Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 53046 Občili b vse nemške dedne dežele avstrijanskega cesarstva. Del I. IVa llunaji. I/, c. k. dvorne in deržavne tiskamice. 1853. 53046 (V/" v ■ 1 -v. ' :: 345'rt=?=9s'S' Ml FRANC F ER VI, |)o milosti božji cesar avstri ja uski; kralj ogerski in češki, nadvojvoda avstrianski i. t. d. i. t. d. Prcmišljevaje, da je treba dcržavl janske postave — v popolno potolažilo dcržavlJanov zastran zavarovanega vži vanj a svojih privatnih pravic — ne le po občnih vodilih pravičnosti, temuč tudi |>o posebnih razmerah prebivavcov ustanoviti, v jeziku, njim umljivem oznaniti, in z redno nabero v vodnem spominu obderžati, smo Mi, od kar smo nastopili svojo vlado, neprenehoma s kerb imeli, da se sostava popolnega domačega deržavljanskcga zakonika, ki so jo že Nasi predniki sklenili in počeli, do konca dožene. Načcvt, kteregaje za Našega vladanja Naša dvorna komisija v postavnih zadevah izdelala, seje, kakor poprej načert zakonika eez hudodelstva in težke policijske prestopke, komisijam, v raznih deželah nalašč postavljenim, v presojo podal, v Galieii pa že med tim v djanje vpeljal. Potem ko so se tako mnenja zvedenih in skušnje iz djanja posnete v popravo tega tako važnega razdelka postavodaje porabile, smo zdaj sklenili, ti občni dcržavljanski zakonik za vse svoje nemške dedne dežele razglasiti, in ukazati, da naj se s pervim dnem januarja 1812 spolnovati počne. S tim so do zdaj sprejeto občno pravo, 1. novembra 1786 razglašeni pervi del deržavljan-skega zakonika, za Galicio izdani dcržavljanski zakonik, z vsimi postavami in navadami, ki zadevajo predmete tega občnega deržavljanskcga prava, oh moč djani. Kakor smo pa v zakoniku samem za splošno vodilo ustanovili, da na j postave nazaj ne segajo; tako (udi pričujoči zakonik nima do djanj, ki so se zgodile pred dnevom, k ter ega je vezavno moč zadobil, in do pravic po poprejsnih postavali že zadobljenih, nobene moči; naj obstoje te djanja v pravnih opravilih, ki obe strani vežejo, ali v takem razodenju volje, ktero more izreka joči se samovlastno premeniti, in po predpisih v pričujočem zakoniku zapopadenih vravnati. Torej se ima tudi priposestvanje ali zastaranje, ki se je začelo še preden je pričujoči zakonik moč zadobil, po starejših postavali razsojevati. Ako bi se h tel kdo opirati na priposestvanje ali zastaranje, ki je v novejši postavi na krajši čas, kot v poprejšnih postavah, odločeno; more tudi li krajši obrok računiti početi še le od tiste dobe, o kteri pričujoči zakonik vezavno moč dobi. Predpisi pričujočega zakonika vežejo sicer vsakterega sploh; vendar pa veljajo za vojaški stan in za osebe vojaštvu prištete posebni predpisi, ki se na privatno pravo nanašajo, in k terc je treba spolnovati pri pravnih opravilih, ki jih one, ali drugi ž njimi započenjajo, dasiravno zakonik jih izrekoma v misel ne jemlje. Kupčijske in menične opravila se razsoju-jejo po posebnih kupeijskih in meničnih postavah, kolikor sc lete od prepisov pričujočega zakonika razločijo. Tudi obderže ukazi, zastran političnih, ka-meralnih in denarstvenih zadev razglašeni, ki privatne pravice utesnjujejo, ali natančneje odločujejo, svojo moč, dasiravno sc ti zakonik izrekoma na-nje ne nanaša. Sosebno pa se imajo pravice in dolžnosti, ki zadevajo plačila v dnarjih, razsojevati po patentu od 20. februarja 1811, ki je bil zastran dnarjev, za oblek in občno deželno (dunajsko) veljavo namenjenih, razglašen, ali po posebnih postavah, ki se bodo še razglasile, in le, če bi ta-cih ne bilo, po splošnih predpisih tega zakonika, Izrekujemo ob enem pričujoči nemški spis (tekst) zakonika za izvirni spis, po klerem se ■majo napravljene posamnc prestave v razne deželne jezike Naših dežel presojevati. Dano v Našem glavnem in prestolnem mestu Dunaju (Beču), pervega dne mesca junija, v lotu tisuč osem sto in enajstem, Našega cesar-jevanja v devetnajstem letu. ’*) Franc. Alojzij g-rof Ugavtc, kvaljevsko-cesarski najvišji in nadvojvodsko-avstrijanski nervi kancler. Franc grof Woyna. IV) Nj. c. k. Veličanstva najvišjem posebnem povelju: Janez Nepomuk baron lieisslern. *) Ti zakonik je bil s ces. patentom 23. marca 1852 za Krakovsko, po tem s ces. patentom 20. novembra 1852 tudi za Ogersko, Hervaško in Slavonsko, Scrbsko vojvodino in Temeški Banat, in s ces. patentom 29. maja 1853 za Erdeljsko (Sedmograško) razglašen, tako, da mu sedaj gre ime: Občni «IcržavIjanski zakonik avslrijanskcga cesarstva. 56 a p o p a <1. Uvod Od deržavljauskili postav sploli. §. 1—14. I*ervi del. Od prava oseb. Uevvo poglavje. Od pravic, ki zadevajo osebne lastnosti in razmere. §. 15—43. Urugo poglavje. Od zakonskega prava. §. 44—130. 1’retje poglavje. Od pravic med starši in otroci. §. 137 — 180. Ueterto poglavje. Od varstev in skerbstev. §. 187—284. Hrtigi del. Od prava reč i. reči in njih pravnega razdeljenja. §. 285—308. IVrvi oddelk prava reči. Od stvarnih pravi c. * eWo poglavje. Od posesti. 309—352. ^'"ugo poglavje. Od pravic lasti. §. 353—379. Tretje poglavje. Od pridobitve lasti s prisvojenjem. §. 380—403. C e ter to poglavje. Od pridobitve lasti s prirastjo. §. 404 —422. I* eto poglavje. Od pridobitve lasti s predajo. §. 423— 440. Šesto poglavje. Od zastavne pravice. §. 447—471. Sedmo poglavje. Od služnosti (servilutov). §. 472—530. Osmo poglavje. Od dedinske pravice. §. 531—551. Deveto poglavje. Od izrecenja poslednje volje sploh in oporok sosebno. §. 552—603. Deseto poglavje Od namestnik dedičev in lidejkomisov. §. 604—046. M naj sto poglavje. Od volil. §. 647—604. Dvanajsto poglavje. Od vtesnovanja in razveljavljenja poslednje volje. §. 605—726. Trinajsto poglavje. Od postavnega nasledstva. §.727— 761. Štirnajsto poglavje. Od dolžnega dela in vračnnanja v dolžni ali dedinski del. §. 762—796. Petnajsto poglavje. Od vzetja dedine v posest. §. 707 —824. Šestnajsto poglavje. Od solasti in vkupnosti družili stvarnih pravic. §. 825—858. Drugi oddelk. Od osebnih pravic reči Sedemnajsto poglavje. Od pogodb sploh §. 859—037. Osemnajsto poglavje. Od daritev 038—956. Devetnajsto poglavje. Oti hvanitnc pogodbe. § 9!i7— U70. Dvajseto poglavje. Od posodne pogodbe. §. 971—982. Eden in dvajseto poglavje. Od zajemne pogodbe. §. 981$ -1001. Dva in dvajseto poglavje. Od pooblaščenja in družili verst oskcvbovanja opravil. §. 1002—1044. Tri in dvajseto poglavje. Od pogodbe menjc. §.1055— 1052. Stir in dvajseto poglavje. Od kupne pogodbe. §. 1043 —1089. Vet in dvajseto poglavje. Od rabokupnth, veeno-zakup-nili in večno-dacnib pogodb. §. 1090—1150. ‘Sest in dvajseto poglavje Od sluzbniii pogodb z odplačilom. §. 1151—1174. Sedem in dvajseto poglavje. Od pogodbe zastran vkup-nosli blaga. §. 1175—1216. Ds e m in dvajseto p ogl a vj e. Od ženitnih pogodb. §. 1217 —1266. Devet in dvajseto poglavje. Od pogodb na srečo. §. 1267—1292. Vr id e se to poglavje. Od pravice do odškodovanja in zadoščenja. §. 1293—1341. Tretji del. Od v kupu ih odločb za pravice oseb in reči. Vervo poglavje. Od uterjevanja pravic in dolžnosti. §. 1342 — 1374. Drugo poglavje. Od spremembe pravic in dolžnosti. §. 1375 —1410. Tretje poglavje. Od razveljavljenja pravic in dolžnosti. S. 1411 — 1450. Če ter to poglavje. Od zastaranja in priposeslvanja §. 1451 —1502. Uvod. Od deržavljanskili postav sploh. p . . . ^ «stave, ki privatne (osebujne) pravice in dolžnosti prebivavcov deržavc med sabo usta-oovljujejo, so skup deržavljansko pravo v tej državi. S- 2. Kakor hitro je postava prav razglašena, Se oc more nihče s tim izgovarjati, da mu ni znana. S- 3. Moč postave in pravni nasledki iz nje iz-'*lajoči sc začenjajo preči po razglašenju; l’ervi del. (Slaven.) Kaj je devzav-Ijansko pravo. Kdaj se žarenja moii postav. Doklej postava sega. Razlaganje, razim če bi se v razglašeni postavi sami začetek njene moči odložil. Deržavljanske postave vežejo vse deržav-Ijane dežel, za ktere so sc razglasile. Der-žavljani so tudi v djanjih in opravilih, ki jih zvunej deržave doprinašajo, tein postavam podverženi, kolikor one njihovo osebno zmožnost, jih počenjati, stesnujejo, in kolikor imajo iz teh djanj in opravil tudi v teh deželah pravni nasledki izvirati. Koliko te postave tujce vežejo, sc odločuje v sledečem poglavju. §. 5. Moč postav ne sega nazaj; one torej ne zadevajo poprejšnih djanj, in popred pridobljenih pravic. Kadar sc postava na kaj obrača," se ji ne sme drug zmisel dajati, kakor kteri sc iz lastnega pomena hcscd v njih stiku in iz jasne namembe postavodavca pokazuje. §• 7. Ako sc praven primerlej ne da razsoditi nc po besedah, ne po naravnem pomenu pojave, se mora pogledati na podobne v posta-vah razločno razsojene primcrlejc. in na na-^d)l(je drugih postav, ki se. ž njim zlabtajo. pravni primerlej še dvomljiv ostane; sc mora, gledaje na skerbno nabrane in dobro prevdarjenc okoljšine, po naravnih vodilih Pl‘ava razsoditi. §. 8. Samo postavodavcu gre oblast, postavo tako razjasnovati, da to vsacega veže. Tako ‘'azjasnjenjc sc mora na vse pravne primcrlejc °bracati, ki jih je še razsoditi, ako postavo-davee ne pristavi, da sc na njegovo razjas-njenje ne gre nanašati pri razsojevanju tacih pravnih primerlejev, ki zadevajo pred razjašnjenjem počete djanja in tirjanc pra' vice. Kako dolgo postava terpi. §• 9. Postave imajo svojo moč, dokler postavodavec ne premeni ali izrekoma prekliče. j‘h §. 10. Druge verste predpisov, kakor: a) navade ; Na navade se more samo v tistih pri-merlejih gledati, kjer se kaka postava na nje nanaša. §• И. h) deželne ustanovila ; Samo tiste ustanovila posameznih dežel in deželnih okrajev imajo postavno moč, ki jih vladar po razglašenju tega zakonika izrekoma poterdi. c) itreki; 12. Zavkazi v posameznih primerlejih dani, in sodbe, ki jih sodnije v posebnih pravdah izreko, nimajo nikdar postavne moči, ter se ne morejo na druge primerleje ali na druge osebe razširjati. §. 13. d) privilegije. Privilegije in oproščenja dodeljene posameznim osebam ali celim skupšinam je treba s°diti kakor vsako drugo pravico, ako zastran toga politični ukazi nič posebnega ne odločujejo. §. n. 1‘rcdpisi deržavljanskega zakonika obse- Glavno razdc- tra' v. • v .. Uen.ie dei zavljan- bdJo pravo oseb, pravo reci in odločbe njima »kegaprava. vkupno lastne. Pervi del. Od prava oseb. l*ervo poglavje. Od pravic, ki zadevajo osebne lastnosti in razmere. S- 15. Pravice oseb: Pravice oseb sc tičejo nekaj osebnih lastnosti in razmer, nekaj so ustanovljene v rodovinski razmeri. §• 16. i. i/. /.navaja Vsaki človek ima prirojene, že po umu osebnosti. , . .. , . , Prirojene yra- (pameti) razumljive pravice, m je torej za osebo čislati. Sužnost ali last nad osebo (ne- V(|ljništvo), in vživanje nju zadevajoče oblasti sc v teli deželah ne dopušča. 17. Kar je prirojenim naravnim pravicam pri- p.avna .to- . 111 umeva od njih. ‘uerno , sc misli, da velja, dokler se po-stavno stesnjenje teh pravic ne dokaže. §• 18. Vsakteri je pod pogoji , ki jih postave Pridobijive pravico. Predpisujejo, zmožen si pravice pridobivati. • S. 19. Vsacemu, ki meni, da je v svoji pravici iskanje pravic daljen, je na voljo dano, se pritožiti pred chlastnijo, po postavi odločeno. Kdor se pa, njo v nemar pustivši, samolastne moči po-služi, ali kdor meje silobrani prestopi, je za to odgovoren. §. 20. Tudi takošne pravne opravila, ki sc tičejo deržavnega vladarja, pa se na njega osebujno lastino, ali na pridobitno načine, v deržavljanskem pravu ustanovljene nanašajo, morajo sodne oblastnije po postavah soditi. S- 21. n. pravice Tiste ljudi, ktcri ш to, ker jim let manj- oseb iz lastnosti . , i i A v i* j staro»u, aii ka, ker so slabotnega uma, ali zavolj dru- volj pomanjkanja M ■. • ... • v. razuma. žili zadev ne zaiiiorejo, svojih reci sami prav oskerbovati. postave sosebno varjejo. Med te se štejejo: otroci, ki sedmega; nedorasli, ki štirnajstega; malolctni, ki štiri in dvajsetega leta svojega življenja še niso spolnili; daloj besni, blazni (nori) in bebci, ktcri so popolnoma brez uma (pameti), ali ki saj nasledkov svojih djanj spreviditi ne morejo; d alej tisti, kterim je sodnik kakor izrečenim zapravljivcem prepovedal, svoje premoženje za naprej oskerbovati; zadnjic nc-pričujoči in občine. §. 22. Cio nerojeni otroci imajo od tistega časa, ko so spočeti, pravico do postavne obrambe. Kolikor gre za njihne, ne pa pravice tretjega, sc imajo za rojene; mertev rojen otrok pak sc čisla glede pravic, ki so mu na primer življenja prihranjene, kakor da bi nikdar spočet ne bil. §. 23. V dvombi, ali je bil kak otrok živ ali mertev rojen, sc vzema pervo. Kdor nasprotno terdi, mora to dokazati. §. 24. Ako dvomba vstane, ali je nepričujoč ali m- r? razmere neprieujoćoati. pogrešan človek še živ ali ne, se smert njegova samo v naslednjih okoljšinah vzema: 1. če je, odkar se je rodil, osemdeset let preteklo, in sc že deset let ne ve, kje biva; 2. ne glede na čas, ki je od njegovega rojstva pretekel, če se celih trideset let za-nj Ce ve; 3. če je bil v vojski težko ranjen, ali na ladji, ko sc je razbila, ali v drugi bližnji smertni nevarnosti, in se od tega časa tri leta pogreša. V vseh teh primerlejih sc more za izrečenje, da jc umeri, prositi in po (§. 277) odločenih previdnostih le-to izreči. §. 25. Kadar je dvomim, ktera izmed dveh ali več umerših oseh jc popred smert storila, mora tisti, kdor terdi, da jc eden ali drugi popred umeri, svoje terjenje dokazati; ako tega ne zamore, se vzema, da so vsi oh enem času umerli, in od prenosa pravic enega na drugega se ne more govoriti. §. 20. iv. n. razmere Pravice soudov dopuščene družbe med sabo moralno osche. 1 se odločujejo po pogodbi ali namenu in posebnih za-nje danili predpisih. V razmeri proti drugim vživajo dopuščene družbe praviloma enake pravice, kakor posamezne osebe, ^dopuščene družbe nimajo ko take nobenih pravic, ne proti udom, ne proti drugim, in s° n('zmožne, pravice pridobivati. Nedopu-^(‘ene družbe so pa tisto, ki so po političnih Postavah posebno prepovedane, ali kterc so °(“itno varnosti, občnemu redu, ali dobrim ^egam (lepemu obnašanju) nasproti. §• 27. koliko so občine zastran svojih pravic Podveržene posebni s k erb i javne uprave, za-P0padajo politične postave. §. 28. I olno vživanie deržavljanskih pravic sc v. u razmero y ^ i i . a er/, uvijana. otuva z deržavljanslvom. Deržavljanstvo J( v teh dednih deržavah otrokom avstrijan-^ega deržavljana po rojstva lastno. §. 29. Stvo lojoi zadobivajo avstrijansko dcržavljan- Kako se zndo- „ - ... i . . biva derzavljan- » um, da stopijo v kako javno službo ; stvo; da nastopijo kako obertnijö (mojstrijo), kterii sc brez rednega domovanja v deželi opravljati ne more; da polnili deset let neprenehoma v teh deržavah stanujejo, toda s tim pogojem, da si tujec celi ti čas ni nobene kazni zavoljo kaccga hudodelstva navlekel. §. 30. Ako se tudi ne nastopi obertnija ali rokodelstvo, in preden deset let preteče, se more za deržavljanstvo pri političnih oblastnijah prositi, in one ga morejo dodeliti, gledaje na premoženje, prislužiiost in nravno obnašanje prosnika. §. 31. Kdor samo ima ali časno vživa kmetijo, hišo .ali zemljišče ; kdor napravi kupčijo, labriko, ali se vdeležva ene ali druge, pa ne domuje v nikaki deželi teh deržav, ne zadobiva avstrijanskega deržavljanstva. §. 32. Kako sc dcržavljanstvo zgubiva z iaselitvo biv^llk0 ee ,gu* oa tuje, ali po množenju deržavljanke s tuj-com, jc odločeno v izselitnih postavah. §. 33. Tujcom gredo sploh enake deržavljanske Pravicetujcov. Pravice in dolžnosti, kakor domorodeom, ako se za vživanje teh pravic ne tirja izrekoma lastnost dcržavljana. Še morajo tujci, ako hočejo z domorodci enako pravico vživati, v dvomljivih primerlejih dokazati, da tudi der-’^ava, iz kterc so oni, z deržavljani teh de-ael zastran pravice, od kterc je govorjenje, kakor s svojimi ravna. §. 34. Osebno zmožnost tujcov k pravnim opra-'ilom gre sploh soditi po postavah kraja, kterim je tujec po svojem domovaljšu, ali če pravega domovaljša nima, po svojem rojstvu kakor podložnik podveržcn; ako ni za posamezne primerieje v postavi kaj druzega ukazano. §. 35. Ce vunajnik v tej deržavi započne opravilo, po kterem daje pravice družim, nc zavezovajc jih nasproti k ničemur, jc treba to opravilo ali po tem zakoniku, ali pa po tisti postavi soditi, kteri jc tujec kot podložnik podveržen ; po tem kakor je ena ali druga postava veljavnosti opravila vgodniša. §. 36. Ako vunajnik v tej deržavi z deržavljanom opravilo sklene, ktero obe strani veže, se brez izjem po tem zakoniku, če ga pa z vunajni-kom sklene, le tikrat po njem sodi, kadar se ne dokaže, da se je pri sklepanju na drugo pravo mislilo. S. 37. Kadar vunajniki z vunajniki ali s podložniki te deržave v tuji deželi pravne opravila sklenejo, jih je soditi po postavah kraja, kjer seje opravilo sklenilo; ec se pri sklepanju ni očitno drugo pravo za podlago vzelo, in gori v §. 4 dani predpis ni nasproti. §. 38. Poslanci, javni opravilniki in osebe v njih službi stoječe vživajo oproščenja, uterjene v Pravu narodov in v deržavnih pogodbah. S- 39. Različnost vere nima na privatne pravice vi. Pravice , ve e oseh iz verske oobene moči, razu n kolikor to postave za ra/ mere. hektere reči posebno ukazujejo. Vil. Iz rodo-vinske razmere. §• 40. Rod rodovino sc razumevajo zarodniki in v ,, e e vinske razmere 08 njihov zarod (mlajši). Zveza med temi nottovina. iiah 0scbami se imenuje žlahta (rod); zvezi pak, ki nied enim zakonskim in med žlahto drugega Zakonskega nastopi, se pravi svašina. §• 41. Kolena žlalite med dvema osebama sc odločujejo po številu zarojajev, po kterih v ravni versti ena od druge in v stranski versti obe odsvojeganajbližjega skupnega debla izhajate. V kakoršni versti in v kakoršnem kolenu je kdo z enim zakonskim v žlahti, v tisti versti in v tistem kolenu je z drugim zakonskim v svašini. §. 42. Ime starši praviloma obsega brez razločka kolena vso žlahto v navzgorni; in ime otroci vso žlahto v navzdolni versti. §. 43. Posebne pravice udov rodovine so povedane pri raznih pravnih razmerah, v kterih jim one gredo. Driig^o poglavje. Od zakonskega prava. R . s' 14' . . . llazinere rodovm«1 se ustanovljujejo z zakon-sk° pogodbo. Vr zakonski pogodbi izrekujete osebi raznega spola po postavi svojo V||ij(>, v nerazvezljivi združbi živeti, otroke r°diti, jih jgrejati in si eden drugemu na pomoč biti. 45. Iz zaroke ali poprejnc obljube, se vzeti, v bttkoršnib koli okolsinab ali pogojih naj se jo dala ali prejela, ne izvira nobena pravna dolžnost, ne zakona sklenili, ne spolniti ^e£a, kar je liilo na primerljej odstopa izgo-v°rjeno. Perv‘ del. (Sloven.) 2 Kaj j c zakon, in zaroka. §. 40. Pravni učinek Vendar je pa tistemu izmed zaroccncov, odstopa od za- roke. na kterega strani se ni nobeden uterjen uzrok k odstopu zgodil, prideržana pravica do povračila škode, od kterc zamore dokazati, da jo zavoljo tega odstopa v resnici terpi. Zmožnost, zakon sklepati. §• 47. Vsakteri more zakonsko pogodbo skleniti, ako mu kak postaven zaderžek ni na poti. S- 48. zakonski za- Besni, blazni, bebci in nedorasli ne deržki: e i. Pomanjka-morejo veljavne zakonske pogodbe nap vanjo privoljenja : e e a) zavolj ne- Viti. mogočosti, privoljenje dati ; 49. Maloletni ali tudi polnoletni, ki se iz ka-koršnib si bodi uzrokov sami za sc ne morejo veljavno zavezati, so tudi nezmožni, brez privoljenja svojega zakonskega očeta veljavno v zakon stopiti. Ako oče več ne živi, ali za namestovanje prikladen ni, je k veljavi zakona razim izrečenja rednega namestovavca tudi privoljenje sodne oblastnije potrebno. §. 50. Maloletnim nezakonskega rodu je k veljavi njih zakona razim izrcčenja njihovega V{irlia treba privoljenja sodne oblastnije. §. 51. Tujemu maloletnemu, ki hoče v teh dcže-iah v zakon stopiti, in potrebnega privoljenja •kazati ne more, je dolžna sodnija teh de-Zc*> pod k ter o bi po svojem stanu in prebi-'aljsu spadal, na mesto vavca postaviti, kteri lldJ tej sodnii izreče, ali privoli v zakon ali ne. §• 52. se maloletnemu ali oskerbovaneu od-11 ie privoljenje v zakon, imajo ti, ki va-nj stnpiti žele, pravico, kadar menijo, da se jim 1,() tem krivo godi, rednega sodnika za po-ni°e prositi. §. 53. Pomanjkanje potrebnih dohodkov , doka-*a,1° ali občno znano slabo obnašanje , na-JJlve bolezni ali namen zakona opoverajo-0 slabosti (bibe) tistega, s komur se hoče b) kadar zn vos privoljenja ni. zakon skleniti, so pravni vzroki, privoljenje v zakon odreei. S kterimi vojaškimi ali vojašnji prištetimi osebami se nemore brez pisanega dopuščcnja njih polka, kardela ali sploh njih višjih veljavna zakonska pogodba skleniti, odločujejo vojaške postave. §. 55. Privoljenje v zakon je brez pravne moči, ako je bilo z uterjenim strahom izsiljeno. Ali je strah uterjen bil, se mora soditi po velikosti in verjetnosti nevarnosti, in po telesni in dušni kakovosti osebe, kteri se je žugalo. §. 56. Privoljenje je tudi takrat neveljavno, čc ga je odpeljana, in še ne v svojo prostost postavljena oseba dala. §. 57. Pomota dela privoljenje v zakon le ta- neveljavno, ako se je v osebi prihodnje-zakonskega družeta prigodila. §• 58. Zakonski mož, ki svojo ženo po ženitvi °d drugega nosečo najde, more razun Primerleja v §. 121 odločenega tirjati, da se lzrece, da je zakon neveljaven. tj. 59. Vse druge pomote zakonskih, kakor tudi “j'*1 goljufane nade pričakovanih ali tudi izgovorjenih pogojev, niso veljavnosti zakonske Pogodbe nasproti. tj. 90. Neprenehljiva nezmožnost, zakonsko n. vomanjka- ,v nje zmoznosli k 01z-nost opravljati, je zaderžek zakona, ako namenu: : v a) telesne (fi- 7,6 o sklepanju zakonske pogodbe bila./iene) zmo/nost;; ^amo časna, ali taka, tudi neozdravljiva "^možnost, ki se je še le v zakonu pri-Petila, ne more zakona razvezati. §• 61. Hudodelnik obsojeni k kazni naj težje ali 6_)nravne (mo- težlc, «v . , . ralne) zmožnosti; ječe ne more od dneva oznanjene mu^avoij obsodbe k težki kriminal-sodbe naprej, in dokler njegova kazen tevpi, ni kazni; veljavnega zakona skleniti. §. 62. ■/.avoij zakon- H krati sme mož le z eno ženo oženjen in žena le z enim možem omožena biti. Kdor je že v zakonu bil, in boee zopet v zakon stopiti, mora razvezo, to je, popolno razreše-nje zakonske vezi, postavno dokazati. §. 63. zavoij posve- Duhovni, ki so že višje posvečenja prečenja ali obija- . , be; jeli, kakor tudi redovne osebe obojega spola, ki so slovesno obljubo brezzakonstva storile, ne morejo veljavnih zakonskih pogodb skleniti. različnosti vere; Zakonske pogodbe med kristjani in osebami, ki niso kristjanske vere, sc ne morejo veljavno skleniti. §• 65. /.iahte; Med žluhto v navzgomi, in v navzdolni versti, med pravimi in po poli brati, in sestrami, med bratranci in sestričnami, kakor ^u
