagrade bomo dobitniku poslali po pošti. Iskra ERO iložba Slovenije Ob tem naj še enkrat spomnimo na natečaj, ki poteka ob 60. obletnici TZS in obsega tri področja. ^ a) izdelaj KATAPULT b) izdelaj PREPROST TEHNIČNI IZDELEK c) sodeluj v kvizu ZNANOST IN TEHNIKA Več o tem je bilo napisano v prejšnji številki Tima, vse podrobnosti v zvezi z nagradnim natečajem pa najdete na spletni strani www.tzs.si/60let. Sodelujte v kvizu Znanost in tehnika! Za lažje reševanje kviza priporočamo knjigo Zgodovina znanosti in tehnike. 32 marec 2008 ELEKTRONIKA § Izdelava tiskanega vezja v domači delavnici GREGOR KRESNIK Iznajdba postopka izdelave tiskane¬ ga vezja sega v konec štiridesetih let prej¬ šnjega stoletja, patentirali pa so jo leta 1956. Dandanes ga še vedno uporablja veliko amaterskih elektronikov, uporab¬ lja pa se ga tudi v industriji, saj je vezje, izdelano po takšni metodi, zelo robust¬ no, zanesljivo in enostavno za izdelavo. Primer takšnega vezja vidimo na sliki 1, ki prikazuje osnovno ploščo legendar¬ nega osebnega računalnika Sinclair Zx Spectrum. Projektiran je bil že davnega leta 1982. Namen tega prispevka je predstaviti način izdelave tiskanega vezja za ama¬ tersko uporabo. Obstaja več tovrstnih postopkov, vendar se bomo osredotočili samo na izdelavo vezja po fotopostopku, ki sem ga v svoji delavnici že večkrat pre¬ izkusil in daje pri amatersko izdelanih vezjih odlične rezultate. Fotopostopek je postal nuja za izdelavo tiskanih vezij, saj je širina povezav oz. linij med elementi lahko tudi samo 10 milov (0,254 mm). 1000 milov je enako enemu palcu oz. 25,4 mm. V industriji elektronskih ele¬ mentov se namreč uporablja anglosaški sistem merskih enot in ne metrični, zato so tudi vse mere elementov in povezav tiskanega vezja v tem sistemu. Koraki izdelave vezja Postopek izdelave tiskanega vezja poteka v devetih korakih: 1. izdelava filma, 2. čiščenje bakrenega nanosa plo¬ ščice, 3. nanos fotolaka, 4. sušenje fotolaka, 5. osvetljevanje ploščice, 6. razvijanje ploščice, 7. jedkanje ploščice, 8. nanos zaščite proti koroziji bakre¬ ne površine vezja, 9. vrtanje lukenj. Izdelava filma Film ni nič drugega kot na laserske¬ mu tiskalniku natiskan načrt tiskanega vezja na prozorno folijo, ki jo je mogoče mr kupiti v vsaki knji¬ garni (slika 2). Pri tem opravilu pa moramo paziti, saj laserski tiskalniki v osnovi niso na¬ menjeni tiskanju na prozorno foli¬ jo. Laserski tiskal¬ nik ob tiskanju na medij (folija ali papir) nanese zelo droben prah iz kasete tonerja in ga nato z visoko temperaturo traj¬ no »zapeče« na površino. Visoka tempe¬ ratura nikakor ni ugodna za prozorno folijo, saj se ob tiskanju zaradi tega raz¬ teguje. To pa pomeni, da so dimenzije natisnjene risbe lahko nepravih mer. Odstopanje po dolžini in/ali širini je lahko tudi do 0,5 mm, kar pa ni sprejem¬ ljivo. Problem enostavno rešimo v dveh korakih: - Če imamo tiskalnik vklopljen ali smo ravno pred tem opravili tiskanje, ga izklopimo in pustimo, da se ohladi na sobno temperaturo. Raztegovanje prozorne folije je namreč pri tiskanju prve strani po vklopu zanemarljivo v primerjavi ostalimi, ki bi sledile. - Položaj slike tiskanega vezja nastavi¬ mo v programu, v katerem bomo ti¬ skali, tako da je risba vezja ob tistem robu folije, ki gre prvi skozi mehani¬ zem tiskalnika. Drugače povedano, risbo postavimo na vrh strani forma¬ ta A4. Natiskan film pogledamo proti sve¬ tlobi. Linije povezav morajo biti popol¬ noma črne. Če bodo rahlo prosojne, poskusimo