Novičar iz domačih in ptujih dežel. Govori se, pa gotovo še ni, da se državni zbor dunajski začne 9. maja. V državni zbornici je bilo po-pred 350 sedežev; zdaj, ker je Ogerska odpadla, jih bo 150 manj, pa še teh bo veliko praznih ostalo , ker se Slovani boje nemškega centralističnega gospodstva. Kar je brez vspeha skušalo ministerstvo Schmerlingovo, to bo iznova poskusilo Beustovo — ali bode srečneje, bo prihodnost kazala. Časniki pravijo, da do začetka zbo-rovega bode več novih ministrov izvoljenih ; imenujejo se Herbst, Hasner, Hopfen, Mende, Giskra. Slovana ni nobenega! — C. k. vojaško ministerstvo je zastranrekrutov sledeče ukazalo: lansko leto vzeti rekruti se letos, če se tudi še niso eksercirali, ne bojo iz dopusta (urlavba) poklicali. Od teh rekrutov pa, ki se letos vzamejo, se jih bo od vsacega regimenta le po 750 mož v vojaške vaje vzelo; polovica teh pa se bo po dokončani vaji, ki 8 tednov trpi, spet na urlavb spustilo. Na dvakrat se pokličejo rekruti v vojaške vaje: enkrat brž potem, ko so bili asentirani, drugikrat po velikih vajah v jeseni. Srečka (loz) bo odločila, kteri letošnjih rekrutov se bojo za stanovitno na urlavb spustili tudi brez vaj. — Prevzvišeni škof Strossmaver je za protek-torja, dr. Rački pa za predsednika jugoslovenske akademije v Zagrebu od cesarja potrjen. — Pražki časnik „Politik" je prepovedan za 3 mesece ; vrednika njenega so zaprli, ker se mu zato, da je vzel v svoj list neki razglas c. k. vojaškega poveljstva v Budi, ki je Magjare zelo osupnil, pripisuje vdeležtvo hudodelstva prelomljene vradne skrivnosti. Sploh so za časnikarstvo nastopili hudi časi. — Vse kaže na to, da bode vojska na Turškem. Turška vlada ne posluša dobrih svetov ruske, avstrijske, pruske in italijske vlade, marveč je pisala grški vladi, naj pomiri ustajnike, sicer bo te „roparje" (tako imenuje zatirane kristjane) pognala tudi čez mejo. Državni zbor vBukareštu je sklenil, naj se brž nabere 6000 novincev. — Nove homatije, ki žugajo vojsko med francosko in prusko vlado, so se začele med tema vladama. Vzrok te razprtije je nemško veliko vojvodstvo in trdnjava Luksemburg, ki je lastnina kralja holandskega. Napoleon hoče to deželo si kupiti, Prus pa tega ne dovoli. Zato se francoska vlada na vojsko pripravlja, pa tudi pruska. Al ves svet ve, da ne gre toliko za to deželico, ampak zato, da bi Napoleon segel porajnskih mejah; pruska država mu je prevelika in premočna postala, da bi z Luksenburgom rad vojsko s trte izvil. Al nevarno igro igra Napoleon! — Mehikanskemu cesarju Maksu se huda godi; še sreča bo, ako živ pride iz nesrečnega njegovega carstva. Izmed tistih vojakov, ki so iz našega cesarstva v Mehiko šli, jih je prišlo 1151 nazaj. Al kakoŠni so ti reveži! — 134