  • in dušnega pastirja, pred kterim se ima ,,a*(on skleniti. 82. Dušni pastir kraja, kjer se zakon sklepa, •nora sklenitev zakona tudi v poročne bukve sv°jc fare s tim pristavkom vpisati, kteri faj-•noster ga je bil namestnika postavil, in skle- njeni zakon tistemu fajmoštru, ki ga je bil pooblastil, v osmih dneh na znanje dati. §. 83. Spregled au I» važnih vzrokov se more za spregled oprost zakonskih . ... , ,1 • i v i i zaderžkov. zakonskih zadcrzkov pri deželnem poglavarstvu prositi, ki se bode po okoljšinah dalje, s komur gre, dogovarjalo. §. 84. Preden se zakon sklene, naj vdeleženci sami in v lastnem imenu za spregled zakonskih zaderžkov prosijo. Ako bi se pa po že sklenjenem zakonu razodel kak pred neznan zaderžek, ki se da odpraviti, se smeta vdcleženca tudi po svojih dušnih pastirjih, in z zamolčanjem svojega imena, na deželno poglavarstvo za spregled oberniti. §. 85. V krajih, kjer ni deželnega poglavarstva, je okrožnim uredom oblast podeljena, iz važnih uzrokov drugo in tretje oznanilo spregledovati. §. 86. V silnih okoljšinah sme deželno po-8’llivarstvo ali okrožni ured, in kadar poter-jena bližna smertna nevarnost nobenega od-*°ga ne dopušča, tudi krajna gosposka oklic popolnoma spregledati; vendar morata zaro-oena s prisego poterditi, da njima ni noben 4)" zakonu nasproten zaderžek znan. Si. 87. Spregled vsili treh oznanil je proti temu, da se rečena prisega opravi, tudi tikrat do-(*v*di) kadar dve taki osebi poročeni biti hočete, od kterib sc je že popred sploli misli-*°’ da ste poročeni. V tem primerleju sme dušni pastir, zamolčavši imena vdeležencov, *lr' deželnem poglavarstvu za spregled prositi. $. 88. Ako se spregleda zaderžek, ki je o skle-'dl'i zakona bival, sc mora, brez ponav-Junja oklica, privoljenje vnovič pred dušnim Pastirjem in dvema zaupnima pričama iz-Vu5 in to slovesno opravilo v poročnih bukvah ziiznamvati. Če se je po tem predpisu ravnalo, gre tak zakon čislati, kakor da bi bil od začetka veljavno sklenjen. 89. Nasledek ve- PraVlCC Ul dolžnosti Zakonskih izvirajo iz Ijavncga zakona: Pravice in doiz-namena njih združenja, iz postave, in iz nosti zakonskih; ... n v . . sklenjenih dogovorov. 1 ti se odločujejo samo pravice oseb med zakonskimi, pravice reči iz ženitnih pogodi) izhajajoče pa v drugem delu. §. 90. vkupne; Pred vsim ste obe strani enako ve- zani k zakonski dolžnosti, zvestobi in k spodobnemu obnašanju med sabo. V S- 91- posebne za- j\|0ž, je glava rodovine. V tej lastnosti mu konskega moža. J ° gre sosebno pravica, gospodariti; on ima pa tudi dolžnost, zakonsko tovaršico po svojem primoženju spodobno izderževati, in jo v vsili prigodkih namestovati. §. 92. ^ena dobiva primek moža in vživa pravice zakonske /ene. nJegovega stanu. Ona je dolžna iti za možem v njegovo stanovališče, v gospodarstvu in pridobivanju po moči mu pripomagati, in nje-{?°ve naredbe, kolikor domači red tirja, izpol-nuvati, in skerbeti , da jih tudi drugi izpol-nujejo. §. 93. Zakonskima ni nikakor dopuščeno, za- iiazdruiha ■/.«- koneL • • . v . konskih. nsKo zvezo svojevoljno razvezati, če bi tudi v tem med sabo edine misli bila; naj ter-dita že, da je zakon neveljaven, ali naj hočeta, sc zakon razveže, ali tudi le, da bi se *°eila od mize in postelje. S- 94. Neveljavnost zakona, kteremu je kak v i. Na videz SS r ,> po izreeonju iz- 06, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 75 in Vime ncveljave. ^ povedanih zaderžkov na poti, gre iz Цг«ј 1 Kako se napo- ‘Skc dolžnosti preiskovati. V vsili drugih tuje. Primerlejih je treba čakati na prošnjo tistih, Pervi Oel- (Slaven.) 3 ktcri so bili po zakonu, sklenjenem z za-deržkom, v svojih pravicah žaljeni. 95. Zakonski druže, kteri je vedel za pomoto, ki sc je v osebi zgodila, ali za strah, v kterega je bila druga stran pripravljena; dalcj, zakonski druže, ki je okoljščino, da po §§. 49, 50, 51, 52 in 54 ne more sam po sebi veljavnega zakona skleniti, zamolčal, ali laž njivo tordil, da ima dovoljenje, ki mu ga je treba bilo, ne more iz svojega lastnega krivičnega djanja veljavnosti zakona spodbijati. §. 96. Sploh ima le nedolžna stran pravico, tir-jati, da se zakonska pogodba izreče za neveljavno; to pravico pa zgubi, če je, zvedši zaderžek, dalcj v zakonu živela. Oče ali varstvo more zakon, ki ga maloleten ali oskcrbovancc svojevoljno sklene, le dokler očetovska oblast ali varstvo terpi, spodbijati. ki eden druzemu storila, in jima škodljive nasledke ločitve krepko na serce djati. To °l>oininjanje se mora tri razne krati po-■'oviti. Лко nič ne izda, mora fajmošter vdcležoncoina spisano spričevalo izročiti, da sta, čeravno trikrat opominjana, pri želji, se ločiti, ostala. 105. Oba zakonska morata s tim spričevalom vred prošnjo za ločitev redni sodnii podati. Sodnija ima dolžnost, ju osebno pred se poklicati, in ako pred njo poterdita, da sta sc zastran svoje ločitve , kakor tudi zastran pogojev, ki se tičejo premoženja in izder-ževanja, med sabo dogovorila, brez druzega preiskovanja prošeno ločitev dovoliti, in v sodnijskih spisih jo zaznamvati. Če je kaj otrok, je sodnija dolžna, za-nje po predpisih, v sledečem poglavju danili, skerbeti. §. 106. Maioleten ali skerbstvu izročen zakonski druže more sicer sam za se v ločitev dovoliti; k dogovorjen]u zastran premoženja zakonskih in izderževanja, kakor tudi kar Se tiče preskcrbljcnja otrok, se pa potrebuje dovoljenje postavnega namestovavca in varstvene sodnije. §. 107. A ko ena stran v ločitev privoliti neče, in drliga stran ima pravične vzroke, tirjati J°> se morajo tudi v tem primerleju prijazni 0P°mini fajmoštra pred poskusiti. Ako ti nič llc hasnejo, ali če se obdolžena stran brani, l)rod fajmoštra priti, se mora prošnja s faj-kiostrovim spričevalom in potrebnimi dokazi Podali redni sodnii, ktera bode to reč iz Ul*odske dolžnosti preiskala in razsodila. Sod-П|к sme, še preden razsodbo stori, tisti strani? ktora je v nevarnosti, odločeno spodobno pre-^ivališče dovoliti. 108. Ako bi pri prošeni ločitvi, v ktero drugi ikonski ne privoljuje, prepir vstal zastran Brez dogovora. odločhc premoženja ali zastran preskerbljenja otrok, je ravnati po predpisu, kije niže v §. 117 glede na razvezo zakona dan. §. 100. Važni vzroki, zavolj kterih sc more ločitev z razsodbo dopustiti, so: Ce je bil tožene prešestva ali kakega hudodelstva kriv izrečen; ako je tožečega zakonskega druicta iz hudobije zapustil, ali razuzdano živel, zavoljo česar znamenit del premoženja tožečega zakonskega družeta ali dobre nravi (šege) rodovine v nevarnost pridejo; dalej življenju ali zdravju nevarne zasede (zalazbe); prehudo ravnanje z družetom, ali po razmeri oseb, sila občutljive, ponavljane žalitve; stanovitne, zavolj nalezljivosti nevarne telesne slabosti. §. 110. Kako sc ločeni Ločenima zakonskima je prosto, sc zopet zopet združujejo. združiti, vendar se mora združenje redni sodnii naznaniti. Če hočeta zakonska po ta- združenju zopet ločena bili; j ima je ravno w iz polniti, kar sc zastran perve ločitve predpisuje. §. IH. Vez veljavnega zakona se more med ka- b) popolnoma . . _ . razveza ; pri ka- l°isKima osebama samo s smertjo enega za- toičanih s smer-^onskcga družeta razdreti. Ravno tako ne-razrešljiva je vez zakona, če je le ena stran ob času sklenjenega zakona katolškc vere bila. §. 112. Sam iiretek časa, v §. 24 k izrečenju in '■ i'/'rei'n' 1 J jem smcrti; S|iu>rti odločenega, v kterem zakonski druže l|i pričujoč, še nedaje sicer drugi strani nobene Pravice, misliti, da je zakon razvezan, in v 'li'ug zakon stopiti; če pa to nepričujočnost take okoljščine spremljajo, ki ne dopuščajo nikakor dvomiti, da je nepričujoči umeri, se sine pri deželni sodnii okraja, kjer zapuščeni zakonski domuje, prositi za sodno izrečenje, da gre nepričujočega za mertvoga imeti, in da jc zakon razvezan. §. na. Na to prošnjo se postavi skerbnik, da pozveduje zastran nepričujočega, in nepri-čujoči sc po oglasu na celo leto razpisanem, in trikrat v javne, po okoljščinah tudi v vunajne časnike natisnjenem, povabujc s tim pristavkom, da ga hode sodnija, če se v tem času ne prikaže, ali ji kako drugače ne naznani, da je živ, za mertvega izrekla. S- 11*. Ako je ta doba zastonj pretekla, naj se na ponovljeno prošnjo zapuščenega zakonskega družeta iiškalni ured ali drugi pošten in zveden mož za hrambo zakonske vezi postavi in po doveršenem obravnovanju razsodi , ali je v prošnjo privoliti ali ne. Dovoljenje se strani preči ne oznanujc, ampak po nadsodnii v najvišjo razsojo predlaga. §. 115. Nekatolškim kristjanom dopušča postava, pri druz .. krlsijaiuskib vet ' ) 'лаpopadkih njih vere iz važnih vzrokov»ikih. 'azvezo zakona tirjati. Taki uzroki so: Če se. zakonski druže zakrivil s prešestvom ali k'd'iin hudodelstvom, za ktero je bil obsojen n'11 111 anj v petletno ječo; ako je družeta Sv°jvga iz hudobije zapustil, in se, če je кгаЈ njegovega prebivališča neznan, na '*avn‘l poklic sodnije v enem letu ni prikazal; iiv'jenju ali zdravju nevarne zasede: ponav-Jano prehudo ravnanje; nepremagljiva zo-Pern°st, zavoljo k ter e oba zakonska za raz-'e,'° zakona prosita; vendar se v zadnjem Primerleju razveza zakona ne sme berž do-v°'di ? ampak popred se mora ločitev od n‘Ze *n postelje in po okoljščinah tudi večkrat P°skusiti. Sicer je v vsi h tih primerlejih po Ita/.locitev premoženja. ravno listih predpisih ravnati, ki so za prel' skovanje in presojo neveljavnega zakona da»1* §. 116. Postava dopušča nekatolškemu zakon' skemu družetu, iz imenovanih vzrokov razvezo prositi, če je tudi druga stran ^ katolški veri prestopila. §. 117. Ako se pri razvezi zakona kažejo raZ' pertije, ki zadevajo še kako drugo sklenjeno pogodbo, odločenje premoženja, izderževanj6 otrok, ali druge tirjave med zakonskima; naj redni sodnik vselej popred poskusi, tem raZ' pertijam s poravnavo konec storiti. Ako so pa strani k poravnavi pripraviti ne daste, naj j11 napoti na redno pravdo, ktera sc razsojuj® po predpisih v poglavju od ženitnih pogodi’ danih, med tem pa naj se zakonski tovarši®1 in otrokom spodobno izderžanje odmeri. §. US. se razvezana zakonska hočeta zopet Kako so zopet yJ v. . Združujejo. 'niUžiti; sc mora združenje za nov zakon ' *slati in z vsimi slovesnostmi zgoditi, ktere So k sklenitvi zakonske pogodbe po postavi Potrebne. §. 119. Razvezanim je sicer sploh dopuščeno, zo- vtesnjenje m Пр1. _ _ previdnosti glede v zakon stopiti; vendar se s tistimi no-zopetnega zako- bon i • - . , e na. veljaven zakon skleniti ne more, ki so P° dokazih, pri razvezi dozvedenih, s prc-‘Sestvom, z našuntovanjem, ali na drug kažnjiv ntlein k razvezi priliko dali. §. 120. Ako se zakon neveljaven izreče, raz-Vc^e? ali z moževo smertjo razdere; ne lr|ore žena, če je noseča, pred porodom, in vstane dvomba, ali je noseča, pred iztekom Scstcga mesca, v nov zakon stopiti; ako Pa Po okoljščinah, ali po spričbi zvedenih verjetno, da bi noseča bila; more po •"otečenih treh mescih v glavnem mestu de- žel n o poglavarstvo, in na deželi okrožni urc(* (kresija) spregled podeliti. §. 121. Prestop tc postave (§. 120) ne dela sire1, zakona neveljavnega, ali žena zgubi koristh ktere ji je poprejšni mož po ženitnih dogovo' rib, dedinskipogodbi, zadnji volji, ali po dog0' vorn pri razvezi naklonil; mož pa, s kterii*1 ona drugi zakon sklene, zgubi pravico, k1 mu razim tega primerleja po §. 58 gre, tef' jati, da sc zakon neveljaven izreče, in obema zakonskima se ima okoljščinam primerna k«1' zen naložiti. Ako se v takem zakonu otrok rodi, in je saj dvomljivo, ali ga ni poprejŠn* mož zarodil, mu je skerbnika postaviti, da s° bode za njegove pravice poganjal. $. 122. Kadar se zakon z razsodbo neveljaven lzvoee ali razveže, je treba to v poročnih bukvah na tistem mestu zaznamvati, kjer je Poroka zapisana, in zato je dolžna sodnija, kj°r se je obravnavalo zastran neveljavnosti uli razveze, opombo oblastni! podati, ki Za resničnost poročnih bukev skerbi. §• 123. Pri zidovih (Judih) veljajo, glede na njih izji-mr za Židove versko razmero, sledeči izjemki od zakon-skega, v tem poglavju sploh vstanovljenega Prava. §. 124. K sklenitvi veljavnega zakona morata za- ") к|еЈе za" 4 *’ ° konskth zaderi- 0eena dovoljenje od tistega okrožnega uredakov; °hiti, v kterega okraju je poglavna občina (srenja), kteri vate. se ena in druga stran prište- §. 125. Zakonski zaderžek žlahte med stranskimi '^ktlitniki pri židovščini dalj ne sega, kakor na zakon med bratom in sestro, pa med sestro in sinom ali vnukom njenega brata ali njene sestre; zakonski zaderzek svaščine se pa stes-nujc na sledeče osebe: po razvezanem zakonu sc mož ne sme oženiti z žlahtnico svoje žene v navzgorni in navzdolni versti, kakor tudi ne s sestro svoje žene; in žena se ne sme omožiti z žlahtnikom svojega moža v navzgorni in navzdolni versti, kakor tudi ne z bratom svojega moža ne s sinom ali vnukom brata ali sestre svojega moža. §. 126. bj glč(le „Ulica; Zidovski zakoni se morajo v sinagogi ali v vkupni molitvenici oznanovati; kjer pa take ni, jih mora krajna gosposka poglavni in posebni občini (soseski), kterima sc ena in druga stran prišteva, o treh zaporedoma sledečih sabotah ali praznikih oklicovati, spolno-vaje predpise v §§. 70 — 73 dane. Spregled oznanil se po predpisih §§. 83—88 zarobiva. 8- 127. Poroko mora rabin ali verski učenik (ver- c) giciic .... e < roke; Skl voditelj) poglavne občine enega ali druge-Sa zaročencev po tem, ko sta potrebne sprič-l,(i izkazala, v pričo dveh svedokov opraviti. ^abin ali verski učenik sme tudi rabinu ali brskemu učeniku kake druge občine poroko n a roči ti. §. 128. Hedni rabin ali verski učenik ima dolžnost, spolnjeno poročno opravilo v deželnem jeziku, kakor se v §§. 80—82 predpisuje, v poročne kukve zapisati, potrebne spričevala, ki sta jih zaročena prinesla, z zaporedno številko, pod ktero sta bila poročcnca v poročne bukve vpi-Sana, zaznamvati, in k poročnim bukvam Pripeti. IVrvi del. (Sloveti.) 4 §. 129. Židovski zakon, ki se brez izpolnjenja postavnih predpisov sklene, ne velja. §. 130. Zaročeni, ali rabini in verski učeniki, ki omenjenim predpisom nasproti delajo, daloj tisti, ki brez rednega naročila poroko opravljajo, se kaznujejo po §. 252 drugega dela kazenske postave. S- 131. Rabine ali verske učenike, ki poročnih bukev ne pišejo po predpisu postavo, jo primerni kazni v dinarjih ali na telesu podvreči, od svojega ureda odstaviti, in za vselej za-nj nepripravne izreči. 132. d) glede eitve; Za ločitev od mize in postelje veljajo tudi pri židovskih zakonskih občni predpisi; tudi oni se morajo na rabina ali verskega učenika °bcrniti, in ti bode po zgorej danem zaukazu ‘avnal (§§. 104-110). §. 133. avno sklenjen zakon Židov se more e) ele,,u ra/ v vezo. 8 njihovim vzajemnim slobodnim privoljenjem P» ločilnem pismu, ki ga mož ženi da, razvezati; vendar se morata zakonska najpred zastran svoje razveze pri svojem rabinu ali verskem učeniku oglasiti, ki ima naj krepkeje opominjanje, da bi ju zopet združil, poskusiti, 1,1 Jima se le, če poskus nič ne izda, pisano spričevalo izročiti, da je on svojo dolžnost sPolnil, strani pa vendar pri vsem svojem Prizadevanju od sklepa odverniti ni mogel. §. 134. S tim spričevalom morala oba zakonska pred deželno sodnijo okraja, v kterem domu-Jcta, priti. Лко la oblastnija po okoljščinah najde, da je za novo zedinjenje šc kaj upa-“Ja> naj ne dovoli preči razveze zakona, ,l0ipak naj zakonska za on ali dva mesca t * odpravi. Samo ako bi tudi to nič nc koristilo, ali že iz začetka nič upanja za novo zedinjenje ne bilo, naj deželna sodnija dopusti, da mož ženi ločitno pismo izroči, in ako ste obe strani še enkrat pred sodnijo izrekle, da ste sklenile, ločitno pismo s slobodnim privoljenjem dati in vzeti; sc ima ločitno pismo za pravo-veljavno čislati in s tim zakon razdreti. §. 135. Ako sc dokaže, da je zakonska tovaršica prešestvo doprinesla, ima mož pravico, jo tudi zoper nje voljo z ločilnim pismom od sebe odpustiti. Tožba za razvezo zakona proti ženi sc mora podati deželni sodnii okraja, v kterem imata zakonska svoje redno domovališče, in ž njo je kakor z vsako drugo pravdo ravnati. §. 136. Aku eden židovskih zakonskih h krist-jtinski veri prestopi, se zakon ne razveže; •nore se pa iz ravno povedanih uzrokov (§• 133 do 135) razvezati. Tretje poglavje. Od pravic med starši (rodivci) in otroci. §• 137. izvi.- pravne Ako sc v zakonu otroci rode, sc pričenja nova konskimi starsi in pravna razmera; s tim se vstanovljujejo pravice in dolžnosti med zakonskimi starši in otroci. §. 138. Postavna od- Za tiste otroke, ki jili zakonska žena v lovba zakonskega mjstva. sedmem mescu po sklenjenem zakonu, ali v desetem mescu, bodi si po moževi smerti, bodi po popolnem razrešenju zakonske vezi porodi, se vzema, da so zakonskega rodu. 139. skupne pravi- Starši so sploh dolžni, svoje zakonske ce in dolžnosti , . . . ... v. . . ... staršev. otroke izrvjati. to je, za njih življenje in njih y-tlravjc skerbeli, jim spodobno izderževanje dobivati, njih telesne in dušne moči raa-vijati, in s podukom v veri in v koristnili zna-Hostih podlago njih prihodnji sreči postaviti. §. 140. V kaki veri gre izrejati otroka tacih staršev, ki niso ene vere, in v kterih letih ■ma otrok pravico, iz vere, v kteri je bil iz-rpjen, k drugi prestopiti, to odločujejo politični predpisi. §. 141. Očetova dolžnost je zlasti, za izderževanje otrok skerbeti, dokler se sami živiti ne morejo. Skerh za njih telo in njih zdravje je sosebno mati na se vzeti dolžna. §. 142. Ako se zakonska ločita, ali do dobrega razvežeta, in nista edinih misli v tem, kdo nju naj izrejo oskerbljuje, mora sodnija, ne dopu- ščajV pravde, poskerbeti. da otroke možkega spola do spolnjenega e eter tega leta, ženskega spola pa do spolnjenega sedmega leta mati oskerbljuje in izreja; če znameniti, sosebno iz nagibleja ločitve ali razveze razvidni vzroki drugačne naredbe ne terjajo. Stroške za vzrejo mora oče opravljati. §. m. Če je oče brez premoženja, mora pred vsim mati za izderževanje in če oče umerje, sploh za izvejo otrok skerbeti. Ako tudi matere več ni, ali če je brezpremožna, prehaja ta skerb na dede očetove, in za njimi na dede materne strani. <§. m. Starši imajo pravico, djanja svojih otrok v edinosti voditi; otroci so jim spoštovanje in pokorščino dolžni. §. 145. Starši imajo pravico, pogrcšcnc otroke poiskati, pobegle nazaj terjati, in begajoče z gosposkino pomočjo nazaj pripeljati; tudi imajo oblast, otroke slabega obnašanja, nepokorne, ali ki hišni red in mir motijo, strahovati, ali ne čez mero in ne tako, da bi njih zdravju v škodo bilo. s». 146. Otroci dobivajo pritnek svojega očeta, njegov gerb, in vse druge, ne zgol osebne pravice njegove rodovine in njegovega stanu. §• 147. Pravice, ki gredo zlasti očetu kakor glavi rosebn« pra vice očeta : rodovine, so očetovska oblast. očetovska ui> last. $. 148. Oče sme svojega še nedoraslega otroka Nje nasledki: a) clede C Za-nj na volitev stanu pripraven; kadar pa doraste, more otrok, če J« svojo željo za drug, svojemu nagnjenju 1,1 svojim prikladnostim primerniši poklic °četu zastonj razodel, svojo prošnjo redni s°dnii podati, ktera jo bode, gledaje na za tisti stan izrejevati, ki najde, daj b) glede premoženje; slan, na premoženje in na vgovore očeta, iz uredske dolžnosti razsodila. §. 149. na Vse, kar si otroci kakorkoli postavno pridobe, je njih lastina; dokler so pa pod očetovsko oblastjo, gre očetu, jo oskerbovati. Samo kadar oče ni za oskerbovanjc, ali če so ga tisti, ki so njegovim otrokom premoženje naklonili, od oskerbovanja izklenili, postavlja sodnija drugega oskerbnika. 150. Iz dohodkov premoženja, kolikor zadostujejo, naj se stroški izreje opravljajo. (Je kaj čez ostane, sc mora naložiti, in vsako leto račun od njega dajati. Samo, ako bi ti ostanek majhen bil, se sme oče dajanja računa odvezati, in ostanek njemu v prostovoljno obračanje prepustiti, ('e je tisti, od kterega je otrok premoženje dobil, očetu vžitek dovolil; so vendar dohodki vsigdar zastavljeni za iz- deržcvanje otroka, kakoršno mu gre po nje-g°vcm stanu, in očetovi upniki ne morejo v nJega prikratenjc na-nje s prepovedjo segati. 151. S tim, kar si otrok, hodi tudi maloleten, kterega pa ne preživljujejo stariši, po svoji marljivosti pridobi, kakor tudi z rečmi, ki So bile otroku, odkar je dorastel, v rabo dane, sme on slobodno ravnati. §. 152. Otroci, ki so pod očetovsko oblastjo, sc c) giudc zavez “c morejo veljavno zavezati, ako oče izrečno0'"k ali vsaj molče ne dovoli. Na take zaveze gre sploh to obračati, kar se v sledečem poglavju odločuje zastran vezavnih djanj ma-loletnikov, ki so pod varstvom. Očetova (lulznost ju tuili, svoje maloletne otroku namestovati. §. 153. Predpise, ki se morajo za veljaven zakon maloletne oseke spolnovati, obsega popvejšno poglavje. (§. 4U i. s.) §. 154. Potrošiti za izrejo otrok storjeni ne dajejo staršem nikakoršnc pravice do premoženja, ktcro so otroci pozneje pridobili. Ako pa stariši obožajo, so otroci dolžni, jili spodobno živiti. §. 155. i'ravna razme- Nezakonski otroci ne vživajo enakih pra- ra med nezakon- skimi starši in vic, kakor zakonski. Nezakonski rod se vzema otroci. Natanjč- nejsa odločba, kaj pri tistih otrocih, ktcrc je sicer zakonska da so nezakon- ski otroci. žena rodila, to da pred postavnim časom ali po tem času, ki je zgorcj (§. 138) glede na sklenjeni ali razvezani zakon odločen. §. 15Г). Ta pravna domneva pa pri poprejnem porodu šc le tikrat velja, če mož, kteremu pred sklenjenim zakonom ni bilo znano, da je njegova nevesta noseča, najdalj v treh •Oeseili po tem, ko za otrokovo rojstvo zve, °eestvo pred sodnijo odbija. S- Ш. Ako je mož v tem času postavno odbijal Pristnost poprejnega ali poznejšega poroda, sc more ona le po zvedenih dokazati, kteri lii, pregledavši natanjko kakovost otroka in malere, uzrok nenavadnega primerljeja razločno povedali. $. 158. ('e mož terdi, da otrok, ki ga je žena njegova med postavnim časom rodila, njegov nb mora zakonsko rojstvo otroka naj dalj v treh mescih po tein, ko je za-nj zvedel, spodbijati, in skerbniku nasproti, kterega je treba Postaviti v hrambo zakonskega rojstva, dokazati, da je nemogoče, da bi ga bil on zarodih Ne materino prešestvo, nc terjenje njeno, da njen otrok zakonski ni, mu ne moreta same za se pravice zakonskega rojstva vzeti. §. 159. Kadar mož umre pred časom, ki mu je za spodbijanje zakonskega rojstva odločen, sinejo tudi dediči, kterim bi sc v njih pravicah škoda goditi utegnila, v treh mescih po moževi smerti zavolj rečenega uzroka zakonsko rojstvo tacega otroka spodbijati. 160. Vzakonitev(le- Otroke, zamjene sicer v neveljavnem, pa konlTihotrokT"11® v ta, kteremu so v §§. 62 — 64 "> /. odpravo povedani zaderžki nasproti, gre čislati za za- zakoitükega /.a- deržka «n zavoljo konsk e, če se j e zadcržok zakona pozneje nedolžne neved- oosii zakonskih odpravil, ali če saj enega njih staršev neza- d rii zetov; dolžena nevednost zakonskega zaderžka zagovarja; vendar nc morejo v zadnjem pri-merleju laki otroci tistega premoženja zado- biti) ktero je po rodovinskih naredbah zakonskemu zarodu posebno prihranjeno. §. 161. Otroci, zunej zakona rojeni, kteri so po t>) po potncj- sem zakonu ; naslednjem zakonu svojih starišev v rodovino stopili, kakor tudi njih mlajši , sc štejejo »icd zakonsko zamjene; samo da ne morejo zakonskim otrokom, zarojenim v zakonu, ki Je med tim časom bival, lastnosti pervoro-r°jenstva, in drugih že zadobljenih pravic spodbijati. §. 162. Nezakonsko rojstvo ne more škodovati e) i,n '"ii0*1* deriarnega Tla* otroku v njegovem deržavljanskcm spoštova-,1‘,l>-»ju in v njegovem napredku. K temu ni treba »ohenc posebne milosti deržavnega glavarja, po bteri se otrok izrekuje za zakonskega. Samo starši morejo za-njo prositi, ako hočejo, da bi otrok bil zakonskemu enako deležen predstev stanu ali pravice do premoženja, kar ga smejo slobodno dedičem zapustiti. Glede drugih udov rodovine nima ta milost nobene moči. §. 163. Dokaz, da j« Proli komur se tako, kakor sodni red do oee nezakon- . koga otroka, veleva, dokaze, da sc je z otrokovo materjo telesno združil v tem času, od kterega do nje poroda ni manj od šest, ne več od deset mescov preteklo, ali kdor to tudi le zvunaj sodnije obstane, od tega se vzema, da je otroka zarodil. §. 164. Zapis očetovega priimka v kerstne ali rojstne bukve po materini napovedi samo tikrat popolno dokazuje, kadar se je zapis po postavni zapovedi z očetovim dovoljenjem zgodil, in če je bilo to dovoljenje po spričbi dušnega pastirja in kuma (botra) poterjeno s pristavkom, da jima je oče po osebi znan. §. 