na tiskalniku nastaviti kako¬ vost tiska. Če to ne bo pomagalo, nam ne preostane drugega, kot da natiskamo dve enaki kopiji in ju postavimo drugo na drugo ter ju zlepimo s samolepilnim trakom. Povezave zdaj ne bi smele več biti prosojne. Pri drugem tiskanju pazi¬ mo, da bo tiskalnik spet ohlajen na sob¬ no temperaturo. Čiščenje bakrenega nanosa ploščice Nečista ali oksidirana bakrena po¬ vršina ploščice (slika 3) nam lahko pov¬ zroča težave pri jedkanju in pozneje pri spajkanju elementov na ploščico. Oksi¬ dirane in umazane površine se namreč slabo jedkajo ali pa se sploh ne, zato je zelo pomembno, da pred nanosom fo¬ tolaka bakreno površino temeljito oči¬ stimo. Čiščenje je zelo učinkovito s pra- 33 marec 2008 ELEKTRONIKA škastim čistilom za gospodinjstvo, npr. z Vimom (slika 4), ki ga lahko dobite v vsaki špecerijski prodajalni. Drugi raz¬ log za temeljito čiščenje bakrene povr¬ šine je v tem, da se spajka pri nanašanju slabo razliva po oksidiranih in neoči¬ ščenih bakrenih površinah, kar povzro¬ či hladne spoje. To pomeni, da je ele¬ ment sicer prispajkan na ploščico, ven¬ dar je spoj zelo slab ali sploh ne prevaja električnega toka. Bakreno površino zmočimo z vodo ter nanjo stresemo zmerno količino Vima (slika 5). Z gobico za pomivanje posode drgnemo po površini toliko časa, da dobi visok sijaj (slika 6). Po vsej verjetnosti bo treba čistilo uporabiti večkrat, da bo celotna površine ploščice čista. Nanos fotolaka Ob nanašanju fotolaka moramo biti zelo natančni, saj je od tega močno od¬ visen končni rezultat. Priporočam foto- lak Positiv 20 v pršilki (slika 4), ki ga lahko kupite v bolje založenih trgovi¬ nah z elektronskim materialom. S pršil¬ ko lahko lak enakomerno nanesemo na ploščico. Ob brizganju se rado zgodi, da lak, ki izhaja iz pršilke pod pritiskom, s seboj potegne prah, ki se nahaja v zra¬ ku. Zato je priporočljivo to početi na prostem, kjer je možnost nanosa prahu minimalna. Ploščico ob brizganju lahko držimo v roki. Prej si seveda nataknemo zaščit¬ ne rokavice. Lak nanašamo v tankem sloju, da je skozenj vidna bakrena povr¬ šina. Nanašamo ga z razdalje 5 do 7 cm s hitrimi potegi pr¬ šilke z ene na dru¬ go stran ploščice. Z brizganjem laka moramo vedno začeti in končati zunaj površine, na katero ga nana¬ šamo, sicer nanos ne bo enakome¬ ren. Nanosa nikoli ne popravljamo s ponovnim bri¬ zganjem, saj bo debelina na po¬ sameznih mestih različna. Če bo na¬ nos predebel, bo razvijanje dolgo traja¬ lo, končni rezultat pa ne bo tak, kot bi moral biti. Težimo k jedkanju ploščice tiskanega vezja, ki naj bi bila popolno¬ ma enaka predlogi na filmu. Sušenje fotolaka Po nanosu je treba lak popolnoma posušiti. Sušimo ga vedno v majhnih zaprtih škatlah, da zmanjšamo možnost usedanja prahu na sušeči se lak. Obsta¬ jata dve možnosti: hitro in počasno su¬ šenje. Počasno sušenje traja približno 24 ur pri sobni temperaturi in ga ne pri¬ poročam, ker je še večja možnost, da se prah v zaprti škatli usede na površino in uniči nanos laka. Pri hitrem sušenju pa je treba plo¬ ščico najprej pustiti približno 30 minut na sobni temperaturi, da se naneseni lak enakomerno razleze po vsej površi¬ ni ploščice. Tako pripravljeno ploščico damo nato za 15 minut v pečico, segreto na 70 °C. Osvetljevanje ploščice Tiskano vezje za amatersko uporabo izdelujemo ob predpostavki, da se nam nikamor ne mudi. Ta postopek namreč ni predviden za velikoserijsko proiz¬ vodnjo, kjer je pomemben tudi čas iz¬ delave. Tako