165. Nezakonski otroci sploh ne vživajo nra- Kakima je prav- 1 u 1 na razmera med v»c rodovine in žlahtc; oni nimajo pravice nezakonskimi J 1 slarst in otroci. ne do rodovinskcga očetovega imena, ne do plemenstva (žlahtnijo), gerba in drugih pred-fiosti staršev, oni dobivajo materin rodovin- ski primek. §. 166. Ali tudi nezakonski otrok ima pravico, od Svojih staršev tirjatinjih premoženju primerno Preživljevanje, izrejo in preskerbljenje, in pravice staršev čez-nj segajo tako dalječ, kolikor namen izreje tirja. Sicer pa nezakonski °trok ni pod pravo očetovsko oblastjo svojega brodnika, temuč ga namestuje varh. §. 167. Živili nezakonskega otroka je sosehno °ce dolžan; če pa on tega ne premore, pre-haja ta dolžnost na mater. g. 168. Dokler mati svojega nezakonskega otroka ^ prihodnjemu namenu primerno, sama iz- Pervi del. (Sloveti.) roj ati hoče in more, ga ji oče ne sme vzeti; on mora pa vendar stroške preživljevanja opravljati. §. 169. Ako je pa materno izrcjanje nevarno za blagor otroka, je očetova dolžnost, otroka od matere ločiti, in ga k sebi vzeti, ali kam drugam varno in spodobno pripraviti. §. 170. Staršem je na voljo dano, sc med sabo pogoditi zastran izderževanja, izreje in prc-skcrbljenja nezakonskega otroka; tak dogovor pa otrokove pravice nikakor kratiti ne more. §. 171. Dolžnost, nezakonske otroke živiti in preskerbeti, prehaja, kakor drug dolg, na dediče (jerbiče) staršev. §. 172. Ks otroci. nostjo otroka, ako ni sodnija na očetovo prošnjo iz pravičnega vzroka privolila in javno oznanila, da oblast še dalje terpi. §. 173. Pravični vzroki, pri sodnii za podaljšanje očetovske oblasti prositi, so: ako otrok, čeravno polnoleten, zavolj telesnih ali dušnih slabosti, ne more sam sebe živiti, ali svojih reči oskerbovati; ali če se je za malolet-nosti v znamenite dolge zapletel, ali s takimi pregreški zakrivil, zavolj kterih mora še pod natanjčnim očetovim čuvanjem biti. §• 174. Otroci morejo tudi , preden še štiri in dvajseto leto spolnijo, iz očetovske oblasti stopiti, če jih oče s poterjenjem sodnije izrekoma izpusti, ali če dvajsetletnemu sinu lastno gospodarstvo dopusti. §• 175. Cc sc malolctna lici omoži, prehaja sicer, za svojo osebo, pod moževo oblast (§§.91 in 92); kar se pa tiče premoženja, ima oče do njene polnoletnosti pravice in dolžnosti skerb-nika. Ako ji mož umre, dokler je malolctna, se povrača ona zopet pod očetovsko oblast. §. 176. Če oče ob um pride; če je izrečen za zapravljivca ; ali zavoljo kakega hudodelstva v kazen ječe na več časa, kakor na eno leto obsojen; če se samolastno na tuje izseli; ali če je čez eno leto nepričujoč in svojega prebivališča vediti ne da; pride očetovska oblast ob moč, in postavi se varb; ako pa ti za-deržki nehajo, stopi oče zopet v svoje pravice. §. 177. Očetje, ki preživljevanje in izrejo svojih °trok popolnoma zanemarijo, zgubi vaj o očetovsko oblast za vselej. §. 178. Zoper krivo rabo očetovske oblasti, po kteri sc otrokove pravice žalijo, ali zoper zanemarjanje ž njo združenih dolžnosti sme ne le otrok sam, ampak vsakdo, komur je to znano, in zlasti najbližja žlahta sodnijo za pomoč prositi. Sodnija naj predmet pritožbe preišče, in naredi, kar je okoljščinam pri-nierno. §. 179. Osebe, ki se niso slovesno brezzakon- Pravni razmeri i .... . med starsi in otro- skemu stanu obljubile, in lastnih zakonskihcipođoimezveze: n. , . , . v 1. Posinovljenje. mrok nimajo, smejo druge za svoje vzeti; 0sebi, ki koga vsinovi, se pravi vsinovnik (poočim) ali vsinovnica (pomati), vsinovljeni se pravi vsinovljenec (posinck, pohčerka). §. 180. Vsinovniki ali vsinovniee morajo čez pet- potrebnosti, deset let stari, in vsinovljeni otrok mora nar-manj osemnajst let mlaji hiti od svojih vsi- novnikov. §. 181. Maloletcn otrok sc more le z dovoljenjem zakonskega očeta, ali če njega ni, le z dovoljenjem matere, varha in sodnije vsino-viti. Tudi kadar je otrok polnoleten, zakonski oče pa mu še živi, je njegovo privoljenje potrebno. Ako sc privoljenje brez zadostnega vzroka odreče, se je moč pri rednem sodniku pritožiti. Vsinovljenje, s potrebnim privoljenjem previđeno se predlaga deželnemu poglavarstvu, da ga poterdi, kakor tudi sodnii vsinovnikov in vsinovljenca, da ga vpiše v sodnijske spise. §. 182. Iz njega izvirajoče pravice. Bistven, praven nasledek vsinovljenja je : da vsinovljcnec dobi primek vsinovnika ali rodovniški primek vsinovnicc; obderži pa zraven tudi svoje poprejšno rodovinsko ime in rodovinsko plemenstvo, če bi ga imel. Ako vsinovniki žele, da bi njih plemenstvo ln gerb na vsinovljenca prešla, sc mora za dovoljenje deržavnega vladarja prositi. §. 183. Med vsinovniki in vsinovljencom in njega Brodom obstoje, če ni nobene postavne izjeme, enake pravice, kakor med zakonskimi starši in °troci. Vsinovnik prevzema očetovsko oblast. Do drugih udov rodovine vsinovnikov nima ''«izmera med vsinovniki in vsinovljencom nobene moči, nasproti pa tudi vsinovljenec ne zgubi pravic svoje lastne rodovine. §. 184. Pravice med vsinovniki in vsinovljenci se inorejo s pogodbo drugači odločiti, kolikor Se s tim bistveni učinek vsinovljenja v §. 182 'srečen ne premeni, in v pravico koga drugega ne sega. Kdaj minejo. 2. Prevzetje rejo. §. 185. Pravna razmera med vsinovnlki in vsinov-Ijcncom, dokler je vsinovljencc maloleten, se nemore razdreti kakor le s privoljenjem na-mestvavcov maloletnega in sodnije. Kadar mine pravna razmera med vsinovnikom in vsinovljencom, sc povraća maloleten otrok pod oblast zakonskega očeta. §. 186. Pravice in dolžnosti vsinovnikov in vsi-novljencov se ne dajo obračati na otroke, ki se le na rejo vzamejo. Taka reja je vsakemu dopuščena; ako pa vdelcžcnci hočejo zastran tega pogodbo skleniti; jo mora sodnija po-terditi, kolikor se imajo rejencu pravice prikratiti, ali posebne dolžnosti naložiti. Do povračila rejnik potroškov nimajo rejniki nobene pravice. Celer to poglavje. Od varstev in skerbstev. §. 187. Osebam, ki nimajo očeta, da bi za-nje sker- Namen var«t-bel) in ki so še maloletne, ali iz kakega dru- (tautorstvabin ku-zega vzroka svojih reči same oskerbovati ne r,ll0'aha)-morejo , dodeljujejo postave po varhu ali skerbniku posebno hrambo. §. 188. Varli (irob)ima zlasti za osebo maloletnega Razloček med 1 _ e e varstvom in skcrbeti, ob enem pa njega premoženje osker- akerbstvom. kovati. Skerbnik (kurator) se postavlja za °skerbovanje reči tistih, ki jih zavoljo kakega druzega vzroka, kakor maloletnosti, sami °skerbovati ne morejo. §. 189. i. od varstva. Kadar sc primeri, da sc mora malolet- Prieina k postavljenju. nemu, bodi si zakonskega ali nezakonskega rodu, varh postaviti; so žlahtnikimaloletnega, ali druge ž njim v bližnji razmeri stoječe osebe pod primerno kaznijo zavezane, to sodni!, ktere sodni oblasti je maloletni podver-žen, na znanje dati. Tudi politične gosposke, svetovni in duhovski predstojniki obein, morajo skerbeti, da se to sodnii naznani. §. 190. Kdo zlasti Sodnija mora, kakor to zve, iz uredske vavha postavlja. dolžnosti pripravnega varha postaviti. §. 191. Nujno izgovav- Neprikladni za varstvo sploh so tisti, ki janje od kakega varstva sploh; zavoljo svoje malolctuosti, zavoljo telesnih ali dušnih slabosti, ali iz drugih vzrokov svojih lastnih opravil ne morejo voditi; ki so bili kakega hudodelstva obsojeni, ali od kterih se spodobna izreja sirote ali koristno Oskerbovanje premoženja pričakovati ne more. §. 192. Tudi osebam ženskega spola, redovnim duhovnom in prebivavcom tujih deržav naj se praviloma (§. 198) varstvo ne izroeujc. §. 193. K posebnemu varstvu sc tisti ncpripu- „u «d kakega ^rajo, ktere je oče izrekoma od varstva iz-siva. g klenil; od kterih je znano, da so s starši •ualoletncga ali ž njim samim v sovražtvu živeli, ali ki so z maloletnim že v kako pravdo Napleteni, ali, ki bi se zavolj še ne opravljenih tirjav (dolgov) va-njo zaplesti utegnili. §. 194. Osebe, ki v deželi, kteri je maloletni zasti*an sodne oblasti prištevan, ali clo ne Prebivajo, ali saj dalj kakor eno leto zunej nje bivati morajo, naj se praviloma za varhe nc postavljajo. §. 195. Prostovoljni Zoper njih voljo se k prevzetju varstva vzroki izgovarjanja. siliti ne morejo: svetovni duhovni, vojaške osebe, ki so v djanjski službi, in javni uredniki; ravno tako ne,kdor je šestdeset let star; komur je skerbeti za petero otrok ali vnukov; ali ki že eno težavno varstvo ali tri manjše opravlja. §. 196. K»ko se kdo k Pred vsiini gre varstvo tistemu, kterega i^pooporoki;je oče k temu poklical, ako mu nobeden v §§. 191 —194 naštetih zaderžkov ne brani. §. 197. Ako je mati, ali kaka druga oseba malo-Ictncmu kako dedino namenila, in ob enem varha imenovala ; se mora ti le za skerbnika nad zapuščenim premoženjem vzeti. §. 198. Ce oče ni ali nobenega aliee je nepriklad- з. po postavi; noga varha imenoval, naj se zaupa varstvo pred vsemi dedu očetove strani, zatim materi, daljej babici očetove strani, zadnjič komu drugemu izmed ilahte, in sccr tistemu, ki je možkega spola, najbližji, ali izmed več enako kliznih starši. §. 199. Ako se varstvo ne more tako postaviti, 3- po 60(1пп, kakor je bilo rečeno, ima sodnija oblast, kogar hoče za varha imenovati, gledaje na prikladnost, stan, premoženje in stanovališče. §. 200. Vsakemu imenovanemu varim, brez raz- oblik», kuko iv. ... . sc varl' tlja»jsko 10eka, mora varstvena sodnija preči zavkazati, poslavlja, da naj varstvo prevzame. Varli je dolžan var-stvo prevzeti, če je ravno za svojo osebo dru-g1 sodnii podveržen, in je zastran vsili opravil, ki ti ured zadevajo, varstveni oblastni! podložen. Oblika, kako se varstvo odklanja. §. 201. Ce tisti, kterega je sodnija k varstvu poklicala, meni, da on za ti ured ni; ali da ga postava tega oproščuje, se mora v štirnajstih dneh, odkar mu je bilo sodno naročilo naznanjeno, na varstvino sodnijo, ali če ji za svojo osebo ni podveržen, na svojo osebno sodnijo oberniti, ktera bode njegove izgovore s pristavljenim svojim mnenjem varstvini sodnii v razsojo predložila. Odgovornost varha in sodnije zastran te reći. §. 202. Kdor svojo neprikladnost za varstvo zamolči, kakor tudi sodnija, ki vodoma kacega po postavi neprikladnoga varha imenuje, daje odgovor za vso škodo, ki je maloletni iz tega ima, in za svo korist, ki mu je odšla. $. 203. Tej odgovornosti je podveržen tudi tisti, ki se brez uterjenega vzroka brani, varstvo prevzeti, in tak se ima verh tega še s pri-merno silo k temu primorati. §. 204. Ured varstva se ne more prevzeti kakor Nastop varstva. *e po naročilu od pristojne sodnije za to prejetem. Kdor se samolastno v kako varstvo Vrine, je dolžan vso škodo poverniti, ki je ^aloletnemu iz tega nastopila. §. 205. Vsak varh, razun deda, matere in ba- obljub». k'ce, mora s podanjem roke obljubiti: da hoče ^aloletnega k poštenosti, bogaboječnosti in eednosti (kreposti) napeljevati, ga po njego-Vetn stanu za koristnega deržiivljana izrejati, Pred sodnijo in zunej sodnije namestvati, Premoženje zvesto in marljivo oskerbovati, ln v vsem po predpisu postav se obnašati. §. 206. pumo čez to. Varim tako zavezanemu naj da sodnija čez to pismo, da je zastran svojega ureda poverjen, in se, kadar je treba, opravičiti more. Če ded, mati, ali babica varstvo prevzame, se jim mora enako pismo izročiti, in to, kar drugi varhi obljubujejo, va-nj postaviti. §. 207. Opvavijanje Vsaka varstvina sodnija je dolžna, si tako Vapoprejsnapre-imenovane varstvine ali sirotne bukve deržati. vidnost sodnije. ,r , , , . . . V te bukve se morajo zapisavati imena, priimki, starost maloletnih in vse, kar se je važnega zgodilo, pri prevzetju, nadaljevanju in dokončanju varstva. §. 208. Te bukve imajo tudi na vse priloge tako kazati, da sodnija sama, kakor tudi poznej sirote, ko polnoletnost dosežejo, vse, kar jim Je vedlti koristno, v poverjeni obliki prcgle-dati morejo. §. 209. Kakor ima varh, ki gca je oče postavil, ne zedinjenje var- ea iii , stvinih glavnih "'“O za osebo maloletnega, ampak tudi za dolžnosti izreje llinn. V • 1 1 • In oskerbljevanja Jv6a premoženje skerbeti; ravno tako se premoženja v eni Vzema, da je oec tistemu, kogar je skerb-'bka za premoženje postavil, ob enem eu-Vftnjc nad osebo zaupati hotel. Če pa oče 'arha ni za vse otroke, ali skerbnika ne za CoIo premoženje imenoval, je dolžnost sod-drugim otrokom var h a, ali za ostali ^‘1 premoženja skerbnika postaviti. §. 210. A ko je bilo več varim v imenovanih, mo-ГеЈ° sicer premoženje maloletnega vkupno til* 1 razdelno oskerbovati. Toda naj ga osker-Hijo skupno, ali naj razdele oskerbovanje re'A poterjenja sodnije med sabo; je vsak ll0samcz za vso škodo odgovoren, ki bi se ^aloletnemu dogodila. Vselej mora pa tudi pervi del. (Slaven.) O sodnija tako napraviti, da se oseba malolet-nega in poglavitno oskerbovanje opravil samo enemu izroči. §. 211. Podpiranje var- Materam in babicam, ki varstvo prevza- hinje po sovarhu. . i • , тг i mejo, se mora sovarh pridati. Kadar se on voli, je pred vsim gledati na izrečeno voljo očeta, po tem na nasvet varhinje, poslednic na žlahto maloletnega. §. 212. Dolžnosti in Tudi sovarh mora povemo pismo od sod- pravice sovavha. nije prejeti, in obljubiti, da se hoče za blagor maloletnega potegovati, in mora v ti konec varhinjo s svojim svetom podpirati. Ko bi važne pogreške zapazil, si mora prizadevati» da jih odpravi, in če je treba, naj jih varstvini sodnii naznani. §. 213. Druga bistvena dolžnost sovarha je, da Pr* opravilih, za kterih veljavo j c privoljenja ^rstvine sodnije potreba, prošnjo varhinje ž njo vred podpiše, ali svoje posebno mnenje Pl’iloži; ravno tako je dolžen čez takošno <)Pravilo, po naročilu sodnije, tudi na ravnost SV(,jo mnenje oddati. §. 214. Sovarh, ki je te dolžnosti izpolnil, je vsake ^r,,ge odgovornosti prost; če se je pa sovar-ob enem naložilo, premoženje oskerbovati, J6 °n s tim oskerbljevanjem vse dolžnosti skerbnika prevzel. §. 215. Ako varhinja od varstva odstopi, se ima Varstvo praviloma bivšemu sovarhu naložiti. §. 216. Varh ima, ravno kakor oče, dolžnost in Pavico, za izrejo maloletnega skerbeti; ven-varim Posebne dolžnosti in pravice a) giedo na (]ar si mora v važnih in dvomljivih rečeh po- izrejo osebe; J pred poterjenje in predpise varstvine sodnije izprositi. §. 217. Tem» soglasne Malolotnilc je svojemu varim spoštovanje dolžnosti oskerb- ijenca, in vbogljivost dolžen; ima pa tudi pravico, se pri svojih bližnjih žlahtnikih, ali pri sodni oblastmi pritožiti, ako bi varh svojo oblast kakor si hodi krivo rabil, ali dolžnosti potrebne skerbi in reje zanemarjal. Tudi žlaht-nikom maloletnega in slehernemu, kdor zn kaj taccga zve, je na voljo dano, to ovaditi* Na to oblastnijo naj sc tudi varh oherne, ako z močjo, ki mu je za izrejo podeljena, pregrešb maloletnega zaverati ne more. §. 218. Kdo zlnsti izvejo skerbi. Oseba sirote sc ima zlasti materi tudi ti-krat zaupati, kadar varstva ni prevzela ali če Sc je zopet omožila; razim ko lii za blagor °troka druge naredbe treba bilo. §. 21 V. Potroške izderževanja odločuje varstvina oaiocba, ko- I . v . ... 1 liko in iz česar s°dnija, in gleda odlocevajc jdi na zavkaznaj se -/.a urejo -v „ V • potrošnje. uceta, na mnenje varha, na premoženje, na 8кчп in na druge razmere maloletnega. §. 220. Ako prihodki ne zmagujejo za opravo teh potroškov ali za izplačilo izdajka, s kterim Sc ima malolclnik do stanovitnega preživlje-Varija pripraviti; se sme z dovoljenjem sod-nUc tudi na poglavno premoženje seči. §. 221. Ako so sirote do brez premoženja, naj varstvina sodnija skuša, premožne najbližje V'lahtnike napraviti, da bi jih živili, če niso ?‘e tako po §. 143 k temu pravno zavezani, ^unej tega sme varh po pravici od javnih r,|ilodarnih ustanov in ubožnic pripomoči prositi, dokler maloletnl ni v stanu, sebe sam z lastnim delom in prizadevanjem živiti. §. 222. Posebne doiž- Skcrb vavstvini sodnii nad premoženjem nosti varstva: »j glede oskev-sirote zaupana tirja, da siona najpred pri' hovanja prcmoze- "ja- zadeva sirotino premoženje preiskati, in ga & Pozvedenje in . . . • zavarvanje pre-zapečatenjem, s popisom (inventarjem) m mezenja, cenitvijo zavarvati. §. 223. z zapečatenjem S sodnijskim zapečatenjem se premakljive reči samo ti krat v shrambo jemljejo, kadar je to k zavarvanju potrebno; popis pa, to je, na-tanjčen zaznamek vsega sirotinega premožc' nja,se mora vselej napraviti, tudi ne gledaje na prepoved očeta ali kakega drugega zapust-nika. §. 224. duiej z. cenit- Popis premoženja in cenitev premakljivih vijo premoženja v. i л v reci se morata opraviti brez odloga, ce je po- freba, tudi še preden se varh postavi. Popis nePusredoma Se pri zapuščinskih spisih hrani, in varim se nUe > ^ajc poverjen prepisek od njega. Cenitev nepremakljivega premoženja se mora, berž kakor je moč, opraviti; more se pa tudi cl° opustiti, ako se vrednost kako drugače Zanesljivo vidi. §. 225. Če kako nepremakljivo blago maloletnega aii po stvarni ... oblaatnii. v drugi deželi ali clo v kaki tuji deržavi leži; Htora varstvina ohlastnija redno sodnijo druge dežele ali tuje deržave za popis in cenitev in nJlh izročenje zaprositi, tej sodnii pa prepustiti, da skerbnika za to blago postavi. §. 226. Ce nepremakljivo blago v ravno tisti de-pa pod drugo oblastnijo leži; gredo sicer Kum premakljivo premoženje spada. Občni predpis glede oskerbova-nja premoženja. tej vse pravice, ki blago zadevajo, torej tudi popisovanje in cenitev; vendar pa mora ona varstvini oblastmi na zaprošnjo ne samo pre-pisek teb spisov podati, ampak tudi varhu slobodno oskerbovanje blaga prepustiti, ne pri-lastovajc si nikakoršne sodno oblasti nad njega varstvenimi djanji. §. 227. Tiste premakljive reči, ki na kakem nepremakljivem blagu bivajo z namembo, da bi stanovitno na njem ostale, se imajo za del tega blaga; vse druge premakljive reči, tudi dolžne pisma in cio kapitali (jistine), ki na nepremakljivem blagu leže, gredo pod varstvino sodno oblast. §. 228. Kakor varh ali skerbnik premoženje prevzame, ga je dolžan z vso pazljivostjo poštenega in marljivega gospodarja oskerbovati, in za svojo krivnjo odgovor dajati. §. 229. Juveli, drugo dragotine in dolžne pisma Posebni prca- piši: ^polagajo, kakor tudi vse važne pisma, v glede neposred- ee e e nega oskevbova- sodmjsko shrambo; od pcrvih dobiva varh njn premoženja, , si zlasti zastran zaznamek, od poslednih prepise, ki jih za dragotin; svojo rabo potrebuje. §. ‘230. Gotovine ima le toliko v varhovib rokah gotovega dnarja; ostati, kolikor je za izrejo sirote in za redno gospodarjenje potrebno; kar ostane, se mora oberniti posebno v izplačilo dolgov, če jih je kaj, ali v kako drugo koristno rabo, in če se oikakor koristniše porabiti ne da, na obresti (interese) v javnih denarnicah, ali s postavno gotovostjo tudi pri privatnih osebah naložiti. Gotovost je pa samo tikrat postavna, če sc z zavarovanjem, prištevši bremena, kar bi jih °d poprej bilo, hiša čez polovico, kmetija ali Zemljišče pa čez dve tretjinis vojc prave vrednosti ne obteži. §. 231. ostalega makiji vega mozenja ; glede n makljivega; pve- Ostalo premakljivo premoženje, kterega pre- ni treba ne za rabo maloletnega, no v spomin rodovini, ali po očetovem zavkazu braniti, in ki se ne more kako drugače koristno oberniti, se mora v obče na javni dražbi prodati. Po-hišje se sme staršem in sodedičem po sodni cenitvi brez dražbe prepustiti. Reči, ki se pri javni dražbi niso prodale, more varh z dovoljenjem varstvine sodnije tudi spod cenitno vrednost prodati. §. 232. Nepremakljivo blago se sme le v sili ali v očitni prid maloletnega, z dovoljenjem varstvine sodnije in praviloma le na javni dražbi prodati, iz važnih vzrokov more pa sodnija tudi prodajo brez dražbe dovoliti. §. 233. Sploh ne more varh v vsih opravkih, ki privažnihpre- momhah, ki se ne zadevajo rednega gospodarjenja, in ki so imajo narediti; kaj važniši, nieesa brez privoljenja sodnije početi. On ne more torej iz svoje moči nobene dedine se odpovedati, ali brezpogojno jo vzeti; nobenega svojemu varstvu zaupanega blaga oddati; nobene zakupne pogodbe skleniti; nobenega s postavno gotovostjo naloženega kapitala odpovedati; nobene tirjave odstopiti; nobene pravde poravnati; nobene fabrike, kupčije in obertnije brez dovoljenja sodnije začeti, nadaljevati ali opustiti. §. 234. Varh ne more sam odsebc prejeti nobene- kadar se kapi- e tali prejemajo; ga maloletnikovega kapitala, kadar se nazaj plača. Dolžnik, komur se tak kapital odpove, toora v svojo varnost od varha tirjati, da mu Pokaže sodnijsko dovoljenje, kapital prejeti, •o sc ne sme s samim plačilnim (oddolžnim) Ustom od varha zadovoliti; dano mu je tudi na voljo, plačilo na ravnost sodnii sami opraviti. §. 235. kadar se kapi- Kolikorkrat se primeri, da se ima kak tali dal jej obra e e e ... rajo; dolžen kapital vernili, mora varil prcviditi, kako bi ga bilo koristno oberniti, in k djan-skemu obernjcnju poterjenje sodnije izprositi. §. 236. k zagotovijo- Od tirjav, v kterib dokaz ni nobenib pi- nju nezavarvanih e . e tirjav. sem, si mora varli pisma zadobiti, in sku- sati, da tiste, ki niso zavarvanc, kolikor je mogoče, zavarva, ali ob izteku jih potirjati. Vendar naj se kapital maloletnega staršem ne odpoveduje, če ravno ni postavno zavarvan, pa maloletni vendar, kakor je podoba, v nobeni nevarnosti zgube ni, če bi jih povračilo težko stalo brez oddaje svojega nepremakljivega blaga ali brez odstopa od svoje obertnije. §. 237. Varli ni dolžan, pri nastopu varstva za-gotovšeine dati. On ostaja tudi zanaprcj za-Sotovšeine prost, dokler na tanjko spolnuje, ^ar postava za varnost premoženja veleva, ia o pravem easu redoma račun daje. §. 238. Praviloma je vsak varh in vsak skerbnik zavezan, dajati račun od oskerbovanja, ki mu je zaupano. Zapustnik more sicer varha °d dajanja računa glede tistega zneska, kte-rega je prostovoljno zapustil, odvezati; tudi varstvina sodnija to more, če ni podoba, da hi dohodki stroške za izderževanje in izrejo maloletnega presegli; v popis vzeto poglavno Premoženje pa in kapital mora varh vsigdar izkazati, in tudi čez stan maloletnega, ako se v njem kaka važna prememba zgodi, poročiti. Zagotovšeina. (kavcia). Dolžnost rai'un dajali. §. 239. čas, kadaj se Računi se morajo konec vsakega leta ali račun poda. naj pozneje v dveh mescih po njega izteku z vsemi potrebnimi zkazali varstvi ni sodnii izročiti. V teh računih se morajo dohodki in izdajki, preostanek ali pomanjšanjc kapitala na tanjko zaznamvati. Ako v premoženju.ma-loletnega kupčija biva, se ima sodnija s predloženo poverjeno sklenitvijo računa ali s tako imenovano bilanco zadovoliti, in jo skrivno imeti. Proti varhu, ki bi v odločenem času računa ne podal, se je okoljščinam primernih pravnih sredstev sile poslužiti. §. 240. Kraj, kjer se Če maloletnik v različnih deželah nepre- ima račun pola- . . . gati. makijivo blago v posesti ima, in je njega osker- bovanje enemu samemu varhu zaupano; mora varh za vsako deželo poseben račun deržati in ondešnji oblastni! predlagati; vendar mu je prosto, v prid maloletnega ostanek premoženja v eni deželi ležečega v drugi deželi po- rabiti. §. 241. Var st vin a sodnija je dolžna, varhove ra-^une po posebnih predpisih od oseb v račun-stvu znajdenih in od zvedenih pregledati in Popraviti dati, in njih rešenje varhu podeliti. §. 242. Ce sc je v računih kaj pozabilo, ali ka-koršna koli druga pomota zgodila, ne more to ne varhu, ne maloletnemu v škodo biti. §. 243. Maloletni ne more ne kakor tožnik, ne kakor tožene pred sodnijo priti; njega mora yarh ali sam, ali po kom drugem namestvati. §. 244. Maloletni ima sicer pravico, si s pripu-sčenimi deli brez pripomoči svojega varha kaj Kako se račun reši. Posebni predpisi za varha pri posrednem Oskerbovanju premoženja. Zlasti pri namesto-vanju. Pri pogodbah maloletnika. pridobiti; vendar pa brez poterjenja varstva ne more ne kaj svojega oddati, ne kake dolžnosti na se vzeti. §. 