za osvetljevanje ploščice ne potrebujemo posebnih UV-žarnic, s ka¬ terimi lahko ploščico osvetlimo v nekaj minutah. Dovolj je čisto navadna 60- ali 100-vatna žarnica. Lahko uporabimo tudi varčno žarnico primerne moči. Se¬ veda navadna ali varčna žarnica nima takšnega učinka kot UV-žarnica, zato osvetljevanje z njo traja 45 do 60 minut. Ploščico postavimo na primerno ravno podlago in nanjo položimo film, ki mora biti tesno pritisnjen ob plošči¬ co. To dosežemo s stekleno ploščo pri¬ merne velikosti. Lahko se zgodi, da tudi steklena plošča zaradi svoje majhne teže filma ne pritisne dovolj tesno ob ploščico, zato si pomagamo z dodatni¬ mi utežmi (slika 7). Žarnico postavimo približno 10 cm od ploščice. Tako smo pripravljeni za osvetljevanje vezja, med katerim ne smemo izvajati nikakršnih popravkov v smislu premikanja stekla, filma ali ploščice. Razvijanje ploščice Cilj razvijanja ploščice je, da z ba¬ krene površine odstranimo osvetljeni del laka. To storimo tako, da ploščico potopimo v liter vode, ki ji primešamo približno 40 g 30-% Na-OH - sredstva za odmaševanje odtokov Cevosan (sli¬ ka 8). Na sliki 9 vidimo, kako je lak na 34 marec 2008 ELEKTRONIKA anECKU potrebujemo 50 g 30-% vodikovega pe¬ roksida (dobimo ga v lekarni ob pred¬ ložitvi osebnega dokumenta) in 30 g 30-% solne kisline (slika 8), ki jo do¬ bimo v prodajalnah z barvami in laki. Pri takšnem razmerju jedkanje traja nekje od 5 do 10 minut. Priporočam, da pripravo raztopine in jedkanje iz¬ vajamo dobro zaščiteni (zaščitna očala in rokavice) ter na prostem, saj se med postopkom sproščajo zdravju škodljivi hlapi, ki jih ne smemo vdihovati. Ves čas jedkanja bodimo prisotni. Postopek prekinemo takoj, ko je izjedkan ves ne¬ zaščiteni baker, sicer se bo jedkanje na¬ daljevalo tudi na površinah, ki so zaščitene s fotola- kom. zaščitili pred korozijo. To storimo s po- cinjenjem. V trgovini z elektronskim materialom povprašamo po brezkislin- ski pasti za spajkanje. Bakrene površine premažemo s tankim slojem paste, nato pocinimo vse bakrene površine (sli¬ ka 13). Uporabimo minimalno količino cina, saj nam ni v interesu, da bi zalili otočke, kjer bo treba izvrtati luknjice za priključke elektronskih elementov. Na shemi električnega vezja preverimo, kje bodo tekli večji tokovi, nato na tiska¬ nem vezju poiščimo te povezave in jih pocinimo z večjo količino spajke šele po tem, ko smo prispajkali vse elemente. Vrtanje lukenj Za vrtanje lukenj potrebujemo sve¬ dra debeline 0,8 mm in 1,0 mm. Vse luk- polovici ploščice že odstranjen, na dru¬ gi pa še ne. Razvijanje bomo najlažje nadzirali, če bomo z orokavičeno roko ploščico namakali v raztopino. Plošči¬ ce nikakor ne pustimo v raztopini ne¬ nadzorovane, saj se nam lahko zgodi, da bo z nje popolnoma odstranjen ves lak. Razvijanje z raztopino v priporo¬ čenem razmerju traja nekje od 5 do 10 minut. Rezultat razvijanja je prikazan na sliki 10. Jedkanje ploščice Sledi jedkanje nezaščitene bakre¬ ne površine ploščice. Za pripravo dveh decilitrov raztopine za jedkanje mr Nanos zaščite proti koroziji bakrene površine vezja Uspešno jedkan izdelek vidimo na sli¬ ki 11, na sliki 12 pa posledice zaradi del¬ cev prahu, ki so se prilepili ob nanašanju laka. Po zaščiti bakrenih površin natan¬ čno pregledamo vse povezave, še poseb¬ no tiste zelo tanke, saj lahko že droben delec prahu povzroči prekinjeno linijo in s tem izgubo časa pri iskanju napake zaradi nepravilnega delovanja vezja. Preostanek nanesenega laka odstra¬ nimo z acetonom ali kakim drugim sredstvom za raztapljanje barvil, vendar šele po tem, ko smo bakreno površino nje vedno izvrtamo s svedrom 0,8 mm in jih po potrebi povrtamo še z debe¬ lejšim svedrom, odvisno od debeline priključkov elementa. Za vrtanje upora¬ bimo priročen hobijski vrtalnik, name¬ njen vrtanju s tako tankimi svedri. Pri tem bodimo pozorni na izrabljenost sve¬ dra. Če je izgubil ostrino, ga zavrzimo, saj lahko ponekod potrga tanjše linije in priključne otočke. Končni rezultat izdelave tiskanega vezja z vsemi prispajkanimi elementi lahko vidimo na sliki 14. Preostane nam le še čiščenje spodnje strani vezja. Oči¬ stimo jo lahko s čistim alkoholom in zobno ščetko. Tiskano vezje je zdaj pri¬ pravljeno za prvi preizkus. marec 2008 35 IZDELEK ZA DOM MATEJ PAVLIČ Pred vami so napotki za izdelavo predmeta, ki spada v osnovno opremo vsakega gospodinjstva, saj vanj lahko zložite sadje, orehe, pecivo, sladkarije, pirhe in še kaj. Košarica na sliki 1 se že na prvi pogled precej razlikuje od kup¬ ljenih izdelkov te vrste, njena manj očit¬ na posebnost pa je v tem, da je narejena le iz enega samega kosa lesa in da je zato dober primer skoraj popolne izrabe ma¬ teriala. Kljub na videz preprosti obliki pa naj se izdelave lotijo le tisti, ki imajo že nekaj izkušenj z uporabo električne¬ ga orodja za obdelavo lesa. Gradivo Košarica je v celoti iz 18 mm debele smrekove lepljene plošče, kakršne pro¬ dajajo v vseh večjih centrih z gradbenim materialom. Ker se navadno uporabljajo za police, so že gladko obrušene in se¬ veda popolnoma suhe. Zadostuje 25 cm dolg kos 25 cm široke plošče, ki naj ima po možnosti čim manj grč in drugih na¬ pak. Poleg masivnega lesa potrebujete le še nekaj 3 mm deblih bukovih pali¬ čic za utrditev stikov med posameznimi segmenti, ki so zlepljeni z običajnim be¬ lim polivinilacetatnim lepilom za les. Za barvanje in zaščito površine lahko upo¬ rabite katerega koli od obstoječih pre¬ mazov za les (po možnosti na naravni ali vsaj akrilni podlagi). Orodje Da bi bila košarica čim bolj trdna, je narejena iz masivnega lesa, ki ga je z navadno modelarsko rezljačo nekoliko težje žagati. Precej hitreje gre z elektri¬ čno rezljačo, še bolje pa je uporabiti električno vbodno žago z najožjim mo¬ žnim listom in finimi zobci. Poleg nje potrebujete tudi tračni brusilnik, elek¬ trični vrtalnik z navpičnim stojalom, svedra za les s premerom 1,5 in 3,2 mm, kladivo, čopič, risalni pribor in škarje ali modelarski nož. Izdelava Tloris izdelka je še najbolj podoben cvetu trobentice. Obris je sicer narisan v naravni velikosti, a le do polovice, ker je tako ali tako simetričen. Najbolje je risbo 2 dvakrat prefotokopirati ter obe fotokopiji po simetrali natančno sestavi¬ ti in zlepiti. (Kdor želi, lahko risbo tudi nekoliko poveča.) Dobljeni obris vseh segmentov nato skupaj z ustrezno veli¬ kim kosom papirja za kopiranje položi¬ te na ploščo in vse črte čim bolj natan¬ čno prevlecite s kemičnim ali navadnim svinčnikom. (Če se bodo morda v mode¬ larskem klubu ali pri kakem krožku od¬ ločili za izdelavo več enakih košaric, se splača iz tršega kartona izrezati šablone. Da pri prerisovanju obrisov na gradivo ne bi prišlo do napak, sta na načrtu na¬ risani tudi dve pomožni črti, ki pod ko¬ tom 60° izhajata iz središča.) Majhne obdelovance je z električno vbodno žago dokaj težko žagati, zato je najbolje, da najprej izžagate srednji (najmanjši) del oz. dno košarice. Ker je nemogoče začeti žagati, ne da