245. Soscbno ne morejo maloletni brez dovoljenja varstva nobenega veljavnega zakona skleniti (§§. 49—51). §. 246. V kterih pri-merlejih sc maloletni brez dovoljenja varha zavezuje. Ako je maloletni tudi brez dovoljenja svojega varha v službo stopil, ga varh brez važnega vzroka pred postavno ali pogojeno dobo ne more nazaj poklicati; s tim, kar si tako ali kako drugače s svojo pridnostjo pridobi, kakor tudi s tistimi rečmi, ki so mu bile po tem, ko je dorastel, za njegovo rabo izročene, more prosto ravnati in se zavezati. §. 247. Maloletnemu, ki je dvajseto leto življenja spolnil, sme nadvarstvo čisti ostanek njegovih dohodkov prepustiti, da ga sam slo- hodno oskerbljuje; zastran tega, njegovemu oskerbovanju zaupanega zneska ima pravico, se iz lastne moči zavezati. §. 248. Maloletnik, ki se po spolnjenem dvajsetem letu pri kakem opravilu polnoletnega dela, je za vso škodo odgovoren, če druga stran, preden seje opravilo sklenilo, ni lahko mogla še le popraševati, ali je res, kar terdi, ali ne. Sploh je on tudi zastran družili prepovedanih (\janj in za škodo po svoji krivnji napravljeno kakor s svojo osebo, tako tudi s svojim premoženjem odgovoren. §. 249. Varstvo se končuje popolnoma s smertjo maloletnega. Če pa varh umre, ali če ga odstavijo , se mora po postavnem predpisu (§§. 198 in 199) drugi postaviti. §. 250. Varstvo se končuje tudi, kadar oče ne- pervi del. (Slaven.) 7 Varstvo nehava : a) s smertjo; b) po odpravljenem zaderiku rabe očetovske kaj časa zaderžano rabo svoje oblasti zopet oblasti; prevzame (§. 176). §. 251. e) djanjske letnosti ; Varstvo ugasne tudi preci, ko je varvanc polnoletnost dosegel; ali varstvina sodnija sme na prošnjo ali po zaslišanju varha in žlahte, zavoljo telesnih ali dušnih slabosti varvanca, zavolj zapravljivosti ali zavolj družili važnih vzrokov zavkazati, da naj varstvo še dalje in brez odločbe, doklej terpi. Ti vkaz se mora pa primerni čas popred, kakor polnoletnost nastopi, javno oznaniti. §. 252. d) zavoljo poi- Maloletnemu, ki je dvajseto leto spolnil, noletnosti, ki ee . . j ** i*v v« л po spregledu za more varstvina sodnija, zaslisavsi popred pravno ima; . . . v • . i . .. v. mnenje varha in ce je treba tudi naj bližje žlahte, spregled starosti dovoliti, in ga polnoletnega izreči. Če oblastnija maloletnemu dopusti kupčijo ali obertnijo, je s tim ob enem za polnoletnega izrečen. Izrečenje polnolet- nosti ima popolnoma enako pravno moč, kakor prava polnoletnost. §. 253. Odpuščenje varita sklepa sodnija v nekte- e) Po ured- skl ali prose- rih primerlejih uredoma; v družili, če se za'-- odvezi varha. to prosi. §. 254. Varli sc mora iz uredske dolžnosti odpu- Primeriejiured- skega odstavlja- stiti, če varstva po dolžnosti no oskerbljuje; nja. če je neprikladen spoznan; ali če se pri njem taki zaderžki pokažejo, kteri bi mu bili po postavi branili, varstvo prevzeti. §. 255. Če se mati, ki je varhinja svojemu otroku, zopet omoži, mora ona sama, ali sovarh to varstvini sodnii naznaniti, da ona razsodi, ali ji sme dovoliti, da bode na dalje varhinja, ali ne. §. 256. Če sta zapustnik ali sodnija varha le za nekaj časa postavila, ali ga za kaki zaznam-vani prigodik izklenila; se mora on odpustiti, kakor hitro je ti čas pretekel, ali zaznamvan primerlej se zgodil. §. 257. Primerleji od Če za varstva taki vzroki nastopijo, ki bi varim, bili varha po postavi od varstva oprostili ali izklenili; ima on v pervem primerleju pravico, v drugem pa dolžnost, prositi, da ga odpuste. §. 258. Varim, kteremu je bilo varstvo naloženo, ker so ga za naj bližjega žlahtnika malo-letnega imeli, je dano na voljo, pozneje najdenega bližjega in pripravnega žlahtnika na svoje mesto nasvetvati; bližji žlahtnik pa nima nobene pravice tirjati, da bi mu manj bliženj žlahtnik že nastopljcno varstvo prepu- stil; razun ec bi bil pred zaderžan, se oglasiti. §. 259. Mati ali brat smeta, ee sta o postavljanju ali 0,1 «'yagih pravno prosene- varstva še sama maloletna bila, po doseženi s» odpuaćenja. polnoletnosti se za varstvo potegniti. Tudi je vsakemu žlahtniku na voljo dano, če je sodnija nežlahtnika k varstvu poklicala, dokler leto ne preteče, za prevzetje varstva se oglasiti. §. 260. Ako se maloletna omoži, prevdarja sodnija, ali gre skerbstvo zakonskemu družetu prepustiti (§. 175). §. 261. Varli more praviloma le konec varstvinega роеојј k od. leta, po tem ko je njegov naslednik oskerbo-''‘“''‘''Г;'nuvldna vanje premoženja redno prevzel, od varstvadoba’ odstopiti. Če pa sodnija za varnost osebe ali premoženja potrebno spozna, mu ga sine pret i odvzeti. §. 262. b) končni ra- Varli je zavezan, naj dalj v dveh mescih čim j ^ ■) J po dokončanem varstvu svoj končni račun sod-nii podati, in po tem ko ga leta pretrese in prav najde, dobi od nje sprično pismo, da je svoj ured pošteno in po redu opravljal. To pismo ga pa dolžnosti iz kakega pozneje razodetega goljufnega djanja ne odvezuje. §. 263. c) prepodaja Na konec varstva je varbova dolžnost prc- premoienja. inoženje polnolctniku, ali, novemu varim proti prejemnemu listu predati, in to pri sodnii skazati. Napravljen zaznamek premoženja jn poterjeni letni računi so vodilo pri tacili predajah. §. 264. Odgovornost Sploh odgovarja var h le za svojo krivnjo krivnje. J j in ne tudi z a krivnjo svojih podložnih. Ce je pa vodoma nepripravne osebe v službo vzel, če je take obderžal, ali če ni silil, da bi se škoda povernila, ktero so one napravile; je tudi zastran te nemarnosti odgovoren. §. 265. Tudi varstvina sodnija, ki je svoj ured V Subsidiarna Vi , 11. .e . . , odgovornost var- skodo maloletnega zanemarila, je za to odgo-sivine sodnije, vorna, in če drugih sredstev za povračilo ni, dolžna, škodo poverniti. §. 266. Marljivim varhom sme sodnija iz prihra- eiaciio v»iim: njenih dohodkov primerno letno plačilo odka-zati; vendar ne sme to plačilo nikoli več kakor pet od sto čistih dohodkov znesti, in k večjemu štiri tisuč goldinarjev na leto doseči. §. 267. Če je premoženje maloletnega tako inajh- h) »u pri i*- no, da se malo ali nič oh letu prihraniti ne stopil. da; se more varhu, ki je premoženje neumanj-šano ohranil, ali rhaloletnemu spodobno pre-skerl>ljenje zadobil, saj konec varstva okolj-ščinam primerno plačilo podelili. §. 268. Pravne sred- Varli, ki meni, da mu je s kakim ukazom etva varha pri ...... , . . v pritožbah. varstvmc sodnije krivica storjena, naj pritožbo najprcd ravno tisti sodnii, in samo, če bi ta pritožba nie ne izdala, rekurs vikši sodnii poda. §. 269. ii. od skcrb- Osebam, ki svojih reči same oskerbovati, stvra. e e Kaj je skerb-in svojih pravic same varovati ne morejo, naj sivo ali kura- v v . , , . torstvo. sodnija, ce očetovske ali varstvine oblasti ni, skerbnika ali opravnika postavi. §. 270. Primerieji To se godi: pri maloletnib, ki v drugi de- tva: # ie • • n želi nepremakljivo blago imajo (§. 225); ali kterih v posebnem primerieji oče ali varb na- mestvati ne more; pri polnoletnih, ki se zblaznijo ali pobebijo ; pri izrečenih zapravljivcih; pri nerojenih; nekterikrat tudi pri gluhonemih ; pri nepričujocih in kaznjencih. §. 271. V opravilih, ki se med starši in malolct- n) za r 7 letne; nim otrokom, ali med varhom in maloletni-kom namerjajo, sc mora sodnija prositi, da maloletnemu posebnega skerbnika postavi. §. 272. Če sc med dvema, ali več maloletnimi, ki imajo ravno tistega varha, pravde namerijo, ne sme var h nobenega teh maloletnih namc-stovati; ampak mora sodnijo prositi, da vsakemu posebej druzega skerbnika postavi. §. 273. Za blaznega (hrezumnika) ali bebca se b) za in bebe; sme le tisti imeti, kterega je sodnija za ta-cega izrekla, potem, ko se je njegovo vede- malo- blazne Ijivca ; *) jene ; nje na tanjko preskusilo in so bili tudi zdravniki zaslišani, ki jih je sodnija k temu pokli-zaprav- cala. Za zapravljivca pa mora sodnija tistega izreči, od kterega je po prejetem naznanilu, in po preiskavi zastran tega napravljeni očitno, da svoje premoženje brez premislika trati, in . lahkomiselno ali pod pogubnimi pogoji v zajem jemaje, sebi ali svoji rodovini prihodnjo revšino pripravlja. V obeh primerlcjih se mora izrečenje sodnije javno oznaniti. §. 274. »ero- Glede nerojenih se opravnik postavlja ali za prihodnji zarod sploh, .ali za že spočeti telesni plod (§. 22). V pervem primerleju je opravnik dolžan za to skerbeti, da se zarod pri kaki njemu namenjeni zapuščini ne prikrati; v drugem primerleju pa, da se pravice še nerojenega otroka obvarvajo. §. 275. Gluhonemi, če so ob enem bobi, osta- e~> ,a s,uho' mutce; j a j o stanovitno pod varstvom ; če so pa po nastopu pet in dvajsetega leta prikladni, svoje opravila oskerbovati, se jim proti njih volji noben skerbnik postaviti no sme; samo pred sodnijo ne morejo nikdar brez zagovornika priti. §. 276. Za neprieujočc, ali za deležnike v kakem f) za nepriće- joče in za nežna- opravilu, ki so sodnii ti čas še neznani, se »e deležnike vka- kem opravilu; skerbnik takrat postavlja, kadar niso nobenega. rednega opravnika pustili, brez tega pa bi njih pravice zavolj zamude v nevarnost prihajale, ali bi se pravice koga druzega v svojem toku zaveralc. Ako je prebivališče nepričujo-ooga znano, mu mora njegov skerbnik naznaniti stan njegovih zadev, in te zadeve, če se kaj druzega ne zaukaže, kakor zadeve kacc-ga maloletnega oskerbovati. §. 277. Ako nastopijo pogoji po postavi v §. 24 odločeni , in kdo zaprosi , da bi se kak nepričujoč sodno za mcrtvega izrekel, je dolžnost sodnije, pred vsim temu neprieujočemu skerbnika postaviti; na to se on po izroku na celo leto razpisanem povabi s tim pristavkom, da ga bode sodnija izrekla za mertvega, ee se v tem easu ne prikaže, ali kako drugače sodnii ne naznani, da je živ. §. 278. Dan, kterega je izrečenje smerti svojo pravno moč zadobilo, se ima za pravni smert-ni dan nepričujočega; vendar izrečenje smerti ne izklepa dokaza, da je nepričujoči pred ali pozneje umeri; ali, da je še živ. Ce sc to dokaže, gre s tistim, ki je na podlagi sodnega izrečenja smerti premoženje v posest vzel, kakor z drugim poštenim posestnikom ravnati. §. 279. a) *» tijcncc. k»/,- Hudodelniku, v nar težjo, ali težko ječo obsojenemu, je treba skerbnika postaviti, če ima kako premoženje, ktero bi bilo zavoljo dalj terpeče kazni nevarnosti podverženo. §. 280. Sodnija, kteri pristoji imenovati varha, Postavljenje skerbetvo. postavlja praviloma z ravno tisto opaznostjo in po ravno tistih vodilih tudi skerbnika. Če pa gre za oskerbovanje kake reči ali kakega °pravila, ki spada pod drugo sodnijo; naj ta sodnija tudi skerbnika imenuje. §. 281. Kdor ima lastnosti potrebne za varstvini izgovori. Ured, sme tudi skerbstvo prevzeti. Tudi ve-liajo pri skerbstvu ravno tisti izgovori in tiste predstva, kakor pri varstvu. §. 282. Pravice in dolžnosti skerbnikov, ki imajo pravice in dou-skerbeti ali samo za upravljanje premoženja, “°b' ali ob enem tudi za osebo svojega oskerbo- vanca, je soditi po predpisih, varliom zastran tega danih. §. 283. Vgasnenje Skcrbstvo nehava, kadar so skcrbniku skcrbstva. zaupane opravila dokončane, ali kadar minejo vzroki, ki so oskerhovaneu branili, svoje reči opravljati. Ali je blazni ali bebi um za-dobil; ravno tako, ali se je volja zapravljiv-cova iz korenine in stanovitno zboljšala, to se mora po natanjčnem preiskanju okoljšein razsoditi iz dolge skušnje, in v pervem pri-merleju ob enem iz spričeval zdravnikov, ki jih sodnija za preiskovanje odbere. §. 284. izjem» giedc Posebne previdnosti pri varstvu in skerb- kmetovskega r 1 sta,,u- stvu kmetijskega stanu so v političnih posta- vah zapopadenc. Občni deržavljanski zakonik vse nemške dedne dežele avstrijanskega cesarstva. Del II. IVa Dunajl. h c. k. dvorne in deržavne tiskarnice. Drugi del deržavljanskega zakonika. Od prava reci. Od reci in njih pravnega razdcljenja. §. 285. Vse, kar se loči od osebe, in ljudem za rabo prfv^°p služi, sc v pravnem pomenu reč imenuje. §. 286. Reči v deržavi so ali deržavno ali privatno iiazdeijenje reci Drugi del. (Sloveti.) 8 v« različnosti te-blago. Poslednje jc blago posameznih ali vkup- ga, člgai-sne so. . . _ nih (moralnih) oseh, manjših družb ali celih ohein. §. 287. Ničije reči; Rečem, ki so prepuščene vsim udom der- javno blago in v ... . v v. dejavno premo-»ave za pnsvojenje, se pravi nieigarsne reci. Tiste, ki so jim le za rabo pripuščene, kakor: deželne ceste, velike in majhne reke, morske loke (pristanišča), morski bregovi, sc imenujejo občno ali javno blago. Kar je za zalaganje deržavnih potreb odločeno, kakor: pravica denar kovati, ali pošte in druge vladarske predpravice, kamersko blago, rudniki in soline, davki in coli, se imenuje deržavno premoženje. §. 288. Občinsko hin- Ravno tako so reči, ki po deželni ustavi go; občinsko premoženje. za rabo vsacega sonda kake občine služijo, občinsko blago; tiste pa, kterih dohodki so odločeni za opravljanje občinskih potroškov, občinsko premoženje. §. 289. Tudi tisto premoženje deržavncga vi a- Privatno blago dcraavnega vladarja, kterega ne posestva kakor deržaven rcu" lzi‘očil; gre reč tisti, kteri se je papred prc-d'da; to da lastnik je žaljeni strani odgovoren. §. 431. Da sc prenese last nepremakljivih reči, se 'nora pridobitno opravilo v javne bukve, ki so Predaja nepremakljivih reći v. vpisom v javne k temu odločene, vpisati. Ti vpis se imenuje liukve. vknjižba (intabulacija). §. 432. Pogoji taiste. Za vknjižbo v javne bukve je pred vsi m potrebno, da je tisti, od kogar ima last na drug'eg’a preiti, že sam kakor lastnik vknjižen. §. 433. zlasti pri pri- Za prenos po pogodbi je pri kmetijskih oj s pogodbo; zemljiščih zadosti, če predajnik in prejemnik, ali tudi le predajnik sam pred zemljiško gosposko pride, in vknjižbo pridobitve v javne bukve izprosi. §. 434. Ce pa predajnik sam ne pride , in v vsili primerlejih, ki se tičejo mestnega ali deželno-knjižnega blaga, je treba čez pridobitev pismo narediti, ki ga morajo pogod- n'ki, kakor tudi dva vere vredna moža za Pl'*ei podpisati. §. 435. V takem pismu se morajo osebe, kteve last predajejo in prevzemajo; reč, ki se ima Predati, s svojimi mejami; pridobitno ime; dalje kraj in čas sklenjenega opravila, na lanjko zaznamvati , in predajnik mora v t(i»i ali v drugem pismu dovoljenje dati, da Se prejemnik sme kakor lastnik vknjižiti. §. 436. A ko se ima last ‘nepremakljivih reči vsled h) «sodim in drugimi sodnimi pravno-veljavne sodbe, sodnega delilnega P'»“'*; PISItta, ali sodne prisodbe kake dedine prene-jc tudi te pisma vknjižiti treba. §. 437. davno tako se še s tim ne pridobiva last ati c) ■/. volt-Vol’ •• . ,om> U|jenega nepremakljivega blaga, da se je Zapustnikova navedba sploh v javne bukve vknjižila. Kdor ima takošno tivjavo, mora pri oblastni! še posebno vknjižbo volila isprositi. §. 438. Pogojni zapis v Če ima tisti, ki lasi nepremakljive reči javne bukve ali predznamba. tirja, sicer verjetno, pa ne tako pismo, ki bi z vsimi, v §§. 434 in 435 za vknjižbo predpisanimi potrebnostmi previdjeno bilo; more vendar, da mu nihče prednosti ne prevzame, pogojni vpis v javne bukve izprositi, ki sc imenuje predznamba (prenotacija). S tim zado-biva on pogojno pravico lasti, in kadar je po sodnikovi sodbi predznanibo opravičil, sc ima za pravega lastnika od časa, o kterem je bil po postavnem redu prošnjo za predznambo podal. §, 439. Storjena predznamba se mora tistemu, ki jo je isprosil, kakor tudi njegovemu na* stotniku z vročbo v lastne roke naznaniti. Prosnik predznambe mora podati v štirnajstih dneb, od dneva prejete vrocbe, redno tožbo v dokaz pravice lasti; ako tega ne stori, je tl'cba na nasprotnikovo prošnjo doseženo predznambo izbrisati. §. 440. Ako je lastnik ravno tisto nepremakljivo vredpu zastran v # e vkupzadctja vpi- rec dvema raznima osebama prepustil, pri- sov (vknjižb). P*tda ona tistemu, ki pred za vknjižbo prosi. §. 441. Kakor bitro je pismo od pravice lasti v Javne bukve vpisano, stopi novi lastnik v postavno posest. Naslcdik pri-<1 o bij e n ja : a) glede posesti; §. 442. Kdor last kake reči pridobi, zadobiva *>) >■ njoidru- todi ž njo združene pravice. Pravic, ki so stesnjenc na predajnikovo osebo , on pre-dati ne more. Sploh ne more nihče komu dru-genui več pravice prepustiti, kakor je sam •itia. ženi h pravic; §. 443. c) bremen. Z lastjo nepremakljivih reči se jemljejo tudi bremena, ki so na njih v javnih bukvah zaznamvane. Kdor v te bukve ne pogleda, terpi v vsili primerlejih za svojo nemarnost. Druge tirjave in pravice, ki jih kdo ima do poprejšnega lastnika, ne prehajajo na novega pridohivca. §. Mk. vgasiijenje pia- Last se more sploh izgubiti po volji last- vice lasti. nikovi; po postavi; in po sodnikovi razsodbi. Last nepremakljivih reči pa nehava samo, kdar sc izbriše iz javnih bukev. §. 445. Hazsirjenjc teh predpisov na druge stvarno pravice. Po predpisih danih v tem poglavju zastran načina, kako se pridobiva in zgubiva last nepremakljivih reči, sc je ravnati tudi pri drugih stvarnih pravicah, ki zadevajo nepremakljive roči. §. 446. Kako in s kakšno previdnostjo naj sc sploh Obiikainopaz- nosti vknjižb. vknjižba stvarnih pravic opravlja, velevajo posebni zaukazi zastran uredbe deželnih in zemljiških bukev. Šesto poglavje. Od zastavne pravice. §. 447. Kaj je zastavna Ziastavna pravica jo stvarna pravica, kise stava. upniku daje, da bi iz kake reci plačilo zadobil, ec bi sc dolžnost ob odločenem času ne izpolnila. Reč, na ktero gre upniku ta pravica, se imenuje sploh zastava. §. 448. Verstezastav«. Zastava more vsaka reč biti, ktera med ljudmi gre. Ako je premakljiva, sc imenuje ročna zastava, ali zastava v ožjem pomenu; ako je nepremakljiva, sc ji pravi hipoteka ali stojna zastava. §. 449. Zastavna pravica sc nanaša sicer vselej ime zastavno pravice. 11 a veljavno tirjavo, ali vsaka tirjava ne daje •mena za pridobljenje zastavne pravice. Le-to •meje ustanovljeno v postavi; v sodnikovi razsodbi; v pogodbi; ali v poslednji volji last-oika. §. 450. Vrinierleji, v kterib postava komu za-stavno pravico dodeljuje, so na svojem mestu zakonika, in pri ravnavi v konkurzih Povedani. Kdaj sme sodnija zastavno pravico dodeliti, odločuje sodni red. Če sc ima za-stavna pravica zadobiti po privoljenju dolž-П|1(а ali koga druzega, ki svojo ree za njega Nastavi; služijo za vodilo predpisi zastran Pogodb in volil. §. 451. Ibi zastavno pravico v resnici pridobi, mora Н|.Мо1јц0 za. "Р|11к, kteri ima pravno ime, zastavljeno ree, TTeivLno ’ e je premakljiva, v sbrambo vzeti; in, če jev" ’ ncprcmakljiva, svojo tirjavo, kakor je za pri- b) % vknjižbo dobivanje lasti ležečega blaga predpisano, ime daje le osebno pravico do reci, ne pa stvarne pravice na reč. v javne bukve; vknjižiti dati. Samo §. 452. rj s simbolno Kadar se zastavljajo take premakljive reci, ki ne dopuščajo telesne predaje od roke do roke, se je treba, kakor pri prenosu lasti (§. 427), posluževali znaminj, iz kterib more vsakdo lahko zvediti, da so zastavljene. Kdor to previdnost opusti, je odgovoren za škodljive nasledke. §. 453. a) s pred- sc tirjava ne da v javne bukve vpisati, znamho. . . , , ... ker pismu postavne oblike manjka, se upnik sme predznamvati (prenotirati) dali. S tim predznamovanjem zadobiva pogojno pravico zastave, ktera prehaja, ako sc je terjava, kakor je zgorej §§. 438 in 43t) rečeno, opravičila, v nepogojno od časa, ko je bila po Postavnem redu prošnja za predznamovanje Podana. §. 454. Imetnik zastave sme svojo zastavo, koli- Pruinbijenje i e e podzastave. K0r ima pravico na-njo, drugemu dalej zasta-v‘ti> in ona postaja podzastava, ako si jo povodnji ob enem izročiti, ali podzastavljenje v javne bukve na zastavno pravico vpisati da. §. 455. Ce se lastniku naznani, da je bila zastava (Vej zastavljena; ne more svojega dolga "Poiku plačati kakor samo s privoljenjem ^^toga, ki ima podzastavo, ali ga pa mora tlri sodnii v shrambo položiti; drugače ostaja Ustava imetniku podzastavo zavezana. §. 456. Ako se tuja premakljiva reč brez lastni- zastavijenje k°vega privoljenja zastavi, ima ti sicer pr a-* ' Vlk)ma pravico, jo nazaj tirjati; ali v tacih PVmerlojih, v kterih lastniku lastninska tožba poštenemu posestniku ni dopuščena Пгив‘ del. (Sloveti.) 13 (§. 307), je on dolžen, ali poštenega imetnika zastave odškodvati, ali pa zastavo popustiti, in se s pravico do povračila proti zasta-vitelju zadovoliti. §. 457. ivuiimctni (oi.- Zastavna pravica sega na vse dele, ki so pro-zastavno pravice.sfa zastavitcljcva last, na prirast in pritiklino zastave, torej tudi na vžitke, dokler še niso odločeni ali prejeti. Ce tedaj dolžnik zastavi enemu upniku svoje blago, in pozneje drugemu njega vžitke, ima poslednje zastavljenje le moč glede na že ločene in prejete vžitke. §. 458. Pravice in dol/.- (Je sc najde, da vrednost zastave po nosti zastavnega upnika: krivnji zastavodojnika, ali zavolj kake še Je da zastava ni za- poznoj odkrite pomanjkljivosti reči k zavarova" dostna; nju dolga več ne zadostuje, ima upnik pravico? od zastavodajnika drugo primerno zastavo tirjati. §. 459. Ako zastavodajnik ne dovoli, ne sme up- >>) pred zapa- niL- . ... dom j к zastavljene stvari vživati; marveč jo mora Cerkno hraniti, in, če so po njegovi krivnji z&l>bi, za to odgovor dajati. Kadar se zgubi, on tega ni kriv, ne zgubiva zavolj tega Sv°jo tirjave. §. 460. Ako je upnik zastavo daloj zastavil, je za takošno naključbo odgovoren, po kteri 1 Zastava pri njem ne bila v nič prišla ali se kvarila. §• A61. v ^'e zastavni upnik po preteku odločenega V) iaiULd„ plačila ne dobi; ima pravico, pri sodnii ^ v Jati, da se zastava proda. Sodnije dolžnost Pri tem po predpisu sodnega reda ravnati. §. 462. Preden se blago proda, je vsakemu na-nj vpisanemu zastavnemu upniku dopuščeno, od' kupiti tirjavo, zavolj ktere se je za prodajo prosilo. §. 463. Dolžniki nimajo pravice, pri dražbi reci, ki so jo oni zastavili, zdruzimi vred obljubljati. §. 464. Ako se iz zastave ne skupi, kolikor jc dolga, dodaje dolžnik, kar manjka; njegovo je pa tudi, kar se čez dolg skupi. §. 465. Sodni red ustanovljuje, koliko da je zastavni upnik dolžan, svoje zastave deržati sc? ali, koliko ima pravico, na drugo premoženje svojega dolžnika seči. §. 466. Ce je dolžnik last zastavljene reči v dobi, dokler je bila zastavljena, na koga druzeg«1 prenesel; je upniku dano na voljo, popred svojo osebno pravico proti dolžniku, in po tem svoje popolno plačilo iz zastavljene reči iskati. §. 467. Če sc zastavljena reč uniči; če se upnik vgasnjcnjc za- , e , stavne pravice. »voje pravice do nje postavno znebi; ah ako J° dolžniku brez prideržka nazaj da; ugasujc s'cer zastavna pravica, dolg pa še obstaja. §. 468. Zastavna pravica nehava tudi, kadar preteče Vas) na kterega je bila stesnjena, torej tudi s ^asno pravico zastavodajnika na zastavljeno Ге^5 ako je le ta okoljščina upniku znana ^a> ali iz javnih bukev znana biti mogla. §. 469. Kadar sc izplača dolg, nehava zastavna pra-v‘ca. Zastavodajnik je pa samo proti temu Navezan, dolg izplačati, da se mu h krati Zastava nazaj da. K razveljavljenju hipoteke 111 radosti, da sc samo dolg izplača. Hipoteki P°dverženo blago je tako dolgo zastavljeno, °kler se dolžno pismo iz javnih bukev ne Obriše. §. 470. od predstvene Pravice prednosti upnikov pri razglase' pravice upnikov. nem konkurzu ali kantu odločuje red ko»' kurzne ravnave. §• 471. Odprideribene Kadar njemu dana pravica ugasne, niina ne zastavni imetnik, ne kakoršni koli drug1 imetnik tuje reči nobene oblasti, zavoljo kake druge tirjave jo prideržavati. Sme pa, kadar v sodnem redu odločeni pogoji obstoje, in ec je reč premakljiva, sodnii jo v shrambo iz'’ ročiti in v prepoved djati, ali, če je nepre' makljiva, za njeno sekvestracio prositi. Sedmo poglavje. Od služnosti (servitutov). §. 472. travica služnosti lastnika zavezuje, komu Kaj je pravica i . služnosti. Ovuzemu v korist zastran svoje reči kaj terpeti a“ opuščati. Ta pravica je stvarna, in ima moč zoper vsacega posestnika sluine reči. §. 473. Cc se pravica služnosti s posestjo zem- iv-izdeijenje li-vv v „ .... služnosti v zem- Jisca zveze, da bi se ono koristneje ali pn-ijiške in osebne Pravniše vživalo, postaja zemljišna zlužnost; ra£un tega je služnost osebna. §. 474. Pri zemljišnih služnostih je treba dveh v poljske in »O, l-.v .. . . ' . hiš»6 služnosti, "«uujisnih posestnikov; enega izmed nju kakor zavezanega je služno; drugega kakor vpravičenega pa gospodvavno blago. Gospo-dovavno zemljišče je odločeno ali za kmetijo ali za drugo rabo; torej se tudi razločujejo poljske in hišne služnosti. §. 475. Hišne služnosti so navadno: 1. Pravica, težo svojega poslopja na tuje poslopje naslanjati; 2. tram ali kroklo v tujo steno vložiti; 3. okno v tuji steni narediti; bodi si zavoljo svetlobe ali izgleda; 4. streho ali tin nad sosedovim zračnim prostorom staviti; 5. dim skozi sosedov dimnik odpeljavati; ti. kap na tujo zendjo napeljevati; 7. močo (tekočine) na sosedovo zemljo izlivati, ali skozi njo prepeljevati. Po teh hi tim podobnih hišnih služnostih Navadnisc plemena ; a) hi.snih služnosti ; mia hišni posestnik pravico na zemlji svojega soseda kaj početi, kar mora le-ti terpeti. §. '»76. Po drugih hišnih služnostih je posestnik složne zemlje zavezan, kaj opustiti, kar mu Je sicer storiti prosto bilo. Take so: 8. svoje hiše nc povišati; 9. je nc znižati; 10. gospodovavnemu poslopju svetlobe in Zl'aka; H. ali izgleda ne jemati; 12. kapa svoje hiše ne odpeljevali od sosedove zemlje, komur utegne za zalivanje ojegovega verta ali za polnenje njegovega v°dnjaka, ali kako drugače koristen hiti. §. 477. Poglavitniše poljske služnosti so: i>) i>oij»kiii služnosti. 1. Pravica, stezo, gonje ali kolovoz na *uji zemlji imeti; 2. vodo zajemati, živino napajati, vodo 'Speljevati in napeljevati; ’>• živino varovati in pasti; 4. derva sekati, suhe veje in protjo na-^i'ati, želod brati, listje grabiti; 5. zverino, ribe in ptice loviti; 6. karane lomiti, pesek kopati, apno žgati. §. 478. Plemena oseb- Osebne služnosti so! potrebna raba kake nih služnosti. v« v • • . reci, vzivanje in stanovanje. §. 479. Nepravilne in Prigoditi se pa tudi more, da so služ- videzneslužnosti. .. . . , . v , v" ,• nosti, ki so na sebi zemljišne služnosti, samo osebi dane; ali, da so dovoljenja, ki so redoma služnosti, le do preklica pripuščene. To da za izjeme od narave služnosti ne govori domneva; kdor kaj tac ega terdi, mora dokazati. §. 480. Pridobitevpra- Ime služnosti je ustanovljeno v pogodbi; ime*pridobitve, v poslednji volji; v sodnem izreku, ki se je pri delitvi vkupnih zemljišč storil; ali zadnjič, v zastaranju. §. 481. Stvarna pravica služnosti na nepremak- Pridobitni na-Ijive in sploh take reči, ki so v javnih bukvah vpisane, se more samo z vpisom va-nje pridobiti; na druge reči pa se zadobiva po zgo-rej (§§. 426—428) povedanih načinih predaje. §. 482. Vse služnosti SO si V tem enake, da po- Pravna razme- _ ra pri služnostih. sestnik sliižne reči praviloma ni dolžan, kaj občni predpisi e e . zastran pravice storiti; ampak le drugemu rabo kake pravice služnosti, dopustiti, ali to opustiti, kar hi sicer kakor lastnik imel pravico storiti. §. 483. Torej mora tudi stroške za ohranjenje in popravljanje služne reči ti plačevati, kdor praviloma pravico služnosti vživa. Če pa to reč vživa tudi zavezani, mora po primeri k stroškom prilagati, in samo če bi jo vpra-'ičenemu prepustil, kar sme tudi brez nje- govega privoljenja, sc more tega prilaganja znebiti. §. 484. Posestnik gospodovavnega blaga more sicer svojo pravico rabiti, kakor se mu ljubi; vendar se služnosti ne smejo razširjati, marveč se morajo stcsnovati, kolikor dopušča njih narava in namen, zavolj ktcrega so ustanovljene. §. 485. Nobena služnost se ne da ne samolastno od služile reči ločiti, ne na drugo reč ali osebo prenesti. Tudi se čisla vsaka služnost v tem pomenu za nerazdeljivo, da se na zemljišču ležeča pravica s povekšanjem, zmanjšanjem ali razdrobljenjem zemljišča, ne more ne premeni ti ne razdeliti. <$. 486. Zemljišče more več osebam ob enem složno biti, če le zavoljo tega stareje pravice koga druzega ne terpe. §. 487. Po vodilih, tu ustanovljenih se morajo od- obrai-anje tega v • i'v •• i na zemljiške služ- ocevati pravne razmere pri različnih vcrstah nosth sosebno na . . pravilo, telo, služnosti. Kdor je tedaj dolžan terpeti tezo tram na tujem , , pohištvu imeti, ali sosednega poslopja; vložcnje tujega trama dim skozi peljati, na svoji steni; ali prevod tujega dima v svojem dimniku; mora po primeri k ohranjenju v to namenjenega zida, stebra, stene ali dimnika prikladati. Ncmorc se pa od njega tirjati, da bi gospodvavno blago podpiral ali Sosedov dimnik popravljal. §. 488. Pravica okna daje oblast le do svetlobe in pravic» okna. fcvaka; izgled se mora posebno dovoliti. Kdor nima pravice do izgleda, tega je moč prisiliti, da okno zamreii. S pravico okna je dolžnost združena , odpertino zavarovati; kdor to zavarovanje zanemari, je odgovoren za škodo, ki bi od tod izvirala. §. 489. Pravico kapa. Kdor ima pravico kapa, sme napraviti, da se deževnica sama ali po žlebih na tujo streho odteka; tudi sme svojo streho zvišati; vendar mora take naredbe storiti, da zavoljo tega služnost težja ne bode. Ravno tako mora obilo padši sneg za časa odkidati, kakor tudi žlebe, za odtok namenjene, obderžavati. §. 490. Pravica, de- Kdor ima pravico, deževnico iz sosedne vati. strehe na svojo zemljo napeljevati, je dolžan potroške za žlebe, kadi in druge naprave, ki k temu gredo, sam opravljati. §. 491. Ako je za moče (tekočine), ki se imajo odpeljevati, jarkov in vodotokov treba ; jih mora lastnik gospodvavne zemlje napraviti, on jih mora tudi, kakor gre, kriti in čistiti, in s tim nadlego služni zemlji polajšati. §. 492. Pravica steze, Pravica steze obsega pravico, po tej stezi hoditi, dati se po njej od ljudi nosili, ali druge tod k sebi puščati. Z gonjami je zvezana pravica, samokolnice se posluževati; s kolovo- gonj, aii kolo- v • V0Za# zom pa praviva, z eno ali z več vpregami voziti. <§. 493. Nasproti se, brez posebnega dovoljenja, Pravica hoje ne more razširiti na pravico, Jczdariti ali se od živali nositi dati; tako tudi nc pravica gonj na pravico, težke bremena oez služno zemljo vlačiti; ne pravica vožnje, na pravico, razpuščeno živino čez-njo goniti. 494. Za ohranjenje poti, mostov in bervi pripadajo po primeri vse osebe ali zemljiški Posestniki, ki imajo pravico, se jih posluževati, torej tudi posestnik služne zemlje, kolikor od tod koristi vleče. §. 495. Prostor za te tri služnosti mora bili po- Prostor k temu. kobni rabi in okoljščinam kraja primeren. Če se poti in steze vsled povodnji ali druge naključbe tako pokvarijo, da vee za rabo niso, se mora, dokler se v poprejšni stan ne postavijo, nov prostor odkazati, ako ni že politična oblastnija kaj preskerbela. §. 496. Pravica, lajemati. vođo S pravico, tujo vodo zajemati, je tudi pripuščeno, do nje dohajati. §. 497. Pravico, vodo Kdor ima. pravico, vodo iz tuje zemlje na peljati. svojo, ali iz svoje zemlje na tujo napeljevati, ima tudi oblast, k temu potrebne revi, žlebe in zapornice z lastnimi stroški napravljati. Velikost teh naprav, ki sc ne sme prestopili, se. ustanovljuje po potrebi gospodvavne zemlje. §. 498. Pravica pase. Ako se tikrat, ko je kdo pašno pravico pridobil, pleme in število pašne živine; dalje cas *n mera vžitka niso odločili, je treba mirno ^desetletno posest braniti. V dvomljivih pri-•ficrlejih služijo za vodilo sledeči predpisi. §. 499. Pašna pravica obsega , kolikor politični, Postavna o /.astranpie-sllroti, vse plemena vprežne in goveje živine se goni na pašo i tCr ovac, ne pak svinj in perutine; ravno tako ne koz v gojzdnatih krajih. Nečista, nezdrava in tuja živina je vsigdar od paše sklenjena. §. 500. Pie se je število pašne živine v zadnjih t) nje število; letih premenjevalo; se mora vzeti srednje st<‘vil() živine, ki seje perve tri leta na pašo £°mla. Će tudi to ni znano; je treba pravično Sedati na to, kolika in kakošna je paša, in upravičenemu saj ni dopuščeno, da hi več z'vme na tuji paši imel , kakor je s klajo, na S°spodvavni zemlji pridelovano, prezimiti ttiore. Ul'uei del. (Sloveti.) 13 Živina, ki še sesa, se v odločeno število ne šteje. §. 501. c) «as pase; (jas paše se sicer sploh odločuje po ne-spodbijani, v vsakterem poljskem kraju vpeljani šegi, vendar ne sme paša nikdar )>o političnih odločbah uredjenega kmetvanja zaderžavati, ali obteževati. §. 502. tij mera vžitja. Vžitek pašne pravice ne ohseguje nobene druge rabe. Vpravičeni ne sme ne trave kositi, ne praviloma lastniku zemljišča braniti» da bi se tudi njegova živina skup ne pasla» nar manj pa bistvo pašnika oškodvati. Ak<» se je kake škode bati, mora pastirja postaviti, da mu živino varje. §. 503. obvavanje teh Kar je doslej glede na pašno pravico odločb na drugo služnosti. predpisano, je po primeri tudi obračati »a pravico, zveri loviti, derva sekati, kamenje lomiti in na druge služnosti. Če kdo meni» (*a more te pravice na solast opirati; naj Sti razpori, iz tega izvirajoči razsojujejo 1’° vodilih, ki so v poglavju od vkupne lasti Zapopadene. §. 504. Vživanje osebnih služnosti se ravna, če Sc nič drugega ni izgovorilo, po sledečih vo-(^*h: Služnost rabe v tem obstoji, da ima kdo llravico, tujo reč, ne oskodovaje bistva, Samo za svojo potrebo vživati. §. 505. Kdor ima tedaj pravico, rabiti kako reč, sme ne glede na svoje ostalo premoženje, Sv°jemu stanu, svoji obertnii in domači po-^ebi primerno korist iz nje vleči. §. 500. kt 1*0treba se odločuje po tistem času, o Crcm se je raba dovolila. Poznejše pre- Osebne slu/.-nosti, zlasti: 1. pravica rabe. Odločba zastran vzitkov. bistva ; in bremen; 2. vzivanja. membe v stanu ali obertnii vabnika ne dajejo nobene pravice do obširniše rabe. §. 507. Vpravičeni ne sme premeniti bistva reci» ki mu je za rabo dovoljena; tudi ne sme pravice na koga drugega prenesti. §. 508. Vsi vžilki, ki se dajo iz reči dobiti bvcZ motenja rabnikove pravice, gredo lastniku-Le-ti je pa dolžan, nositi vse redne in izredne bremena, ki so na reči, in s svojimi stroški v dobrem stanu jo ohraniti-Samo kadar potroški presegajo tisti dobiček, ki lastniku ostaja, mora upravičeni presežek na se vzeti, ali od rabe odstopiti. §. 509. Vživanje je pravica, tujo reč, varovaj6 bistvo, brez vsega stesnjenja vživati. §. 510. Poritbljivc roči niso same na sobi predmet Kolik« se taisto , .. naporabljivereči abe ali viivanja, ampak le njih vrednost. Z vazsiritt da. gotovim dnarjem sme vpravieeni ravnati, kakor mu je. ljubo. Če se pa vživanje ali raba ka-že naloženega kapitala dovoli; more 'Pravičeni samo obresti tirjati. §• 511. Vživavcc ima pravico do vseh, tako na- Pravice tn doU- . e e n osti viiravca, adnib, kakor nenavadnih dohodkov; njemu ?re torej tudi čisti prihodek od deležev ka-(,ega rudnika , ki se po veljavnem ruda-r'jskem redu dobiva, in po gojzdnih pra-v'l'h sekani les. Do zaklada, ki se v zemlji Za vživanje odločeni najde, nima nobene pravice. §. 512. Za čisti prihodek se pa le to čisla, kar po zusti ,)(Htitju vsili potrebnih potroškov ostaja. Vži-mc„? u se reči vavec prevzema tedaj vse bremena, ki so se sluzue reči tikrat derzale, ko se mu je vži- vanje flovolilo, zatorej tudi obresti na-njo vpisanih kapitalov. Njega zadevajo vse redne in izredne dolžnosti, ki jih je od reci opravljati, kolikor se z vžitki v dobi vživanja prejetimi opraviti dajo; on plačuje tudi potroške, brez kterih se koristi ne morejo doseči. 513. i>) «hranjenja Vživavcc je dolžen , služno reč kakor dober gospodar, v tistem stanu obraniti, v kterein jo je prevzel, in z dohodki jo po-pravljati, dopolnovali in obnavljati. (Je sc pri vsem tem vrednost služne reči samo s po' stavnim vživanjem, brez vživavcove krivice> zmanjša; ni on za to odgovoren. §. 514. e) stavb. (Je lastnik, po naznanilu vživavca, tako zidanja, ki jih je zavoljo starosti poslopja »l' 'sled kake nakljucbe potreba, s svojimi po-tr°ški oskerbi; je vživavec dolžan, mu po 'Ueri, kolikor mu je s tim vživanjc poboljšano, °l)resti na to obcrnjenega kapitala poverniti. §. 515. Ako se lastnik tega lotiti ne more ali neče; ima vživavec pravico, ali sam zidati, ln kadar mine vži vanje, ravno tako, kakor po-slen posestnik, povračilo tirjati; ali po primernem odškodovanju za vži vanj e prašati, ktcro mu je zavolj opuščenega zidanja odšlo. §. 516. Vživavec ni dolžan brez popolnega odškodovanja taeih zidanj pripuščati, ktere niso Potrebne, če hi sicer tudi k pomnoženju dohodkov koristne bile. §. 517. Kar je vživavec brez lastnikovega privo- i se v posesti umerlega bila. §. 548. Dolžnosti, ktere bi bil zapustnik iz svojega premoženja («praviti imel, prevzema njegov dedič. Po postavi odmerjene kazni v dnarjib, na ktere umerši še ni bil obsojen, n1’ prehajajo na dediča. I 549. Bremenom, ki na (ledini leže, se prište- 1 vajo tudi potroški za pogreb, primeren navadi kraja, stanu in premoženju umeršega. §. 550. Več dedičev se glede svoje vkupne dedin' ske pravice za eno osebo čisla. Pred sodnij' sko predajo (prisodbo) (ledine so v tej last' nosti vsi za enega in eden za vse. Koliko da so po storjeni predaji odgovorni, se odl°' čuje v poglavju od vzetja dedine v posest. §. 551. Kdor more s svojo dedinsko pravico sam odpoved de-'°ljavno ravnati, ima tudi pravico, se je na- 1 l,rtij odpovedati. Moč take odpovedi sega tudi na mlajše. n * Deveto poglavje. Od izrečenja poslednje volje sploh in od oporok (testamentov) sosebno. §. 552. izreče »j e po-]Varedba, s ktero zapustnik svoje premožc- > nje, ali njega del eni ali vee osebam prekličiji vo na primerlej smer ti prepušča, se imenuje poslednja volja. §. 55:1. votreimosii: Če se v poslednji navedbi dedič postavi, 1. Znotrajna oblika. se ona imenuje oporoka (testament); ako ima pa le druge naročila v sebi, se ji pravi za-pisje (kudicil). §. 554. Oiikaz dedine: Лко j e zapustnik enega samega dediča u ) ec je 1« en < e , dedič; neodločno postavil, ne utesnivši ga na kak del zapuščine, dobiva le-ti celo zapuščino. Cc se je pa edinemu dediču le kakšen, glede celoto odločen del odmeril; pripadajo 0stali deli postavnim dedičem. §. 555. Ce je več dedičev postavljenih, in delitev '>) ee jih j« ni ukazana, si dele oni zapuščino na enake dele. §. 556. Če ie več dedičev nostavljenih, in sicer r« so vel z odločenimi deli; Vsi na odločene dele, kteri bi pa cele zapu-sčine ne povzeli, pripadajo ostali deli postavni»! dedičem. Ako je pa zapustnik dediče k Veli zapuščini poklical; nimajo postavni dediči nobene pravice, če bi bil ravno v ra-jega premoženja zapovedovati; druga polovica pripada postavnim dedičem. S- 569. Nedorasli so nezmožni, oporočevati. Ma- a. nezadostne °letni, ki osemnajstega leta še niso spolnili, morejo samo ustno pred sodnijo oporoeati. Sodnija se mora, primerno pozvedovaje, preigrati, da je poslednja volja prosto in prev-darjeno izrečena. Izreeenjc se mora v zapis-mk vzeti in va-nj pristaviti, kar se je iz po-zvedbe pokazalo. Po spolnjenem osemnajstem lotu se more poslednja volja brez kake stes-njave izrekovati. jQß Drugi del. Deveto poglavje. §. 570. i. bidtvemipo- Bistvena zapustnikova zmota dela naredbo mota; 1 neveljavno. Pomota je bistvena, če se je zapustnik zmotil v osebi, kteri je kaj nameniti, ali v reči, ktero je voliti hotel. §. 571. Ce sc pokaže, da oseba, kteri se je kaj namenilo, ali reč, ki sc je volila, le prav imenovana ali popisana ni, naročilo velja. §. 572. Zavkaz je veljaven, če se tudi najde, da nagiblej, ki ga je zapustnik povedal, ni resničen; razun ko bi se dalo dokazati, da je zapustnikova volja edino in samo na ti kriv nagib operta. §. 573. s. redovne Redovne osebe praviloma nimajo pravice, obljube; , oporočati; če je pa red posebno privoljenje dosegel, da smejo njegovi udje oporočati; če so redovne osebe odvezo obljub zadobile; če so z razpuščenjem svojega reda, ustano-višča ali samostana iz svojega stanu stopile; ali če imajo takošno službo, da sc po politic- n|h ukazih več ne prištevajo redu, ustanovi-šču ali samostanu, ampak morejo popolno last pridobivati; jim je dopuščeno, zastran te lastinc v poslednji volji zavkazovati. §. 574. Hudodelnik, obsojeni k smerti, ne more 6- teika kri' J minalna kazen. °d dneva, kterega mu je oznanjena sodba; če je pa v naj težjo ali v težko ječo obsojen, dokler njegova kazen terpi, svoje poslednje volje veljavno izreči. §. 575. Poslednja volja, pravno-veljavno izre- Doba veijav- \ !• J VI 1 • . nosti naredbe. vena, ne more zavoljo zauerzkov, ki pozneje Nastopijo, svoje veljavnosti zgubiti. §. 576. Iz početka neveljavna poslednja volja ne postaja zavoljo tega veljavna, da se je pozneje zaderžek odpravil. Če sc v tem primerijo ne stori nobena druga naredba, nastopi Postavna dedinska pravica, §. 577. H. Zvimajna ОрОГОСП SC ZUDoj Sodnije itll рГС(1 tljo, pl' l>l)lika izreceoj # _ , poslednje volje. siKicno, ali ustno; pismeno pa pred pričami (svedoki), ali brez njih. §. 578. i. ne sodnij- Kdor hoče pismeno, "m brez prič oporo- skih, pismenih; 1 1 1 ecvati, mora oporoko ali zapisje (kodicil) * lastno roko pisati, in z lastno roko svoje ime podpisati. Dan, leto in kraj, kjer sc napravlja zadnja volja, pristaviti sicer Ш potrebno, pa vendar dobro za to, da se pravde odvernejo. §. 579. Poslednjo voljo, ki jo je zapustnik dal po kom drugem spisati. mora on z lastno roko podpisati. On mora dalje pred tremi prikladnimi svedoki, izmed kterih je treba, da sta saj dva h krati pričujoča, poterditi, da ti sestavek njegovo poslednjo voljo zapopada. Zad-nič se imajo tudi priče ali znotraj, ali zvu-naj, toda vselej na samem pismu , ne pa na zavitku za priče poslednje volje pod- P*sati. Ni potrebno, da bi priča zapopadek °poroke vedla. 580. Zapustnik, ki pisati nc zna, mora ne S:t4io oblikam (formalnostim) v poprejšnem paragrafu predpisanim zadostiti, ternuc tudi namesti podpisa svoje ročno znamenje, in sice.r v pričo vsili treh svedokov, z lastno roko pristaviti. Da se olajša in stanovito ohrani ( °kaz, kdo da je zapustnik, je tudi previdno, (^a eden svedokov pristavi zapustnikovo ime ,J opombo, da je to namesti njega storil. §. 581. A ko zapustnik ne zna brati, mora enemu Sv'tidoku reči, da mu sostavek v pričo drugih Nch svedokov, ki sla zapopadek vidila, pre-ere» in mora potvrdili, da je po njegovi volji. * isavbc zadnje volje zna vselej biti ob enem svedok. 582. Zapustnikovo naročilo, ki se na kak listek sostavek nanaša, ima le tikrat moč, kadar ha takošnem sestavku najde vse to, česar je potreba, da izrecenje poslednje volje velja. Razun tega služijo takošne spisane opombe, ki jih zapustnik v misel jemlje, samo za razjašnjenje njegove volje. §. 583. Praviloma velja en sostavek le za enega zapustnika. Izjema glede zakonskih je v poglavju od ženitnih pogodb zapopadena. v^v;/ §. 584. Zapustniku, kteri oblik, za pismeno oporoko potrebnih, spolniti ne more ali neče, j«11 dano na voljo, ustno oporoko narediti. §. 585. 2.noeodnijakih Kdor ustno (z besedo) oporočuje , mora pred tremi prikladnimi svedoki, ki so h krati pričujoči, in morejo poterditi, da se v zapustnikovi osebi ni nobena goljufija ali zmota pri-godila, resno svojo poslednjo voljo izreci-Ni sicer potrebno, pa previdno je, da svedoki vsi skupej, ali vsak za-se, da hi ložeje pom- nili, zapustnikovo izrečenjc ali sami zapišejo kakor hitro je mogoče, zapisati dajo. §. 586. Ustna poslednja naredba sc mora, da llravno velja, na zahtevanje vsakega, komur Je kaj za to, s soglasno prisežno izpovedbo treh svedokov, ali če se eden izmed njih ne Odore več izpraševati, saj ostalih dveh potrditi. §. 587. Zapustnik more tudi pred sodnijo pismeno з. eodnijskih. ustno oporočati. Pismeno naredbo mora Zdpustnik saj z lastno roko podpisati, in sod-h'' osebno izročiti. Dolžnost sodnije je, zapustnika opomniti, da mora podpis z lastno ‘oko pristavljen biti, po tem sostavek s sodnim l'učatom zapečatiti, in na zavitku zaznamvati, ugava zadnja volja sc v njem hrani. Čez to 0l)ravilo je zapisnik napraviti, in sostavek se hrani pri sodnii, ki hode dala spricht), da ga je prejela. §. 588. Ako zapustnik hoče svojo voljo ustno izreči, je treba izrcčcnje v zapisnik vzeti, ktcri sc hrani zapečaten tako, kakor je bilo v poprejsnem paragrafu zastran pismenega sestavka rečeno. §. 581). Sodnija, klera pismeno ali ustno izrečc-nje zadnje volje sprejema, mora obstati najmanj iz dveh s prisego zavezanih sodnij-skih oseb, kterih ena opravlja ured sodnika v kraju, kjer se iz reče nje sprejema. Pričevanje druge sodnijske osebe, razu n sodnika, moreta tudi dva druga svedoka nadtunesto-vati. «j. 590. V sili se morejo ravno imenovane osebe v zapustnikovo stanovališče podati, njegovo poslednjo voljo pismeno ali ustno sprejeti, i*1 1)0 tem opravilo v zapisnik djati s pristavam dneva, leta in kraja. §. 591. Udje duhovnega reda, ženske, mladenci, ^ Neprikladni kteri osemnajstega leta niso spolnili, brez-|il(‘illlljih »»rea-llmni, slepi, gluhi ali nemi (mutci), dalje tlsti, ki zapustnikovega jezika ne razumejo, ne Umrejo priče biti pri naročilih poslednje volje. §. 592. Kdor je bil obsojen zavoljo hudodelstva Soljudje ali drugega hudodelstva iz hlepenja V° dobičku, sc ne more za pričo jemati. §. 593. Kdor ni kristjanske vere, ne more po-sh‘dnjc volje kristjana pričati. §. 594. Dedič ali volilojemnik ni prikladna priča Slede njemu namenjene zapuščine, in ravno oc njega zakonski druže, starši, otroci, '1гМ1 in sestre, ali osebe, ki so ž njim v ravno Cltl kolenu v svaštvu, in plačevani domači. Da f| UKl del, (Sluven.) 15 zavkaz velja, ga mora zapustnik z lastno roko spisati, ali ga pa morajo trije od omenjenih oseb različni svedoki poterditi. §. 595. Ako hoče zapustnik tistemu kaj zapustiti» kteri zadnjo voljo piše, ali njega zakonskemu družetu, otrokom, staršem, bratom ali sestram, ali osebam, ki so ž, njim v ravno tem kolenu v svaščini; se mora naredba tako n9 gotovo postaviti, kakor poprejšni paragraf v miscl jemlje. §. 596. Kar se ukazuje zastran nepristranosti svedokov, in njih prikladnosti, do gotoveg11 izpričati, kdo je zapustnik, velja tudi z. popotvanju na ladjah in v krajih, kjer kug1 ali enake nalezljive bolezni gospodarijo, s° tudi udje duhovnega reda, ženske in i»kl' ^Cr>či, kteri so štirnajsto leto izpolnili, vc-l)avne priče. 598. Zn te olajševane naredbe poslednje volje treba samo dveh prič, kterih ena more °poroko pisati. Kadar sc je nalczcnja bati, tudi ni treba, da bi obe h krati pričujoči bile. §. 599. Sest mescov po tem, ko sc vožnja na dokonča, ali kužna bolezen neba, zgube °*ajsane naredbe poslednje volje svojo moč. §. 600. Olajšave vojaških oporok so v vojaških r°stavab zapopadene. §. 601. Ako je zapustnik eno tu zapovedanih po- Neveljavnost tppk« ,. .... v . . i poslednjihnaredb “osti, ki niso izrecno sami previdnosti zaV04j p„manjk-^r(!Vuščene , v nemar pustil; naredba po-l| VI’sl1 1 obhkl' s*ednje volje ne velja. §. 602. Oedinske pogodbe, ki zadevajo celo za- nedinske po- PtlŠČin v godbe so le med in°) ah kak glede na celoto odločen zakonskimi veljavne. dol njo, sc morejo samo med zakonskim1 veljavno sklepati. Predpisi zastran njih so zapopadeni v poglavju od ženitnih pogodb. §. 603. od daritev na Kdaj gre daritev na nrimerlej smerti primerlej smerti. o i Nanašanje. čislati za pogodbo, kdaj za poslednjo voljo, jc ustanovljeno v poglavju od daritev. llcsclo iio^lavje. Humestnili dedičev in lidejkomisov. §. 