bi prej v les izvrtali luknjo, hkrati pa bi izvrtina s premerom 6-8 mm, ki je v takih pri¬ merih običajna, pokvarila videz izdelka, se je v našem primeru treba stvari lotiti nekoliko drugače. Na načrtu je nakaza¬ no, kje z 1,5-mm svedrom drugo poleg druge izvrtati 5 luknjic. Vrtanje opravi¬ te z vrtalnikom na navpičnem stojalu, IZDELEK ZA DOM saj bodo le tako vse luknje natančno na svojem mestu. S tem ste dobili dovolj velike podolgovate odprtine, skozi katere se da brez težav potisniti žagin list električne vbodne žage. Robove izžaganih se¬ gmentov obrusite s tračnim brusilnikom, pri čemer obdelovanec trdno vpnite v primež. Posebno skrbno obdelajte mesta, kjer ste prej izvrtali luknjice, da bodo čim manj vidna. Zgladite tudi vse ostre robove. Ko ste z brušenjem gotovi, že lahko poskusno se¬ stavite košarico. Največji segment položite na ravno podlago, nato pa nanj po vrsti položite še vse druge tako, da se izbokline na manjših segmentih natančno prekrijejo z vdolbinami na večjih segmentih. Na stična mesta nanesite lepilo (slika 3), posamez¬ ne pare začasno stisnite z modelarskimi sponami (slika 4), na koncu pa vse skupaj dobro obtežite s kakim težkim predmetom (slika 5), dokler se lepilo ne posuši. Zdaj je na vrsti najbolj zahteven del izdelave, pri kate¬ rem je treba biti zares pazljiv. Z električnim vrtalnikom s spodnje strani v vse stike nekoliko pod kotom izvrtajte luk¬ nje s premerom 3,2 mm (slika 6), pri čemer pazite, da vam sveder na drugi strani ne pogleda skozi les. V dobljene luk¬ nje z zobotrebcem najprej enakomerno nanesite nekaj lepila za les, nato pa vanje s kladivom zabijte koščke 3 mm debele bukove paličice (slika 6). Ko se lepilo posuši, z ostrim mo¬ delarski nožem odrežite odvečne dele paličic in površino zgladite z brusilnim pa¬ pirjem. Košarico na koncu vsaj dvakrat pobarvajte ali polakirajte (slika 7), da jo bo mogoče občasno očistiti z vlažno krpo. Med posameznimi nanosi popolnoma osu¬ šeno površino izdelka narahlo prebrusite z zelo finim in že izrabljenim vodnobrusilnim papirjem (slika 8). mr marec 2008 37 ZA SPRETNE ROKE marec 2008 TIRI 7 ObraMUi i '/Uka, s 'prAzniČKim mčUts&m TANJA ČERMELJ mo z lepilom za les (slika 7). Na zadnjo stran pritrdimo zanko za obešanje slike. Ker sta podlaga in okvir tanka, na zadnjo stran najprej prilepimo košček vezane plošče, na katero lahko pritrdimo zanko, ne da bi konice žebljičkov na nasprot¬ ni strani pogledale iz okvirja (slika 8). Zanko za obešanje slike lahko zdaj z žeb¬ ljički pribijemo na prilepljeni košček vezane plošče (slika 9). Slika z velikono¬ čnim motivom je tako narejena in med prazniki jo lahko obesimo na vidno me¬ sto (slika 10). Po takšnem postopku lahko izdela¬ mo tudi slike z drugačnimi motivi, ki lahko stalno krasijo naše stene. Lahko jih menjavamo glede na letne čase ali glede na praznike ter z njimi polepšamo in barvno poživimo prostore. Za popestritev bližajočih se prazni¬ čnih dni si lahko sami izdelamo sliko z velikonočnim motivom. Za izdelavo okrasne slike potrebuje¬ mo (slika 1): - trislojni papirnat prtiček s primer¬ nim motivom, - lepilni lak za servietno tehniko, - trdno podlago za sliko, ki je lahko kos vezane plošče ali lepenka, - gobasto krpo, - zanko za obešanje slike. Pripomočki za izdelavo: - ravnilo, svinčnik, - modelarski nož, rezljača, - čopič, lepilo za les, - kladivo, žebljička. Izdelava Na novo gobasto krpo narišemo štiri trakove enake širine (približno tri centi¬ metre) za okvir (slika 