604. ^sak zapustnik more na primerlej, da po- Navadno p..- _ stavljenje podde- tavljcni dedič dedine ne dobi, enega; in «tiča. a^° j c tudi ti ne dobi, drugega, in na enak Primerlej tretjega, ali tudi še več namestnih 'lt'dieev poklicati. Ta naredba se imenuje na-v,l(lno postavljenje namestnega dediča. Kdor ■le v redu p er vi poklican, je dedič. 605. je zapustnik izmed dveh odločenih Prinierlejev, da imenovani dedič ne more ' v,^č hiti, ali da dedič hiti noče, le enega iz-^°voril; je drugi primerlej izklcnjen. §. 236. dediču naložene bremena prehajajo Pravice u tai- tudi na , ... I . .. stega. ll« namestnega dediča, ki za njim na- stopi, kolikor niso te bremena po izrečni volji? ali po okoljščinah, stesnjene na dedičevo osebo. §. 607. A ko so samo sodediči za namestne dediče poklicani, da eden drugemu sledi; sc vzema» da je zapustnik dele, kakoršne je postavijo' nim dedičem odmeril, botel zapustiti tudi n»' mestnim dedičem. Če je pa razu n sodedičev še kdo drug za namestnega dediča postavljen» pripada neprevzeti del dodine vsi m po enako. §. 608. Fidejkomisim; Zapustnik ШОГС SVojeUlU dediču naložit* dolžnost, da nastopljcno dedino po svoj' smerti, ali v drugih odločenih primerlejü* drugemu imenovanemu dediču prepusti. Г11 naredba se imenuje fidejkomisno postavljen]6 namestnega dediča. Fidejkomisno postavijo' nje namestnega dediča zapopada molče n a' vadno v sebi. §. 609. koliko smejo Tudi starši smejo svoiim otrokom, dasi' starisi svojim J J otrokom dediče ravno bi le-ti nezmožni bili oporočati, sam0 podstavljati. 1 £l<-lde na premoženje, ktero so jim oni zaputili, dediča ali namestnega dediča postaviti. §. 010. Ako je zapustnik dediču prepovedal, čez 'loicVe fuiej-Z{ipuščeno premoženje oporoeati; je to М""јс, namestne- . e ga dediča. '■dejkomisno postavljenje namestnega dediča, 111 dedič mora zapuščino za svojo postavne dediče ohraniti. Prepoved, reč oddati, ne oklepa pravice, čez-njo oporoeati. §. 611. Versta, v kteri imajo lidejkomisni dediči ut-snjenje fldej-°den drugemu slediti, se nikakor ne utesnuje,stavljenja. ec so oni vsi zapustnikovi verstniki; more se iztegniti na tretjega, četertega in še dalje. §• J mestnih dedičev dvomljivo izrečeno, sc ima tako razlagati, da razlaga. 11 ” se sloboda dediča, z lastjo ravnati, kar sc narmanj more stesnnje. §. 015. Načini »gas- Navadno postavljenje namestnega dediča njenja ih'ivadiicga in fidejkomisnega ugasne, preci kakor je postavljeni dedič do-dino nastopil; fidejkomisno pa, kdar nobenega izmed poklicanih namestnih dedičev več ni; ali kadar primerlej neha, za kterega jc bilo narejeno. §. 010. Zlasti zgubiva brezumnemu storjeno lidej-komisno postavljenje namestnega dediča (§§. 008 in 609) svojo moč, kadar sc dokaže, da je bil on popolnoma pri zavednosti, ko jo svojo poslednjo voljo delal; ali (če mu je sodnija zavoljo zadobljenega razuma dopustila premoženje slobodno oskerbovati; in postavljenje namestnega dediča ne oživi več, če ravno je bil, ker se je bolezin ponovila, zopet pod skerbnika postavljen, in med tim oasom nobene poslednje naredbe ni storil. 617. Ako je zapustnik svojemu detetu o času, ko še ni imelo nobenega zaroda, namestnega dediča postavil, ugasne to postavljenje, če je dete zapustilo za saboj mlajše, ki so zmožni ded vati. §. 618. Fidcjkomis (rodovinski lidejkomis) je na-'edba, s k ter o se izrckuje, da je kako premoženje neoddavno blago rodovine za vse pri-kodnje naslednike rodu, ali saj za več od njih. §. 619. Fidcjkomis je sploh ali primogenitura 'di maj o rat ali seniorat; po tem, kakor je Fidcjkomis. Glavne venite fidcjkomis o v. Nasledjc njih. njega ustanovitelj nasledstvo namenil ali per-vorojenemu i» stareje verste; ali tistemu izi rodovine, ki je po kolenu najbližji; med več enako bližnimi pa staršemu po letih; ali zadnjič, ne gledaje na versto, staršemu iz rodovine. §. 620. V dvombi se vzema popred primogenitura, kakor majorat ali seniorat; in ravno tako ma-jorat popred, kakor seniorat. §. 621. pri Pri primogenituri prihaja mlajša versta še le po tem do fidejkomisa, ko starejše veČ ni, tako, da se mora brat poslednjega posestnika njegovim sinom, vnukom, povnukom in daljini mlajšim umakniti. §. 622. Ustanovitelj sme tudi red nasledstva čisto preoberniti, in zadnjorojenea iz stareje verste; ali najmlajšega iz vsili verst; ali sploh tistega poklicati, kteri je ali ustanovitelju lidejko- misa, pervemu pridobivcu ali poslednjemu posestniku ]to kolenu naj bližji. §. 623. Ce ustanovitelj zastran tega svoje volje ni razločno izrekel, sc gleda bolj na poslednjega posestnika , kakor na ustanovitelja fidejko-misa, in na pervega pridobivca. Ce je vec oseb v enakem kolenu, sc razsojuje za starejšega. §. 624. Ako ustanovitelj zapove, da naj fidejko-mis pripade vselej najbližjemu iz rodovine; so pod tim tisti razumeva, kteri je po občnem postavnem nasledstvu v dedino iz možkega Naroda najbližji. Med več enako bližnimi se vživanjc fidejkomisa deli, ako se iz naredbe oasprotno ne kaže. §. 625. Ako je kdo razim fidejkomisa za pervo-rojencovo versto ustanovil še drugi, ali več lidejkomisov za pozneje verste; dobiva po- sestnik pervoga fidojkomisa in njega zavod šc le tikvat posest kaccga druzega fidejkomisa, kadar v ostalih vcrstah ni nobenih k lidejko-misu poklicanih mlajših, in fidejkomisi ostajajo le toliko časa v eni osebi zedinjeni, dokler iznova ne hode dveh ali več verst. 620. Ženski zarod praviloma nima nobene pravice do fidejkomisov. Če je pa ustanovitelj izrečno ukazal, da naj po tem, ko bi možki rod odumerl, fidejkomis na ženske verste preide; biva to po redu, ustanovljenem za nasledbo možkega spola, vendar imajo možki dediči tiste verste, ki je prišla do posesti fidejkomisa, prednost pred ženskimi dediči. §. 027. Pogoji za usta- Brez posebnega dovoljenja postavodajne komis'u ° "' ' oblasti se ne more noben fidejkomis ustano- viti. Kadar se ustanovljuje, je treba reden, poverjen popis vsili, k fidejkomisu spadajočih reci sestaviti, in pri sodnii shraniti. Ti popis (inventar) služi za vodilo vsakikrat, kadar sc premeni posestnik, in kadar se loči lidejkomis od prostega premoženja. Za varnost hdvjkomisa je sodnija dolžna po posebnih predpisih skerbeti. §. 628. Ustanovitelj lidejkomisa ima pravico, preklic aiiopo-Ustanovljenje lidejkomisa preklicati, dokler „ja.' vslannvl'*e Sc nihče ni s predajo ali po pogodbi kake Pravice pridobil. In volja se ima za preklicno, če sc zapustniku povodi možki zakonski dedič, ki v fidejkomisu ni zapopaden. §. 629. Uast lidejkomisnega premoženja je raz- piaviio/.iuiiun deljena med vsimi pričakovavei, in vsako-ta^Lv in "imet-kratniin imetnikom lidejkomisa. Unim gre ^ lldl‘ik0 Sam° glavna last; temu pa tudi vžitna last. §. 630. Posebne pra- Glavna last daje iidejkomisnim prieako- vice pričakovav- cov. vavcom pravico, tirjati, da sc fidejkomisne dolžne pisma pri sodnii shranijo; naznanovati sodnii slabo gospodarjenje s Iidejkomisnim blagom ; nasvetovati vkupnega fidejkomisnega skerbnika (kuratorja), da bode fidejkomis in zarod namestoval; sploh vse to napravljati, cesar je za varnost bistva potreba. 631. Neutesnjene pra- Imetnik fidejkomisa ima vse pravice in vice imetnika in njega dolžnosti, dolžnosti vžitnega lastnika. Njemu gredo vsi vžitki od fidejkomisnega blaga, in od prirasti, ali ne bistvo njegovo. On nosi nasproti tudi vse bremena. Ako se je bistvo umanjšalo brez njegove krivnje, on za to ne daje odgovora. §. 632. omejene pra- Posestnik fidejkomisa se sme sicer svoje vice: a) fidejkomisnopravice odreči za sc, nikakor pa ne za za- blago spremeniti, _ v •zamenjati ali v rod, če bi ga tudi še ne bilo. Ce zastavi dedni zakup dati; plode (pridelke) fidejkomisa, ali fidejkomisno l'lago samo; velja zastavljenje le za tisti del plodov, kar jih ima pravico spraviti, ne pa fca iidejkomisno blago, ali za ti del plodov, ki gre nasledniku. §. (133. Glede na utesnjenje tu niže sledeče sme b) fidejkomisno • ..... .. ... blago spremeniti; '■»etnik fidcjkomisa nepremakljivo ndejkonn- zamenjati aii v ... . . dedni zakup dati; silo blago v kapital sprcobermti; on sme zemljišča za zemljišča zamenjati; ali za primerne davščine razdeliti; ali tudi v dedni %&kup (štant) prepustiti. §. 634. Za te premembe potrebuje dopuščenja r°dne sodnije. Sodnija mora vse znane pri-čakovavce; ali, če so maloletni ali nepričujoči, "jdi skerbnike; potem skerbnika fidejkomisa 111 zaroda zaslišati; prevdariti, ali so vzroki važni; in sosebno kadar dovoli razdelitev zemljišč, za to poskerbeti, da se ravna po v političnih ukazih predpisani. Pri tem Izgovorjeno odplavilo sc nalaga kakor fidej-komisni kapital. §. 635. o) zadolžiti. Imetnik fidejkomisa sme tretjino fidejko-misnega blaga zadolžiti ; ali tretjino kapitelov vzdigniti, ec lidejkomis iz njih obstoji. K temu ne potrebuje nobenega dovoljenja pri-eakovaveov ali skerbnikov; ampak samo po-terjenja redne sodnije. §. 636. odločba za- V to tretjino je treba vse bremena, ki so dolžljivc Irctjhie, _ _ ... pod kakorsnim koli imenom na lidejkomi-snem blagu, tako vštevati, da dve tretjini čisto prošli ostanete. §. 637. i„ vrednosti Če se ima fidejkomisno blago zamenjati lidejkomisnega , . . , blaga. ah zadolžiti, se vrednost njegova s sodno cenitvijo ; kadar se pa ima v denarje premc-niti, z javno dražbo odločuje. §. 638. Plačila za vračevanje fidejkomisnoga dolga J zavolj kterih bi bil pravico imel, fidejko-I,ri,gi del, (Slaven.) 10 misno blago zadolžiti, sc morajo stroški po-verniti. Za to povračilo imajo pa nasledniki oblast, treljino fidejkomisnega blaga z dolgi obložiti. Oddolživne plačila se opravljajo, kakor je v §. 638 predpisano. §. 642. Fidejkomisni upnik ne more tirjati, da mu sc dolg, če bi tudi s privoljenjem sodnije na fidejkomisu bil, izplača iz glavnega premoženja, ampak samo iz njegovib dohodkov. §. 643. neiitev pridei- Plodi zadnjega leta sc med prednikovimi “j“" dediči in naslednikom v lidejkomisu ravno tako dele, kakor med vživavcom in lastnikom (§. 519). §. 644. Reiveza ali Fidcjkomis se more razvezati, če ni ver pričakovati nobenega, k lidejkomisu poklicanega zaroda. Da se pa razreši fidejkomisna vez, je razim privoljenja vžitnega lastnika in vsili pričakovavcov, ki jih je z izvokom povabiti, tudi potreba, da se zasliši skerbnilc zaroda, in da sodnija dovoli. §. 645. Fideikomis nehava, če pogine; ali če ali vgasnjenje J fulejkomisa. so pomerle vse, v ustanovitncm pismu poklicane verste , ter ni nobenega zaroda upati. V drugem primcrlcju se zedinja glavna last z vžitno lastjo, in posestnik sme' po svoji volji 8 fidejkomisom ravnati. §. 646. Od postavljanja namestnik dedičev in od Razloček fidej- p , , v . • komisa od vsta- ‘•dejkomisov se razločujejo vstanove, po k te- nov. r‘l| se dohodki od kapitalov, zemljišč ali pra-v*c namenjajo na vse prihodnje čase za občno-koristne naprave, kakor za dubovnije (pre-l'onde), učilnice, bolnišnice ali ubožnice; ali za izderževanje kakih oseb. Predpisi zastran vstanov so v političnih ukazih zapopadeni. Enajsto poglavje. Od volil. §. 047. Kdo, kako In Da volilo (§. 535) velja, je potreba, da ga komu se more voliti aii legiratiizmožen zapustnik osebi, ki je dedvati zmožna, po veljavnem izrečenju poslednje volje zapusti. §. 648. Zapustnik more tudi enemu ali več sodedičem kako volilo naprej odmeniti; glede tega veljajo oni le za volilojemnike. §. 649. in kdo se more Volila obtcžujejo praviloma vse dediče, 7. opravo volila obtežiti. po meri njih dedinskcga deleža, clo tudi ti-krat, kadar se je lastna reč kacega sodediča volila. Zapustniku je pa na voljo dano, a*1 hoče posebej kacemu sodediču, ali tudi voli-lojemniku naložiti, da volilo opravi. §. 650. Volilojemnik se ne more popolni spolnitvi v°lila, ki mu gaje drugemu opraviti naloženo, zavoljo tega odtegniti, ker ono vrednost njemu Namenjenega volila presega. Ako pa volila n(i vzame, mora tisti, komur pripade, naročilo prevzeti, ali sebi pripadlo volilo tistemu v°lilojemniku prepustiti, ki je na-nj nakazan. §. 651. Zapustnik, ki je volilo posebni versti 0st‘b namenil, kakor: Žlabti, družini ali ubo-Kno, sme razdeljcnjc, ktera teh oseb in kaj llilj vsaktera dobi, dediču ali komu drugemu Popustiti. Ako zapustnik zastran tega ni nič "dločil; je izbor dediču prihranjen. §. 652. Zapustnik sme volilojemniku navadno ali Postavljanja Гк1 'i . . . . liri volilil>- ', prereže, preeerta, ali celi zapopad izbriše; uničuje svojo naredbo. Ako sc je iz-111 c d več enakoglasnib pisem samo eno pokončalo ; se iz tega ne more soditi, daje 'titredba oporečena. §. 722. Ako seje omenjeno pokvarjenje pisma le P° naključbi zgodilo; ali če seje pismo zgubi-,0; poslednja volja ob moč ne prihaja, da se *c naključba po dokazal ih v sodnem redu Ustanovljenih, in zapopad pisma tako skaže, kakor sc mora ustna naredba poslednje volje kazati. §. 723. Ako je zapustnik poznejšo naredbo uničil, |sno pismeno naredbo pa celo pustil; dobiva poprejšna pismena naredba zopet moč. Ustna poprejšna naredba s tim na novo ne oživuje. §. 72k. au c) dom- Volilo se ima za preklicano, ako je za- nevni; pustnik voljeno tirjavo potirjal in prejel; če je komu voljeno reč oddal, in je ni zopet nazaj dobil; ali če jo je tako v drugo spremenil, da je reč svojo poprcjšno podobo i» svoje poprejšno ime zgubila. §. 725. Volilo pa velja, ako je dolžnik dolg iz lastnega nagiba plačal; ako se je volilo po sodnem ukazu oddalo; če je bila reč brez zapustnikovega privoljenja prenarejena. §. 726. 3. po odpovedi dedičev. Ako noče ali ne more ne dedič, ne poddcdič zapuščine vzeti, prehaja ded inska pravica na postavne dediče. Ti so pa dolžni, ostale zapustnikove naredbe spolniti. Ako se tudi oni dedine odpovedo, sc imajo volilo-joinniki razmerno za dediče. Dl'u6i del. (Slaven.) 18 Trinajsto poglavje. Od postavnega nasledstva. §. 727. Primerieji po-Ako umcršl ni zapustil nobenega vcljavnog1,1 stavnega nasled- stvavdedino. izrpčenja poslednje volje; če v njem ni z.a' stran vsega svojega premoženja sporočil; tistim, kterim je bil po postavi dolžan, de* dcdinc odmerili, ni, kolikor gre, zapustil’ ali če postavljeni dediči dodine vzeti ne tn°' rejo ali nečejo; nastopa celoma ali deloma p°' slavno nasledstvo. §. 728. Kadar ni veljavnega izrečenja posledflj0 volje, pripada cela zapuščina rajnega posta' nim dedičem. Kadar je pa kako veljavno iz-rečenje poslednje volje, jim gre tisti del, kteri v njem ni nikomur namenjen. §. 729. Ako je kaki osebi, kteri je zapustnik po ivedpi«zapri- .»iiv i . merlej prikvalje- postavah del dedine zapustiti dolžan bil, z izre- nega dolžnega v. .. . ... dela. cenjeni zadnje volje storjena krivica; sme ona, opiraje se na postavni predpis, dedinski del, ki ji po sledečem poglavju gre, po sodnii tir-jati. §. 730. Postavni dediči so najpreči tisti, ki so po zakonskem zarodu v najbližji versti z zapust-n*kom v žlahti. Verste rodu ali žlahte sc po sledečem načinu odločujejo. Postavni dediči: ]. Žlahtnila zakonskega vodu. §. 731. K pervi versti spadajo tisti, ki izhajajo nj.ii verste, ktere so dedvati 18 * zmozne. 1. versta otroci. od zapustnika kakor svojega debla, namreč: njegovi otroci in njih mlajši. K drugi versti spadajo zapustnikov oče in mati, in pa tisti, ki z zapustnikom vred od očeta in matere izhajajo, namreč: njega bratje in sestre in njih mlajši. K tretji versti spadajo dedi in babe (stare matere), z brati in sestrami staršev in z njih mlajši. K četerti versti spadajo zapustnikovi pervi prededi in prebabicc, s svojimi mlajši vred. K peti versti spadajo zapustnikovi drugi prededi in prebabicc, s tistimi vred , ki od njih izhajajo. K šesti versti spadajo zapustnikovi tretji prededi in prebabice, s tistimi vred, ki so jih oni zarodili. §. 732. Če ima zapustnik kaj zakonskih otrok pervega kolena, jim pripada vsa dedina, naj bodo možkega ali ženskega spola; naj so sc rodili, dokler je zapustnik živel, ali po njegovi smerti. Ako je več otrok, se dedina deh med nje po njih številu na enake dele. Vnuki še živečih otrok, in p o vnuki še živečih vnukov nimajo pravice do nasledja. §. 733. Ako je kak zapustnikov otrok pred njim umeri, in ako živi od njega eden ali več vnukov, pripada delež, ki bi hil šel umeršemu otroku, temu zapuščenemu vnuku cel, ali več vnukom po enačili delih. Če je tudi od teh vnukov eden umeri in povnukc za sabo zapu-stil; se ravno tako delež umeršega vnuka uted povnukc vsim enako razdeljuje. Ako žive °d kaccga zapustnika še daljnejši mlajši, sc dola delitev razmerno po ravno danem predpisu. §. 734. Tako se dedina deli ne samo tikrat, kadar vnuki umerših otrok z otroci še živečimi, daljnejši zapustnikovi mlajši z bližjimi vkup zadenejo; ampak tudi tadaj, kadar sc 'tna dedina samo med vnuke raznih otrok; ali med povnuke raznih vnukov deliti. Torej ne morejo od slednjega otroka zapuščeni vnuki, in od slednjega vnuka zapuščeni pov-nuki, bodi jih mnogo ali malo, nikdar ne več ne manj dobiti, kiikor bi bil umerši otrok ali umerši vnuk dobil, da sta ostala živa. §. 735. 2. veretn: starši Če ni nikogar, ki bi od zapustnika same-j ga izhajal, prehaja dedina na tiste, ki so mu žlahta v drugi versti, namreč: na njegove starše in njih mlajše. Ako še živita oba starša, jima gre vsa dedina po enačili delih. Ce je eden zmed tih staršev umeri; stopajo njegovi zapuščeni otroci ali mlajši v njegovo pravico, in polovica, ktera bi bila šla umer-šemu, sc med nje razdeljuje po tistih vodilih, ki so v §§. 732—734 zastran deljenja •ledine med otroci in daljnejšimi mlajši zapustnika ustanovljene. §. 736. Ce sta oba zapustnikova starša umerla, se razdeljuje tista polovica dedine, ki bi bila °čctu pripadla, med njegove zapuščene otroke ln njih mlajše; druga polovica pa, ki bi bila sla materi, med njene otroke in njih mlajše po §§. 732 —734. Ako od teh staršev ni •Ivuzib otrok , razun tistih , ki sta jih oba vkup zarodila , ali njih mlajših; dele oni °hc polovici med seboj po enačili delih. Ako Je pa razun teh tudi kaj takih otrok, ki sta J‘h oče, ali mati, ali oba v kakem drugem Zakonu zarodila; dobivajo tisti otroci, ki sta J‘h oče in mati vkup zarodila , ali njih mlajši 0(1 očetove in od materne polovice njim gre-^°či, s popoli brati in sestrami enaki, delež. §. 737. Ce eden izmed umerših zapustnikovih staršev ni ne otrok, ne mlajših za sabo zapustil; pripada vsa dedina drugemu, še živemu, staršu. Ako tudi ti več ne živi, sc razdeljuje vsa njegova dedina med njegove otroke in mlajše po že povedanih vodilih. §. 738. s. versta: de- Ako so zapustnikovi starši brez mlajšev di in njih zarod. odumerli, prelmja dedina na tretjo versto, namreč: na zapustnikove dede in babe in njih mlajše. Dedina sc razdeljuje potem na dva enaka dela. Ena polovica gre očetovim staršem in njih mlajšim, druga materinim staršem in njih mlajšim. §. 739. Vsaka teh polovic se enakoma deli med dede in babe obeli strani, če še žive. Če j c ded ali baba (stara mati), ali če sta oba od ene ali druge strani umerla; se polovica, ki jo tej strani pripadla, deli med otroke in mlajše teh dedov po tistih vodilih, po kterih sc mora v drugi versti cela dedina med otroke in rolajše zapustnikovih staršev razdeljevati (§§.735—737). §. 740. Ako sta od očetove ali od materne strani ded in baba umerla, in tudi ni mlajših ne °il dedka ne od babe te strani; pripada vsa ledina še živemu dedu in babici druge strani; po nju srnerti, njunim zapuščenim otro-kom in mlajšim. §. 741. Kadar tretja versta popolnoma odumre, t. veista: pro- pp-i . s dedi in prebabi- t 'maja postavno nasledstvo na četerto. K tej ce in njih zarod. Versti spadajo stariši očetovega dedka in njih mlajši; starši očetove babice s svojimi mlajši; stariši maternega dedka s svojimi mlajši; in stariši materne babice s svojimi. §. 742. Ako je kaj žlahtnikov od vseh teh štirih rodov, se razdeljuje dedina med nje na štiri enake dele, in vsak del se deli zopet med osebe vsakega rodu po ravno teli vodilih, po kterih se med zapustnikovimi stariši in njih mlajši vsa dedina postavno deli. §. 743. Ako je eden izmed rodov te verste že ugasnil, ne pripada njegov delež vsim trem ostalim rodovom; ampak, če je minuli rod od očetove strani, pripada drugemu rodu očetove strani polovica dcdinc; in, če je minuli rod od materne strani, pripada ravno tako drugemu rodu materne strani polovica dedinc. Ako sta pa oba roda očetove in materne strani pomerla, pripada vsa dedina na dva roda druge strani, in ako je tudi od teli že eden 0 du m eri, na edini ostali rod te strani. §. 744. Če od čctcrtc verstc noben žlahtnik več 5. versta: pre-»m, spada uedina na peto, namreč: naprebabice in njih druge zapustnikove prcdede in njih mlajše. K tej versti spada rod očetovih dedov očeto-Vega dedka; rod maternih dedov očetovega dedka; rod očetovih dedov očetove babice; l°d maternih dedov očetove babice; rod oče-tovih dedov maternega dedka; rod maternih dedov maternega dedka, rod očetovih dedov ‘uaterne babice; in rod maternih dedov ma-tcvnc babice. §. 745. Vsak izmed teh osmih rodov ima z drugimi enako dedinsko pravico, in ako je kaj žlahtnikov od vsakega rodu; sc dedina med njimi na osem cnacih delov razdeljuje, in vsak del sc dalej deli med osebe tega rodu po redu za poprejšne verste predpisanem. §. 746. Ako je eden teh osmih rodov ugasnil, pripada to, kar bi bilo očetovim dedom enega dedka ali babice šlo, rodu maternih dedov ravno tega dedka ali te babice; in kar bi bilo maternim dedom enega dedka ali ene babice šlo, pripada rodu očetovih dedov ravno tega dedka ali ravno te babice. §. 747. Ako sta oba rodova enega dedka ali ene babice odumcrla; ostajajo deleži, ki spadajo k očetovski strani zapustnika, pri ostalih rodovih očetovske strani; in deleži, ki gredo k materni strani zapustnika, ostajajo pri ostalih rodovih materne strani. Ako pa od vsili štirih rodov očetovske strani, ali pa od vsili štirih rodov materne strani nobenega žlaht-nika več ni; dobivajo rodovi druge strani vso dedino. §. 748. Ce je zadnjič tudi peta versta čisto uga- o. versta: .. nadpreprodcdi in sniia, prehaja postavno nasledstvo na sesto, nadpreprebabice n'Onreč na tretje predede zapustnikove in njih j mlajše. K tej versti spada šestnajst rodov, namreč: rodovi tistih staršev, od kterih so Prišli predstariši pete verste. Ako je od vsa-k^ga teh rodov kaj žlahtnikov živih; se raz-dnljuje dedina na šestnajst enačili rodovskih delov, in vsak rodovski del se deli dalej med y'lahtnike tega rodu po že povedanih vodilih. Jzklenjenje duljnisih zlahlni-kov. II. Postavna dedinska pravica legitimiranih otrok. §. 749. Ako od enega teh rodov več noben žlahtnih ne živi, prehajajo njih deleži na tiste rodove, ki so po predpisu §§. 743 in 746 г minulimi rodovi v najbližji zavezi. Ako žive samo žlahtniki enega rodu, jim gre vsa de-dina. §. 750. Ako je kdo zapustniku od več, kakor od ene strani žlahta; vživa od vsake strani tisto ded insko pravico, ktera mu, kakor žlahtniku od te strani posebej, gre (§. 736). §. 751. Na teh sest verst zakonske žlahte sc utesnuje pravica nasledstva glede premoženja, ktero se sine slobodno dedičem zapustiti-Daljniši zapustnikovi žlahtniki so od postavnega nasledstva izklenjcni. §. 752. Zuncj zakona rojeni, pa s poznejšiO1 zakonom svojih staršev vzakonjeni otroci, kakor tudi tisti, kterim biva, da si ravno so sc njih stariši s kakim zadcržkom poročili, posebna vgodnost §. IGO na korist, vživajo pod utesnjcnjem v ravno tem §. 160 in §. 161 zapopadenim tudi glede postavnega nasledstva pravice zakonskih otrok. §. 753. Nezakonskemu, z milostjo postavodavca vzakonjenemu otroku gre le tikrat postavna dedinska pravica do očetove zapuščine, če je Idi vzakonjen na očetovo prošnjo s tim nainc-ftorn, da bi enake pravice z zakonskimi otroci do prostolastnega premoženja vžival. $. 754. Glede na mater imajo nezakonski otroci m. Nezakon-Pr* postavnem nasledstvu v prostolastno pre- ' ^oženje enake pravice z zakonskimi. K zapuščini očeta in očetovih žlahtnikov, potem starišev, dedov in drugih žlahtnikov matere nc gre nezakonskim otrokom postavno na-sledstvo. §. 755. iv. vsinovijen- Vsinovljenci imajo pri postavnem nasled- cov (posinkov in poheerek). stvu v pvostolastno premoženje svojega vsi-novnika enako pravico, kakor zakonski otroci. Glede na žlalitnike njegove in na zakonskega družeta, ktcri v posinovljcnje ni privolil, jim ne gre nobena dedinska pravica. Oni pa ob-deržavajo postavno dedinsko pravico do premoženja svojih pravnih starišev in žlahtnikov. (§. 183). §. 756. v. dedinska Stariši imajo do zapuščine svojih vza-glede otrok, v konjeiuh, ah tacih nezakonskih otrok, ki po-omenjfnäi. ’' sobno vgodnost postave vživajo, ravno to vzajemno pravico, ktera je otrokom do zapuščine svojih staršev dana (§§. 752—754). V premoženju nezakonskega otroka, ki ni bil vzakonjcn, gre samo materi nasledstvo; oče? vsi dedi in ostali otrokovi žlahtniki so od njega izklcnjcni. Tudi vsinovniki nimajo postavne dedinske pravice do zapuščine vsinovljenca? ona pripada po postavnem nasledstvu njegovim žlahtnikom. §. 757. Zapustnikovemu zakonskemu družetu, f ^1', kteri ga jc preživel, gre, brez razločka, ali*l,|“"18k<‘sa ,,ru •ma kaj lastnega premoženja ali ne, ako je troje ali vee otrok, z vsakim otrokom enak del (ledine; ec je pa manj od treh otrok, eeter-tina zapuščine, dajo do sinerti vživa; last tacega deleža ostaja otrokom. §. 758. Ce ni nobenega otroka, pa je kak drugi Postaven dedič, dobiva zakonski druže, ki dalj ^ivi, nestesnjeno last četerti zapuščine. Vendar se pa kakor v tem, tako tudi v primerleju §• 757 všteva v dedinski del, kar po ženitnih Pogodbah, po kaki dedinski pogodbi , ali iz kake poslednje naredbe zakonskemu družetu, oo ga preživi, iz premoženja druzega družeta Pripada. nika §. 759. Ako pa ni nobenega zapustnikovega žlaht-•z »gorej omenjenih šest verst, niti dru-7‘cga dediča izmed listih, ki so v §§. 752— poklicani ; pripada zakonskemu družetu Ooigi del. (Slaven.) 1« Zapuščina brez dediča. Izjeme od občnega nasledstvenega reda. vsta dedina. Vendar pa nima po svoji krivnji ločen zakonski druže pravice ne do družetove dedine, ne do kaeega deleža od nje. §. 760. Ce tudi zakonski druže več ne živi, za pada zapuščina, kakor brezdedično blago, ali deržavnemu zakladu ali pa tistim osebam, ki imajo po političnih ukazih pravico, si brezdedično blago osvojevati. §. 761. Izjeme od postavnega, v tem poglavju odločenega nasledstva, ki veljajo glede kmetijskih posestev, in zapuščine duhovnih oseb, so v političnih postavah zapopadene. Mtiriiafsto im^lavje. dolžnega dela, in od vštevanja v dolžni ali v (ledinski del. 762. Osebo, ktcrim zapustnilc mora v sporočilu po- i;Ipi.„„ os,.bc.m KJe volje del (ledine zapustiti, so njegovi „im dedivem ,i»i. otroci; in e e teh ni, njegovi starisi. §. 763. 1’od imenom otroci se zapopadajo po oben nem pravilu (|SJ. 42) tudi vnuki in povnuki; >n V(»<1 imenom starisi vsi predniki. Med '"ozkim in ženskim spolom, med zakonskim nezakonskim rodom ni tukaj nobenega razločka, samo če bi za te osebe pravica in red postavnega nasledstva nastopila. §. 704. Dedinski del, kterega imajo te osebe pravico tirjati, sc imenuje: dolžni del; njim samim se v tem oziru pravi nujni dediči. §. 765. Koliko, Za dolžni del odločuje postava vsakemu otroku polovico tega, kar bi bilo po postavnem nasledstvu na-nj prišlo. §. 766. V navzgorni versti gre vsakemu nujnemu dediču za dolžni del tretjina tega, kar bi bil po postavnem nasledstvu dobil. §. 767. in pod kivvimi Kdor se je dcdinske pravice odpovedal; kogar predpisi v osmem poglavju dani, od de-dinske pravice izklepajo, ali kogar je zapustnik iz pravičnega vzroka rezdedinil; ti nima nobene pravice do dolžnega dela, in kadar se odmerja le-ti del, se čisla, kakuv da hi njega kar ne kilo. §. 768. Otrok se sme razdediniti: 1. če je od kristjanstva odpadel; 2. veje zapustnika v revščini brez pomoči pustil; 1$. če je zavoljo hudodelstva za vse žive 'Ini ali saj za dvajset let v ječo obsojen; 4. če občnim šegam (javni nravnosti) ter-dovratno nasproti živi. §. 769. Iz ravno teh vzrokov se sme tudi starišein dolžni del odtegnili, in še sosebno tikrat, kadar so izrejo otroka čisto zanemarili. Cesti je tre ha za pravično iz dedinjeiye ali otl-tegiijenjo dedi no. §. 770. Sploh se sme dolžni del nujnemu dediču v poslednji volji tudi zavoljo takih djanj odtegniti, ktere delajo dediča po §§. 540 do 542 dcdinske pravice nevrednega. 771. Vzrok razdedinjenja, naj ga je zapustnik izrekel ali ne, mora dedič vsigdar dokazati; tudi je treba, da je v besedah, in v pomenu postave uterjen. S. 772. Hazdedmjenju se samo po izrečnem, v postavni obliki storjenem preklicu moč jemlje. §. 77;$. A ko je nujni dedič zlo zadolžen in zapravljiv, ter se je bati, da bi, kakor je vsa podoba, dolžni del, kteri mu gre, ves ali saj iz večjega njegovim otrokom odšel, mu sme zapustnik dolžni del odtegnili, to da le tako, da se otrokom nujnega dediča nakloni. §• 774. Kako se ima Dolžni del se more zapustiti v po- dolžiti del zapu- e # . siui. dobi dedinskega dela ali volila, če tudi Ш izrečno dolžni del imenovan. Ali nujni de- dedič ga mora čisto prostega dobiti. Vsak pogoj ali breme, s čimur bi se oblagal, je brez veljave. Ako sc nujnemu dediču kak večji del dedine nameni, sme takošno utesnjenje le ti del zadevati, ki dolžni del presega. §. 775. Nujni dedič, ki je brez pogojev v §§. 768 Pravni Pri- J J i o j pomoćki nujnega do 773 predpisanih razdedinjen , sme vcsilc<,i,lt: 11 J n) p vi krivic- dolžni del, kteri mu gre; če mu je pa bil či-nem i*) kadar je celo izpuščen. Je vedel, da so na svetu, enega čisto zamolči, Sre tudi temu otroku samo dolžni del. §. 777. Ako se pa da iz okolščin dokazati, da za-ln|stnik enega izmed več otrok samo za to ni 0ttlei|il, ker ni vedel, da je na svetu, sc iz-Pusčeneu ni treba z dolžnim delom zadovoliti; temoč sme tirjati takošen del dedinc, kakor-šen pripada naj manj dobivšemu nujnemu dediču, enak del pa tikrat, kadar je za dediča postavljen edini ostali nujni dedič, ali kadar so vsi nujni dediči, kar jih je še, na enake dele poklicani. S- 778. Ako ima zapustnik samo enega nujnega dediča , in ga iz zgorej rečene pomote kar v misel ne vzame, ali ako zapustnik brez otrok še le po tem, ko je poslednjo voljo izrekel, nujnega dediča dobi, za kterega ni posker-bel; se le volila odločene za javne naprave, za darila zavoljo storjenih služb, ali za pobožne namene, razmerno opravljajo, to da le tako, da znesek teh volil četerti čiste zapuščine ne presega, vse ostale naredbe poslednje volje pa zgubljajo vso veljavo. Zadobi-vajo pa zopet svojo moč, ako nujni dedič pred zapustnikom limerje. §. ;79. Ce otrok preti zapustnikom umre, in mlajše za sabo zapusti, stopijo ti molče izpuščeni mlajši glede (ledinske pravice na otrokovo mesto. 780. Mlajši otroka, kije v zadnji volji izrečno 'azdedinjen, pa je pred zapustnikom umeri, 'majo le pravico, dolžni del tirjati. §. 781. Ako se nujni dedič navzgorne verste molče izpusti, ne more nigdar druzega kakor dolžni del iz zapuščine tirjati. §. 782. Ako more dedič dokazati, da se je kak zamolčani nujni dedič zakrivil s kakim v §§. 708—770 omenjenim vzrokom razdedi-•'jciija; se ima to zamolčanje za molčeče Pravno razdedinjenje. §. 783. dol Kadar koli nujnemu dediču dedinski ali zmi del, kteri mu gre, clo ni zapuščen ali Kdo ima k opravi dedi riškega ali dolžnega dela prinašati. ne , morajo postavljeni dediči, kakor tudi volilojemniki razim rno pvidodajati, kolikor je za popolno poplaeanje potreba. §. 784. Kak»«e dolžni Ua sc dolžni del prav izmeri, je treba na dvl meri in ra- ... . . . vuni; lanjko popisati in po redu ceniti vse zapuščini prištete premakljive in nepremakljive reči, vse pravice in ti rjav c, ktcrc je zapustnik svojim naslednikom prosto zapustiti smel, cio vse, kar je kak dedič ali volilojemnik v zapuščino dolžan. Nujnim dedičem je na voljo dano, pri cenitvi nazočim biti, in tu svoje opombe delati. Na to pa oni ne morejo siliti, da bi se zapuščinske reči za pozvedbo njih prave vrednosti prodale. $. 785. Dolgovi in druge bremena, ki so že ob času, ko je zapustnik živel, na premoženju bile, se od zapuščine odštevajo. 780. Dolžni dol so računi, ne glede na volila, ■n druge, iz, poslednje vtdjc izvirajoče bre-■nena. Dokler ni v resnici odkazan, se zapuščina, glede na dobiček in kvar, čisla za bla-S0, med glavnimi in nujnimi dediči po pri-01 eri vkupno. S. 787. Vse, kav nujni dediči po volilih ali po Vstemue v J 1 dolžni del. drugih zapustnikovih naredbah v resnici iz zapuščine dobe, se deva v račun, kadar sv jim bulini del odločuje. §. 788. Kar je zapustnik, dokler je živci, dal svoji *llка potrošil, se všteva v dolžni del. §. 789. Glede na dolžni del starišev se všteva to, kav so [i» pogojnega oglasenja za de- pravne dobrote popisa ali inventarja, mora(Uea. sodnija preci popis na stroške zapuščine sestaviti. Tak dedič je upnikom in volilo-jemnikom le toliko zavezan, kolikor dedina premore za njih, in tudi za njegove lastne tirjave, ki jih razun dedinske pravice ima. §. 803. Zapustnik ne more dediču ne prideržka Pr,ivi.ca’ ?c,h* ж 1 no pogojno ali nc- pravne dobrote vzeti, nc nanravljenja po-i>0g"j|10 / 1 u v i ali se je odpove- piša prepovedati. Cio odpoved v (ledinski po-da"‘ ^°dbi med zakonskima zastran tega storjena Jc brez moči. 804. 1'udi tisti, kteremu gre dolžni del, sme *lrjati, da sc popis napravi. §. 805. Kdor more svoje pravice sam oskerbovati, ttmu je dano na voljo, dedino ali nepogojno, Pa s prideržkom zgorej rečene pravne do-^r°te nastopiti, ali seje tudi odreči. Varhi in Dlu6l del. (Ploven.) 20 skerbniki imajo dolžnost, na zadevnem kraju dane predpise spolnovati (§. 233). §. 806. Kakor se je dedič pred sodnijo za dediča oglasil, ne more več svojega oglašenja opo-reči, niti brezpogojnega oglašenja premenitb in si prideržati pravno dobroto popisa. §. 807. Če se izmed več sodedičev nekteri nepogojno, n ek ter i pa, ali tudi le eden izmed njih s prideržkom omenjene pravne dobrote za dediče oglase , je treba popis napraviti, i|1 s tim prideržkom storjeni oglas za podlag0 zapuščinske obravnave vzeti. V tem, kakor tudi v vseli primerlejih, v kterih mora popis sostaviti, vživa tudi ti, ki se je nepogojno za dediča oglasil, pravno dobrot0 popisa, dokler se mu d edina še ni izročila. §. 808. Ako je kdo za dediča postavljen, kom01 bi bila dedinska pravica tudi brez izrečen]1'1 Od vzrlja d edine v pORCst. 195 poslednje volje celo ali deloma šla; nima pravice, opiraje sc na postavno nasledstvo, izro-čvnje poslednje volje na nič djati. On •flora ali dedino iz poslednje volje nastopiti, ali sc je do cela odpovedati. Osebe pa, kto-rim gre dolžni del, se smejo dedine odreči, priderževaje si dolžni del. §. 809. Ako je dedič umeri, preden je dedino, Prenos dedin- . . ske pravice. mu je pripadla, nastopil, ali se je odpovedali sledijo njegovi dediči, če jih zapustnik ••i izklenil, ali ni drugih namestnih dedičev Pflklieal, v pravico, dedino vzeti, ali sc je 0,lreči (§. 537). §. 810. Ako dedič, kadar nastopa dedino, svojo •ledinsko pravico dovelj izkaže, mu je osker-l'flvanjc in vživanjc zapuščine prepustiti. Navedbe pred prisodho dedine : n) oskerbo-vanje nli uprav-ljenje ; §. 811. Za varnost ali izplačilo zapustnikovih up-fliliov h ) z, a var vonj e ali iz pl a vanj e up- ne skerhi sodnija več, kakor oni sami »'kov; 20 * prosijo. Upniki pa niso dolžni, čakati, da sc kdo za dediča oglasi. Oni smejo svoje tirjave zoper dedinsko premoženje postaviti in zaprositi : da sc za njega obrambo skerbnik postavi, proti komur bi mogli svoje tirjave izpeljati. §. 812. e) noćenje Ako upnika dcdinc, volilojemnika ali zapuščine od de- . , . dičevega premo-nujnega deuiea skcrb obhaja, da bi njegova tir-java, ee se zapuščina z dedičevim premoženjem zmeša, utegnila v nevarnost priti; more, preden se dedina prisodi, tirjati, da sc ona od dedičevega premoženja loči, da jo sodnija brani, ali skerbnik oskerbuje, da se njegova pravica na-njo predznamva in poplača. V takem primerleju mu pa dedič ni več i-/' lastnega premoženja zavezan, če bi se bd tudi nepogojno za dediča oglasil. il) sklic zapuščinskih upnikov. §. 813. Dediču, ali pa postavljenemu skerbnik11 zapuščine je dopuščeno, da se stan dolg°v zve, za izdanje izreka (edikta) prositi, s ktc-rim sc vsi upniki na okoljščinam primeren eas povabijo, da svoje tirjave napovedo in dokažejo, in dokler ti obrok ne prejde, sme z odplačevanjem upnikov pojenjati. 8П. liC-to povabilo sodnije ima to moč, da Veinek skiiea upnikom, kteri se v odločenem obroku niso oglasili, do zapuščine, če je s poplačanjem naznanjenih tirjav pošla, nobena pravica več ne gre, razun kolikor bi kako zastavno pra-v'co imeli. §. 815. Лко dedič dovoljeno mu previdnost sod- «n njega upa . . v seonja. llega povabila v nemar pusti; ali če nektere ly-med upnikov, ki so se oglasili, preci izpla-> ne gledaje na pravice ostalih, pa nekteri "Pniki zavolj nezadostne zapuščine neizpla-v,tni ostanejo; jim je on, če prav se je po-S°jno za dediča oglasil, s celim svojim prc-'"oženjem toliko zavezan, kolikor bi bili pla- čilo dobili, da je bila zapuščina po postavnem redu v izplaeanjc upnikov obernjena. §. 816. e) izkaz za- Ako je zapustnik izpeljevavca ali izverše- stran spolnjenja posiedno volje, vavca (eksekutorja) svoje poslednje volje ime- ali po izvev.se- vaveu oporoke, noval, je temu puščvno na voljo, to opravilo na-se vzeti ali ne. Ako ga je prevzel, je dolžan, ali sam kakor pooblaščenec zapustnikove naročila spolniti; ali pa mudnega dediča priganjati, da jih spolni. §. 817. aii po dediču. Ako ni imenovan nikak izpeljevavee poslednje volje, ali, če imenovani tega opravila na-se ne vzame, ima sam dedič dolžnost, zapustnikovo voljo, kolikor je mogoče, spolniti, ali pa njeno spolnitev zagotoviti in to sodnii izkazati. Glede na odločene volilo-jemnike mora samo dokazati, da jim je naznanil volila, ki so jim pripadle (§. G88). §. 818. Politični ukazi zapovedujejo posebno, k terc davščine je dedič dolžen poplačati, preden more posest dedine doseči, in kaj mu je tikrat, kadar je zapustnik dolžnost imel, deržavnemu zakladu račun dajati, zastran tega izkazati. §. 819. Kakor je sodnija pravega dediča po da- Kdaj se im» oem izrccenju, da (ledino nastopi, spoznala, аш au prtreei. 1,1 je le-li dolžnosti izpolnil, sc mu dedina Prisodi, in obravnava sklene. Ilazun tega pa П|°га dedič, da se last nepremakljivih reči v resnici prenese, spolniti, kar §. 430 predpi-suje. 820. A ko je več dedičev vkupno dedino brez zaveza vkup-Pravnc dobrote popisa nastopilo, so oni vsim dedinskim upnikom in volilojemnikom celo ^di po tem, ko se jim je dedina prisodila, navezani vsi za enega in eden za vse Med sel,()j j)a S() d0]£ni prilagati po razmeri svojih dedinskih delov. 821. A ko so sc sodediči pravne dobrote popisa poslužili, so pred prisodbo dedinskim upnikom in volilojenmikom po §. 550 zavezani. Kakor jim je pa dedina prisojena, je vsak izmed njih tudi za take bremena, ki dedin-skega premoženja ne presegajo, le po primeri svojega dedinskega dela odgovoren. §. 822. Zavavovavni Dedičevi upniki smejo sicer pripadlo mu lioslužki za dtdi- čeve upnike. dcdinsko blago, tudi preden mu je prisojeno, pod prepoved djati, zarubiti ali predznambi podvreči. Vendar se pa tako zavarovanje ne more drugače dodeliti, kakor z izrečnim prideržkom, da ne bode na kvar tirjavam, ki bi sc pri obravnavi zapuščine prikazale, m da naj še le od časa dosežene prisodbe moč zadobi. 823. Dediuskeluž.Lc, Tudi po zadobljeiii prisodbi more tisti, ki terdi, da ima boljšo ali enako dcdinsko pravico, posestnika dedine tožiti, da mu jo odstopi, ali ž njim deli. Last posameznih dedim Od \ zetja dedine v posest. 201 prištetih reči pa se nc ti rja z dedinsko, timoč z lastninsko tožbo. §. 824. Cc sc toženec obsodi, da mora vso ali nekaj zapuščine odstopiti, se pravice do pover-nitve plodov, kar jih je posestnik potegnil, ali do poplačila stroškov, ki jih je na zapuščino obernil, sodijo po vodilih, ki so glede na poštenega ali nepoštenega posestnika v poglavju od posesti sploh ustanovljene. Kak tretji pošten posestnik ni za dedinske reči, ki jdt je med tim časom pridobil, nikomur odgovoren. Njih učinek. Sestiiajftlo poglavje. Od solasti in vkupnosti dnigili stvarnih pravic. 825. odkod izvira Kadar gre last ravno tiste reči, ali ravno vkupnost. tista pravica več osebam nerazdelno, biva vkupnost. Vkupnost ima svojo podlago v kakem naključnem prigodku, v postavi, v poslednji volji, ali v kaki pogodbi. §. 826. Po raznih izvirih, iz kterih vkupnost izhaja, se tudi pravice in dolžnosti deležnikov natanjenvjo odločuj «jo. Posebni predpisi zastran vkupnosti blaga, ki iz pogodbe izvira, sc dajejo v sedem in dvajsetem poglavju. §. 827. Kdor tvrdi, da mu gre delež kake vkupne rv‘či, mora svojo pravico dokazati, ako jo drugi deležniki odbijajo. §. 828. Dokler so vsi deležniki edine misli, sc vkupne pravi v. I . .... . ce deležnikov. čislajo le za eno osebo, m imajo pravico, z vkupno rečjo ravnati, kakor se jim ljubi. Ka-k°r pašo nejedini, ne more noben deležnik na vkupni reči take spremembe početi, po kteri *'i se z deležem kakega drugega zavkazovalo. §. 829. Vsak deležnik je popolen lastnik svojega Pravice deiei- deleža. sme on delež ali vžilke iz njega ^ali, Kolikor pravic svojib sodeležnikov ne deležu, j 6 svoji volji in nezavisno zastaviti, voliti al drugače kako oddati (§. 301). §. 830. Vsak deležnik ima pravico, siliti na to, da se račun da in dohodki razdcle. Praviloma sme tudi tirjati, da se vkupnost razdre; toda ne v nečas ali ostalim na kvar. Zato mora privoliti v odlog, okoljšeinam primeren, kte-rega se ni lahko ogniti. §. 831. Лко se je kak deležnik zavezal, dalcj v vkupnosti ostati, ne more sicer pred pretekom časa iz nje stopiti; pa ta dolžnost nehava, kakor druge dolžnosti, in se ne razširja na dediče, ako niso sami v to privolili. §. 832. Tudi naredbo tretjega, s ktero se kaka reč za vkupnost odraenja, morajo sicer pervi deležniki spolnovali, ne pa tudi njih dediči. Dolžnosti k vcdni vkupnosti ne more biti. §. 833. Posest in oskerbovanie vkupne reči ere Pw>cadeiei- v 1 ° nikov pri vkupni vsim deležnikom skupej. V zadevah, klcre seretti: 1 ^ n) glede glav- tičejo le rednega oskerhovanja in vživanja negai,r,‘m"'vnia-glavnega premoženja, odločuje večina glasov, kteri sc pa ne štejejo po osebah deležnikov, ampak po primeri njih deležev. §. 834. Ako sc pa za ohranjenje ali boljšo porabo glavnega premoženja nasvetovajo važne pre-membe, morejo deležniki, ki so po večini glasov premagani, tirjati, da sc jim zavaro-vanje da zoper prihodnjo škodo; ali, če bi sc J‘m to odreklo, da sc jim pripusti, iz vkup-n°sti stopiti. §. 835. Ako nočejo iz nje stopiti; ali ako bi čas v'a to ne bil ugoden; naj srečka, voljen raz-s°dnik, ali, ako se zastran tega enoglasno ne ^adinijo, sodnik odloči, ali sc ima sprememba "«'pogojno, ali proti zavarvanju zgoditi ali ne. Tako se razsoja tudi pri enakih glasovih udov. §. 836. Kadar velja oskerbnika vkupne reči postavili, sc voli on po večini glasov, in če večine ni, ga odbera sodnik. §. 837. Oskerbnik vkupnega blaga se ima za pooblaščenca. On je od ene strani dolžan po redu račun dajati; od druge pa ima pravico, vse koristno storjene slroške pri računu odštevati. To velja todi tikral, kadar kak deležnik vkup-no blago brez naročila ostalih deležnikov oskerbuje. §. 838. Ako se oskerbovanje več osebam prepusti , odločuje tudi med njimi večina glasov. h) glede vzit-k ov in bremen ; §. 839. Vkupni vžitki in bremena se po primeri deležev. V dvombi se odmerjajo imajo vsi deleži za enako velike ; kdor nasprotno terdi, mora to dokazali. §. 840. Pravilno se dobljeni vžitki v natori dele. Ako bi se pa tako deliti ne dali; ima vsak pravico, tirjati, da se javno prodajo. Skupljena vrednost se deležnikom po primeri izplačuje. §. 841. Pri delitvi vkupnc reci, ki sc dela, ka- <■) gM« iše (§. 43G). §. 847. Sama delitev kakoršnega koli vkupnega kk'1 g a ne more tretjemu na kvar biti; vse za-stavne, služne in druge stvarne pravice, ki mu Sredo, se vživajo po delitvi, kakor pred delit-vij°* Tudi osebne pravice, ki gredo tretjemu Drugi del. (Slaven.) 21 proti vkupnosti, imajo svojo poprejšno moe, če prav se je vkupnost razderla. §. 848. Ravno tako ne more tisti, ki je vkupnosti kaj dolžan, svojega dolga posameznim deležnikom izplačati. Taki dolgovi se morajo celi vkupnosti ali pa tistemu poplačati, ki jo pravno namestuje. §. 840. Kar sc je doslej od vkupnosti sploh odločilo, se obrača tudi na pravice in reči, ki kaki rodovini kakor vkupnosti gredo, n. pr. na vstanove, fidejkomise i. t. d. §. 850. Vonovijenjemej. Ako so se mejne znamnja po kakoršnih koli okoljščinah tako pokvarile, da sc je bati, da bi jih kmalo kar poznati ne bilo, ima vsak deležnik pravico, tirjati, da sc meje vkupno ponove. K temu opravilu je treba vdeležene sosede povabiti, in meje na tanjko popisati; stroške plačujejo vsi primerno po dolgosti svojih mej. §. 851. Ako sc meje zares več spoznati ne dajo, ali če pri popravljanju mej prepir vstane; varje sodnija pred vsi m posest, kakor je naj nazadnje bila. Kdor meni, da sc mu s tim krivica godi, se more po zapovedanem redu (§• 347) poslužiti dokazal, ki jih ima glede posestne pravice, lasti, ali kake druge pravice. §. 852. Najvažnišc dokazala pri popravljanju mej so: Izmer in popis, ali tudi obris pre-pirnega zemljišča; potem javne bukve in druge pisma, ki se n a-n j nanašajo; zadnjič povedbe skušenih prič (svedokov) , mnenje Uvedenih, izrečeno po ogledu. §. 853. Ako nobena stran izklenivne pravice po-snsti ali lasti ne dokaže; razdeljuje sodnija prepiru podverženi prostor po dozdajni mirni posesti. A ko je pa tudi posest dvomljiva; sc prepirni prostor razdeljuje s pomočjo zvedenih med strani po primeri posestva, od kterega izhaja tirjava, in potem se poteguje meja. §. 854. Domnevana Brazde, ploti, živice, planke, zidovi, privatni potoki, vodotoki, prazni prostori in druge take pregraje, ki hivajo med sosednimi zemljišči, sc imajo za vkupno lastino, ako gerbi, nadpisi ali druge znamnja in dokazala nasprotnega ne dokazujejo. §. 855. Vsak deležnik sme vkupen zid na svoji strani do srede debelosti rabiti , tudi slepe dveri in omare v steni tam napraviti, kjer jih še na nasprotni strani ni. Vendar pa sc poslopje ne sme z dimnikom, ognjiščem ah z drugimi napravami v nevarnost dcvati, in so- sed nikakor v rabi svojega deleža zaderža-vati. 85ti. Vsi solastniki skladajo porazmerno k ohranjenju tacih vkupnih pregraj. Kjer so te pregrajne stene dvojne, ali kjer je njih last razdeljena, opravlja vsaki stroške za ohranitev tega, kar je samo njegovega. §. 857. Ako mejna stena tako stoji, da opeke, late ali kamni le od ene strani naprej mole, ali vise; ali če so podboji, stebri, podpornje, sohe le na eni strani vdelane; je v dvombi na tej strani nerazdeljena last vmesne stene, če sc iz naklada na obeh straneh, lz zveze, ali iz drugih znaminj, ali drugih dokazov nasprotno ne kaže. Tudi tisti se čisla za izklenivnega posestnika zidu, kteri posestva nedvomljivo zid enake visokosti in debelosti, ki v ravno tej potezi naprej gre. §. 858. Praviloma izklenivni posestnik ni dolžan, svoj podcrti zid ali pa planke v novič postaviti; samo tikrat jih mora v dobrem stanu obraniti, ako bi sc bilo bati, da bi odpertina mejašu škodo delala. Vsak lastnik pa ima dolžnost, skerbeti, da z desne strani svojega glavnega vhoda svoj prostor kar je potreba ogradi, in ga od tujega prostora loči. Drugi tlvl. Drugi oddelk. Od osebnih pravic reči. Sedeinnajsto poglavje. Od pogodeb sploh. <§. 