2). Zaščitimo po¬ vršino mize in z modelarskim nožem izrežemo trakove (slika 3). Ko imamo pripravljene trakove za okvir, si glede na velikost motiva in širino trakov nari¬ šemo podlago (slika 4). V ta namen vza¬ memo vezano ploščo, ki jo izžagamo z rezljačo. Namesto vezane plošče lahko uporabimo tudi kos lepenke, ki jo izreže¬ mo kar z modelarskim nožem. Prtiček s primernim motivom previdno razplasti- mo in za sliko uporabimo le vrhnjo poti¬ skano plast, ostali dve plasti odstranimo (slika 5). Prtiček položimo na sredino podlage in nanj s čopičem po celotni po¬ vršini nanesemo lepilni lak za servietno tehniko (slika 6). To počnemo previdno, kajti papirnata plast je tanka in se lahko hitro strže. Prilepljen motiv pustimo, da se posuši. Na podlago namestimo trako¬ ve gobaste krpe za okvir in jih prilepi¬ Človek rte jezi se TANJA ČERMELJ Igra »človek ne jezi se« je zabavna in poučna hkrati. Posebnost prestavljenega izdelka je, da je namenjen igri, pri kateri lahko sodeluje šest igralcev. Izdelek je primeren tudi za prenašanje, saj se zloži v škatlo skupaj s figuricami in kocko. Za izdelavo potrebujemo: - bukovo vezano ploščo (480 x 240 x 10 mm) - 4 kosi, - bukovo palico 0 12, dolžine 1 m, - bukov les za kocko, - moznike 0 6 x 30 mm - 24 kosov, - lepilo za les, - zapiralo, - sklepno spono (20 mm x 16 mm) - 2 kosa, - žeblje, - barve na vodni osnovi, - čebelji vosek. Orodja, stroji in pripomočki: - svinčnik, ravnilo, - svore, svedra (0 6 mm, 0 6,5 mm), - brusilni papir, - kladivo, - čopič, - vibracijska žaga, vrtalni stroj, - tračni brusilni stroj, - pirograf. Izdelava igralne plošče Na vezano ploščo po načrtu narišemo obliko izdelka v naravni velikosti ter natančno označimo vsa središča lukenj (slika 2). Vse štiri plošče izžagamo z vibracijsko žago po zunanjem obrisu izdelka (slika 3). Na zgornjih dveh ploščah za igralno površino izvrtamo luknje premera 6,5 mm. Vseh lukenj na obeh ploščah je 114 (slika 4). Z vibracijsko žago izžagamo notranjo obliko zgornjih plošč ter notranje robove tudi pobrusimo (slika 5). Zgornji plošči prilepimo na podlago (spodnji plošči) in ju stisnemo s svorami. Robove nastalih igralnih površin poravna¬ mo z brusilnim strojem. Ploskovno izdelek ročno obrusimo z brusilnim papirjem. mr 7 marec 2008 39 Med igralni plošči vstavimo sklepne spone in montiramo zapiralo (slika 6). Na igralni površini z barvami ozna¬ čimo ustrezna polja (slika 7), temu pri¬ merno pobarvamo tudi figurice (po štiri figurice z eno barvo). Vse izdelke zaščitimo z naravnim premazom - čebe¬ ljim voskom. Izdelava figuric S svinčnikom in ravnilom zarišemo na palico dolžine zgornjih delov figu¬ ric ter jih narežemo z vibracijsko žago. Zgornje in spodnje ploskve figuric po¬ ravnamo z brusilnim strojem, nakar ostre robove z brusilnim papirjem še ročno obrusimo. S pomočjo izdelanega modela zgornji del figurice vpnemo na ustrezno mesto na mizi vrtalnega stroja, tako da lahko v sredino izvrtamo luknje za moznike premera 6 mm (sliki 8 in 9). Figurice pobarvamo z barvami na vod¬ ni osnovi in vanje vstavimo moznike, s katerimi jih postavljamo v luknjice na igralni plošči (slika 10). Izdelava kocke Iz bukove palice izžagamo kocko z robom 15 mm ter na njej s pomočjo pi- rografa zarišemo pike (slika 11). Končni izdelek (slika 12) nam prina¬ ša veliko zadovoljstva ob igri z družino ali prijatelji. I l t 'L 'L 40 marec 2008 IZDELEK ZA DOM Kosovnica Igralna figura 3 4 i 4 12 o oo M" Človek ne jezi se Risala: Tanja Čermelj -6 -0^