859. Osebne pravice reci, po kterih je oseba °sebl zavezana kaj opraviti, se opirajo ali oeposrednjc na postavo, ali na pogodbo, ali na storjeno škodo. Podstava osebnih pravic reći. §. 860. Primerleji, v ktvrih komu postava nepo-sredoma osobno pravico do reči dodeljuje, so na zadevnih mestih povedani. Od pravice do povračila škode govori trideseto poglavje. §. 861. Kdor izreče, da hoče na koga svojo pravico prenesti, to se pravi, da mu hoče kaj dopustiti, kaj dati, da hoče za-nj kaj storiti, ali zavoljo njega kaj opustiti, ti obeta; ako pa uni drugi obet veljavno vzame, postaja s soglasno voljo obeh pogodba. Dokler pogajanje terpi, in obet še ni storjen, ali se ni ne pred, ne poznej vzel, še ni pogodbe. §. 862 Ce se za vzetje obeta ni nobena doba izgovorila, se mora ustmen obet brez odloga vzeti. Pri pismenem obetu se mora na to gledati, ali obe strani v ravno tistem kraju bivate, ali ne. V p er vem primerleju se mora obet v štiri in dvajsetih urah; v drugem pa v tisti dobi, htore je treba , da se dvakrat odgovori, vzeti in vzetjc obetniku naznaniti; drugače je obet nehal. Preden se ustanovljena doba ne izteče, sc obet ne more nazaj vzeti. §. 863. Svojo voljo more človek izgovoriti ne samo izrečno z besedami in občno sprejetimi zna-uienji; temoč tudi molče s takimi djanji, ki s prevdarkom vsib okoljsčin, ne dajejo pametnega vzroka, o njej dvomiti. §. 864. Pogodbe vežejo enostrano ali dvostrano, kakor ali le ena stran kaj obeta, in druga vzema; ali obe strani ena drugi pravice prenašate, in vzajemno vzemate. Perve se torej Razdcljcnje pogodcb. sklepajo brez odplavila; druge pa z odplačilom. §. 865. Kdor uma nima, kakor tudi otrok spod Potrebnosti veljavne pogodbe : i. zmotnost sedem let, je nezmožen, obet storiti, ali vzeti. osebe. Druge osebe nasproti, ki zavise od očeta, varba ali skerbnika, morejo sicer zgolj njim v korist storjen obet vzeti; ako pa kako s tim združeno breme prevzamejo, ali same kaj obljubijo, je veljavnost pogodbe, po predpisih v tretjem in četertem poglavju pervega dela danih, praviloma natvezena na privoljenje namestovavca ali ob enem tudi sodnije. Dokler to privoljenje ni dano, druga stran ne more odstopiti, pa tirjati sme, da sc za iz-rečenje primeren obrok postavi. §. 866. Kdor zvijačno terdi, da je zmožen pogodbe sklepati, in s tim kakega drugega, ki zastran tega ni lahko popraševati mogel, ukani, je dolžan zadoščenje dati. §. 867. Česa je treba k veljavnosti pogodbe z občino, ki je pod posebno skerbjo javne uprave (§. 27), ali z nje posameznimi udi in namestniki, to je razvidno iz nje ustave in iz poliličnib postav (§. 2У0). §. 868. Koliko da more hudodelnik veljavne pogodbe sklepati, odločuje kazenska postava soper hudodelstva. §. 869. Privoljenje v pogodbo se mora izreči slobodno, resno, odločno in razumljivo. Ako je Prečenje nerazumljivo, celo neodločno, ali ako se kaj vzame pod druzimi dogovori, in ,lc pod tistimi, pod kterimi se je obetalo; ne biva nobena pogodba. Kdor se, da bi koga druzega prekanil, nerazločnih izrekov poslu-у''> ali kako djanje na videz započne, je dol-4en zadoščenje dati. 2. Hesnično privoljenje. §. 870. Pogodbe deržati ni dolžan, kogar je obe-tojemnik s krivičnim in uterjenim strahom k njej prisilil. Ali je bil strah uterjen, mora sodnik po okoljščinah soditi (§. 55). §. 871. Ako je eden pogodnikov drugega z laž-njivim terjenjem v pomoto pripravil, in ta pomota zadeva glavno reč, ali pa nje bistveno lastnost, na ktero je bil namen sosebno ober-njen in izrečen; ne postaja za premotenega nobena dolžnost. §. 872. Ako pa pomota ne zadeva ne glavne reči, ne nje bistvene lastnosti, temoč le kako postransko okoljščino; ostaja pogodba še zme-rej veljavna, kolikor ste obe strani v glavno reč privolile, in niste stranske okoljščinc /-a poglaviten namen izrekle, to da premotivec mora premotenemu primerno povračilo dati. §. 873. Kavno te vodila se morajo tudi obračati na pomoto v osebi tega, kteremu se je obet storil, a ko bi se brez pomote pogodba elo ne bila sklenila, ali saj ne tako. §. 874. Vsigdar mora tisti, ki je z zvijačo ali po krivičnem strahu napravil, da je bila pogodba sklenjena, zadoščenje za škodljive nasledke dati. §. 875. Ako je kdo drugi obetnika, bodi si s kri-vičnim in uterjenim strahom, k pogodbi pri-s*lil, ali s krivim terjcnjem v pomoto zape-Ijal; velja pogodba. Samo ti k rat, kadar se Jc obetojemnik krivičnega djanja tega drugega vdcležil, ali če je za-nj očitno vedi ti moral, Sc i'avna ž njim po §§. 870 — 874, prav tako, kakor da bi bil on sam drugo stran v strah al v pomoto pripravil. §. 876. Ako je obrtnik sam in edino on kriv svoje kakorsne koli pomote, je pogodba veljavna; razu n ee bi bil obetojemnik očitno moral pomoto iz okoljščin zapaziti. §. 877. Kdor tirja, da bi se pogodba razveljavila, ker privoljenja manjka, mora nasproti tudi vse nazaj dati, kar je iz take pogodbe na svojo korist dobil. S. 878. a. Mogovost Zastran vsega, kar med ljudmi gre, se dajo pogodbe sklepati. Kar se ne more opraviti, kar je na ravnost nemogoče ali nepri-pušeeno, ne more biti predmet veljavne pogodbe. Kdor drugega s takimi obeti mami; kdor ga iz nevednosti, ktere je sam kriv, oškodje, ali iz njegove škode korist vleče, je zato odgovoren. §. 870. Zlasti so, razun druzih na pravem kraju omenjenih, sledeče pogodbe neveljavne : 1. ee si kdo za sklepanje zakonske pogodbe kaj izgovori; 2. če si ranocelnik ali kakoršni koli zdravnik od bolnika za to, da se ozdravljanja loti, ali 3. če si pravdosrednik za to, da pravdo prevzame, kako odločeno plačilo izgovori; ali kako zaupano mu pravdo sam prekopi; 4. če kdo dedino ali volilo, ki ju od tretje osebe pričakuje, še dokler ona živi, odda. §. 880. Ako se reč, zastran ktere se je pogodba členila, preden je bila predana, prebodu №ed ljudmi odtegne; je to ravno toliko, kakor da bi se pogodba ne bila sklenila. §. 881. Razun primerlejev, ki jih postave odlo-^4)cjo, ne more sicer nihče za koga drugega kaj obetati, ali obeta vzeti. Ako je pa kdo pri kom drugem za kaj potegniti sc obljubil, ali clo poroštvo za dober izid na sc vzel; mora prevzeto dolžnost izpolniti, kakor je obljubil. §. 882. Ako so se mogoče in nemogoče reči ob enem obljubile, se morajo mogoče spolniti, ako nista pogodnika izrečni pogoj postavila, da se noben člen pogodbe ne sme od drugega ločiti. §. 883. oblika pogodb. Pogodba ze more ustmeno ali pismeno; pred sodnijo in zunaj nje; s svedoki in brez njih skleniti. Ta raznost v obliki ne dela razim primerlejev v postavi odločenih, kar sc tiče dolžnosti, nobenega razločka. §. 884. Ako so se strani izrečno dogovorile, da sc bode pismena pogodba napravila, ona ni sklenjena , dokler je strani ne podpišejo. Pečata pritiskati tudi v tem primerlcju ni bistveno potreba. §. 885. Ako se še sicer ni pravo (formalno) pi- Načevtanje ali punklaeia. Smo naredilo, pa so se vendar zapisali Poglavni členi, in so ti zapis strani podpisale; ustanovljuje že tudi tak sostavek tiste pravice in dolžnosti, ki so v njem izrečene. §. 886. Kdor pisati ne zna, ali zavoljo telesnih slabosti ne more, mora dve priči, kterih ena “Jegovo ime podpiše , zraven poklicati, in Sv°je navadno ročno znamnjc pristaviti. §. 887. 4c seje čez pogodbo pismo storilo, tadaj S(i ne gleda na ustne dogovore, ki kdo tcrdi, l*a 80 bili ob enem storjeni, ki se pa s pi-Sni0ln ne vjcmajo, ali nove pristavke zapo- Padajo. ni'ugi del. (Sloven.) 22 §. 888. Vkupua doU- Ako dve ali več oseb komu ravno tisto nost ali pravica. pravico do kake reči obljubijo, ali jo od njega vzamejo; se deli ti rjava, kakor tudi dolg po vodilih za sovlast (vkupno last) danih. 889. itazun primerlejev, ki so v postavi odločeni, je torej izmed več sodolžnikov kake raz-deljive reči vsak le za svoj delež zavezan, in ravno tako mora izmed več deležnikov razde-Ijive reči vsak zadovoljin biti s tistim delom* kteri mu gre. §. 890. Če gre nasproti za nedeljive reči, j’*1 sme upnik, če je on edini, od vsakega sodol/-' nika tirjäti. Če je pa več upnikov, in en s»111 dolžnik; ti ni dolžan, reč kacemu so up ni k11 posamič brez zavarovanja izročiti; on moi’e da naj sc vsi soupniki dogovore, ali pa dirjati, da sc reč pri sodnii shrani. §. 891. Ako več oseb ravno tisto reč nerazdelno Nerazdelna soll. s dolžnost (kor- ’ll,|jul)i tako, da se eden za vse, in vsi za realnost). <>n(>ga izrečno zavežejo; je vsaka posamezna 0seba za vse odgovorna. Upniku je potem na voljo dano, ali hoče od vsili, ali od nekte- r'*1 sodolžnikov celo reč, ali dele, ki si jih °n izbere; ali pa vse od enega samega tirjati. ^0,° tudi po tem, ko je tožbo začel, mu je t(l nil izbor dano, če od tožbe odstopi; in ako ll1u cden ali drugi sodolžnik le deloma zado- sme ostanek od ostalih tirjati. §. 892. tisto vico Ako je pa eden več osebam ravno Cpl° reč obljubil, in jim izrekoma pra-dodelil, da jo smejo nerazdelno tirjati; mora dolžnik celo ree tistemu izmed upnikov izročiti, kteri se pervi za njo pri njem oglasi. §. 893. Kakor je en sodolžnik upniku celo rcc izročil, ne sme ti od ostalih sodolžnikov nič več tirjati; in kakor je dolžnik enemu soup' niku do dobrega zadostil, ne morejo ostali soupniki več po ničemur prašati. §. 894. Sodolžnik ne more s tim, da se upniku s težavnejšimi pogoji zaveže, ostalim nikakor škodovati, in odpuščenje ali oproščenje, ktero en sodolžnik dobi za svojo osebo, ostalin1 nič ne pomaga. §. 895. Koliko da je izmed več soupnikov, ktc' rim je bila ravno tista reč nerazdelno obljub' Ijena, tisti, kteri jo celo tirjavo sam dobik ostalim upnikom zavezan, se mora odlooC' vati po posebnih pravnih razmerah, ki in^ soupniki veljajo. Ako take razmere ni, ne daje eden drugemu nobenega odgovora. §. 896. Nerazdelno zavezan sodolžnik, ki je ves dolg iz svojega poplačal, sme, tudi če se mu ni pravica odstopila, od ostalih tirjati povratio, in sicer, če ni druge posebne razmere ttied njimi, po enačili delih. Ako je eden zmcd njih nezmožen bil, se zavezati, ali pa t2 svoji dolžnosti zadostiti ne more; morajo del, kterega tako primanjka, tudi vsi sodolžniki Prevzeti. Oproščenje enega sodolžnika ne tore ostalim v tirjanju povračila škodovati (§. 894). §. 897. Glede pogojev pri pogodbah veljajo sploh ravno tisti predpisi, kteri so ustanovljeni za-stran pogojev, pristavljenih izrečenju posled-пЈе volje. Prilične od loćbe pri pogod bah: 1. Pogoji; §. 898. Dogovori s takimi pogoji, kteri se imajo a. Nagib ; v poslednji volji za nepvistavljene, so neveljavni. §. 899. Ako sc je v pogodbi ustanovljeni pogoj že pred pogodbo spolnil; sc mora po pogodbi le tikrat ponoviti, kadar je pogoj kako djanjo tega, ki ima pravico pridobiti, in če ga on ponoviti more. §. 900. Pravica pod odložnim pogojem obljubijo* na prehaja tudi na dediče. §. 901. Ako so strani nagiblej, ali pa namen svojega privoljenja izrečno za pogoj postavilo» se čisla nagiblej ali namen, kakor kak drug1 pogoj. Razim tega pa nimajo take izrečenj-1 nobene moči glede na veljavo odplačilnih p0“ godeb. Na pogodbe brez odplačila pa je obra-čati predpise zastran poslednje volje dane. §. 902. Pogodbe se morajo o tem času, na tem > a. oas, kraj kraju in tako spolnovati, kakor so sc strani,iltvc-dogovorile. Po postavi se šteje 24 ur za en dan, 30 dni za en mesec, in 305 dni za eno leto. §. 903. Pravica, k ter o pridobitev je na kak odločen dan natvezena, sc pridobiva z začetkom tega dneva. Za spolnjenje kake dolžnosti pa Je dolžnemu celi odločeni dan na korist. §. 904. Ako ni ustanovljen gotov čas, kdaj da se ‘Oora pogodba spolniti, se sme ta spolnitev Preci, to je brez nepotrebnega odlaganja, t'rjati. Ako si je zavezani prihranil pogodbo sPolniti, kadar bo on sam hotel; je treba ali nJegove smerti čakati, in dedičev se deržati, al' pa, če gre za zgolj osebno dolžnost, ktera ne prehaja na dediče, sodnika prositi, (la on čas spolnjenja po primernosti postavi. 'n 0 zadnje velja tudi tikrat, kadar je zavezani °kljuhil, dolžnost spolniti, kadar bode mogoče ali priložno. Zraven tega pa se morajo tudi na to obračati predpisi, ki so zgoraj (§. 704 do 706) dani glede dobe sporočilom poslednje volje pristavljene. §. 905. Ako se kraj, kjer se ima pogodba spolniti, ne da odločiti ne iz dogovora, ne iz narave ali namembe opravila; se predajajo nepremakljive reči v kraju, kjer leže; premakljive pa ondi, kjer se je obet storil. Kar sc tiče mere, vage in verstc denarjev, je gledati na kraj predaje. §. 906. Ako se obet da na več načinov spolniti, je izbor zavezanemu na voljo dan; ali kakor si je enkrat kaj izbral, si ne more sam zft se prebrati. §. 907. Ako se kaka pogodba izrekoma s priderž-kom izbora sklene, izbor pa se s tim une- mogoči, ker sc ena ali več na izbor danih reči po naključbi pokonča, tista stran, kteri gre izbor, ni več na pogodbo vezana. Ako je pa zavezani tega kriv, mora vpravičenemu odgovor dajati za to, ker mu je izbor v nič obernil. 908. Kar se o sklepanju pogodbe naprej da, sc ima, če se ni kaj posebnega dogovorilo, le za znamenje, da se je pogodba sklenila ali pa za zavarovanje, da se bode spolnila, in sc imenuje ara. Ako je eden pogodnikov kriv, da se pogodba ne spolni; sme nekrivi pogodnik prejeto aro obderžati, ali Pa dvakrat toliko nazaj tirjati, kolikor je bil °n za aro dal. Ako se pa s tim zadovoliti noče, more siliti na to, da sc pogodba spolni, aü če to več mogoče ni, da sc mu povra-čilo da. §. 909. Ako se o sklepanju pogodbe kak znesek °dloči, kterega ima ena ali druga stran v tem 4. Hupava (ava); 5. Skesnina ali ođstopnina; primerleju plačati, če bi botla odstopiti od pogodbo, preden sc spolni, je pogodba sklenjena pod odstopnino. V tem primerleju sc mora ali pogodba spolniti, ali pa odstopnima plačati. Kdor je pogodbo, da si tudi le deloma spolnil, ali to vzel, kar je drugi za spol-nitev bodi si tudi le deloma opravil, ne more več odstopiti, da bi tudi odstopnino plačal. §. 910. Ako sc ara da, in ob enem pravica, odstopiti, izgovori, posebna odstopnina pa nc odloči, nadomestva ara odstopnino. Kadar sc tedaj odstopi od pogodbe, zgubiva arodavcc aro, prejemnik pa povračuje dvakrat toliko. §. 911. Tudi tisti, kdor ni po goli naključbi, te- moč po svoji krivnji zadcržan, pogodbo spolniti, mora odstopnino plačati. §. 912. Upnik ima včasi pravico, od svojega dolž- ti- Kar komu , e zraven gre. mka tirjati, da mu razim glavnega dolga tudi kake postranske plačila opravi. Te so : prirast 'n plodi glavne reči, odločene ali zamudne obresti, ali povračilo storjene škode, ali pa tcga, kar je drugemu za to , da dolžnost ni bila prav izpolnjena; zadnjič znesek, kte-rcga si je ena stran za ti primerlej izgovorila. §. 913. Koliko da je s stvarno pravico združena Ipavica do prirasti, ali do plodov, je odlo-oeno v pervem in četertem poglavju drugega dela. Kdor ima zgolj osebno pravico, še ne ‘Oore prašati po postranskih plačilih (priplat-b'h). Koliko da ima upnik pravico do njih, se v‘(li nekaj iz posebnih verst in odločb po- Pravila, razlagati godbe. godel); nekaj pa iz poglavja, ktero govori od pravice do povračila škode in od zadoščenja. §. У14. kako Občne pravila v pervem delu (§. 6) zastran razlaganja postav veljajo tudi za pogodbe. Zlasti pa naj sc dvomljiva pogodba tako razjasnuje, da ne pride sama s saboj navskriž in da bode moč imela. §. 915. Pri pogodbah za eno stran vezavnih sc v dvombi vzema, da si je zavezani hotel raji manjše kakor večje breme naložiti; pri pogodbah za obe strani vezavnih pa se nerazločno izrečenje temu na škodo razjasnuje» kteri se ga je poslužil (§. 809). §. 916. Ako se kako opravilo samo na videz sklene, se sodi po tistih postavnih predpisih, p° kterih sc mora zavoljo svoje prave lastnosti soditi. §. 917. Kako nchavajo dolžnosti, ki iz noffodel) iz- Kdaj nehavajo . v • • • pogodbe. virajo, sc bo odločilo pri vsaki pogodbi posebej, in pa v poglavju od razveljavljenja dolžnosti sploh. §. 918. Vse pravice in dolžnosti, ki iz pogodeb izvirajo, prehajajo tudi na dediče pogodnikov, «iko se ne opirajo samo na osebne razmere in zmožnosti, ali če niso bili dediči že v pogodbi sami, ali pa po postavi izvzeti. Še ne vzet obet ne prehaja na dediče , če tudi le ona stran v dobi za pomislik ustanovljeni «mre (§. 892). §. 919. Ako ena stran pogodbe ali clo ne spolni, *di ne o pravem času, na pravem kraju, ali Uo tako, kakor je bilo izgovorjeno; druga stran, razim primerlejev v postavi odločenih kakega izrečnega prideržka, nima pravice, llvjati, da bi se pogodba razderla, ampak samo, da sc na tanjko spolni in škoda po-vcrnc. 920. Kakor se je kaka pogodba do dobrega spolnila, ne morete strani, da bi tudi obe v to privolile, vee od nje odstopiti, ampak morate novo pogodbo skleniti, ki sc čisla za drugo opravilo. §. 921. Splošne od- V pogodbi z odplačilom sc dajejo ali loebc odplačilnih an vraćanih po-reči za reči, ali djanja , pod kterimi sc godb in opravil. _ , . . . . v tudi opuščenja razumevajo , za djanja, ah zadnjič reči za djanja , in djanja za reči. (§. 864). §. 922. Dobrosiojnost. Kdor kako reč proti odplačilu komu drugemu prepusti, je dober za to, da ima reti tiste lastnosti, ki so izrečno izgovorjene, ali se navadno na njej pričakujejo, in da se more po nalori opravila, ali po storjenem dogovoru vživati in rabiti. §. 023. Kdor torej pripisuje reči lastnosti, kterih Primcrieji do- broetojuosti. ona nima, in ktere so sc izrečno, ali po na-tori opravila molče izgovorile; kdor nenavadne pogreške , ali bremena pri njej zamolči; kdor kako stvar, ki je več ni, ali kako tujo reč za svojo odda; kdor krivo terdi, da je reč dobra za kako posebno rabo; ali da tudi navadnih pomanjkljivosti ali bremen na sebi nima; ti je, če sc nasprotno pokaže, za to odgovoren. §. 924. Če kako živinče v štiri in dvajsetih urah P° prevzetju zboli ali pogine; se domneva, da je že pred prevzetjem bolno bilo. §. 925. Kavno ta domneva velja: 1. če sc v osmih dneh pri prešičih ikre, ‘n pri ovcah koze (oscpnice) ali garje (lišaj); ali če sc pri ovcah v dveh mescih metljaji na pljučah ali na jetrih zapazijo ; 2. ako se pri goveji živini v tridesetih dneh po prevzetju pojatnica ali tako imenovani francozi najdejo; 3. ako se pri konjih in tovorni živini v petnajstih dneh po prevzetju kužna smolika ali smerkelj, kakor tudi naduha, ali, ako se v tridesetih dnevih tišeavka, eervivnost, termo-glavnost, jasna slepota ali mesečna slepota razodene. §. 926. Te pravne domneve (§. 924—925) pa se more prejemnik tacega živinčeta le tikrat poslužiti, če temu, ki ga je predal, ali ki za-oj dober stoji, zapaženo napako (hibo) pred poroči, ali kadar je tisti nepričujoč, krajni sod-nii, ali pa zvedenim možem naznani, in ga ogledati da. §. 927. Ako prejemnik to previdnost zanemari) je njegova dolžnost dokazati, da je živine^ 7.e pred sklepom pogodbe to napako na sebi imelo. Vsigdar pa je tudi predajniku na voljo puščeno dokazati, da se je zapažena napaka se le po predaji pritaknila. §. 928. Лко so pogreški kake reči očitni, ali če se dajo na reci ležeče bremena iz javnih bukev zvediti; se ne more tirjati, da bi kdo 7. Izročnikova dolžnost je, poverniti hra-■livcu storjeno škodo, kterc je on kriv, in stroške, ki jih je hranivcc obernil na ohdcr-žanje v shrambo vzete reci, ali na pomnože-nje stanovitnih vžitkov. Лко sc je hranivec v sili, da bi otcl branjeno blago, svojih lastnih rf 'oo ti e m-Id - §. 989. Ako ob času, kadar se nazaj plačuje, take kaže dnarji v deržavi ne gredo;"mora dolžnik upnika z denarji, ki so unim naj podob-•dši, s tolikim zneskom in tako poplačati, da dobi upnik tisto znotrajna vrednost, ki so jo dani dnarji o času zajma imeli. 990. Zajmi v javnih dolžnih pismih se dajo ve- t>) v doKnih I* , pismih. Jdvno tako sklepati, da se dolg poplača ali 8 čisto enakim javnim dolžnim pismom, kakor-Sn° je bilo v zajem dano, ali pa, da se zne- s«k verne po vrednosti, ktero je dolino pismo o času zajma imelo. 991. Ako seje namesto dnarjev privatno dolžno pismo, ali pa kupčijsko blago dalo; je dolžnik le zavezan, ali dolžno pismo ali prejeto blago nepoškodvano nazaj dati, ali pa upniku škodo poverniti, ktero bi le-ti dokazal. §. 992. e) zajmi v dru- Kadar sc dajo v zajem ne dnarji, temoc gih porabljivih ... rečeh. druge porabljivc reči, ne dela to nobenega raz- ločka, da sc je med tim časom njih vrednost povikšala ali ponižala, ako je le izgovorjeno» da se morajo v ravno tej versti, tej dobroti in množini nazaj dati. Obresti resi, fiti). 8. 993. (i„te- Ako si zajmodavce v kakoršnem bod' zajmu zastran verste, dobrote ali množio1' izrekoma ali molče več izgovori, kakor j1' dal; more pogodba le toliko veljati, koliko' se pri tem pri puščene pogodbene obvesti ne prestopijo. §. 994. Ako se zastava da, se sme s pogodbo pet, brez zastave šest od sto na leto od kogar si bodi izgovoriti. Ta mera dopušeenib pogodbenih obresti se razumeva tudi tikrat, kadar so se sicer obresti izgovorile, pa njih znesek ni odločen. §. 995. Ako gredo komu, brez izrečnega dogovora, obresti po postavi; se plačujejo za postavne obresti štiri od sto, med kupčcvavci 111 fabrikanti pa, ki so od oblastnij pravico dobili, zastran dolga, ki izvira iz pravoga kupčijskega opravila, šest od sto na leto. §. 996. Ako si je zajmodavce razim odločbe, kje in kdaj da sc imajo kapital in obresti pla-':ati, pod kakoršno koli podobo in imenom še druge postranske dolžnosti izgovoril; ali če si j(> postranske dobičke za se ali za drug«' izgovoril ; veljajo ti dogovori le toliko, kolikor se ž njim v vsem skup mera dopuščenih-pogodbenih obresti ne prestopi. §. V97. Obresti je treba navadno opraviti, kadai' s«1 kapital nazaj plača; ali če je pogodba na več let sklenjena, in v njej ni nič izgovorjeno-o kterih obrokih sc morajo obresti plačevati-se plačujejo vsako leto. Naprej sc smejo h večjemu za pol leta utergati. Obresti, čez to mero naprej odvzete naj se odštejejo ovc/.|.i»-le molče plačilo izgovori; sc prišteva pogodba odplačilnim pogodbam, razim tega pa brez-odplačilnim. §. 1005. Pooblastile pogodbe se dajo ustno ali pi- «atmen»«i.-Pi- 1 ° v 1 smeno; smeno sklepati. Pismo, ki ga pooblastivee Pooblaščencu zastran tega daje, sc imenuje pooblastilo. §. 1000. Pooblastila so splošne in posebne, po tem, apioSn» »u p<>- 11 eebno; kakor se komu oskcrbovanje vsili, ali le nek-tcvih opravil izročuje. Posebne pooblastila Korejo za predmet imeti, ali samo sodnijske illi samo nesodnijske opravila splob, ali pa Posamezne zadeve ene ali druge verste. 1007. Pooblastila se dajejo ali s popolno ali neomejen» mi J J _ omejeno; Po z nepopolno slobodo ravnanja. S pervmii dobiva pooblaščenec pravico, opravilo po svoji najboljši vednosti in vesti oskerbovati; druge pa mu odločujejo meje, doklej in način, kako naj ga opravlja. 1008. Sledečo opravila tirjajo posebno, za te plemena opravil dano pooblastilo: Ako so imajo reči v imenu druzega oddati, ali za od' plačilo prevzeti; pogodbe od jemanja ali dajanja v zajem skleniti; dnarji ali denarna vrednost vzdigniti; pravde začenjati; prisege nalagati, jemati ali zavračati; ali poravnavo delati. Ako pa velja sc dedinc nepogojno p°' prijeti ali odpovedati; družbene pogodbe skic' pati; daritve delati; pravico, da naj sc razsodnik izvoli, dodeliti, ali pa sc pravice brez odplačila znebiti, je k temu posebnega, 218 posamezno opravilo danega pooblastila treba-Splošne, če tudi neutcsnjenc pooblastila za- flostujcjo v teh primerlejih le tikvat, kadar je v pooblastilu izrečeno pleme opravila. §. 1009. Pooblaščenec ima dolžnost, opravilo po Pravice in cioi/.- nosti pooblaščen- svojem obetu in dobljenem pooblastilu marljivo ca. ■n pošteno oskerbovati, in vso korist, ki iz opravila izvira, pooblastivcu pustiti. Pravica mu gre, če prav ima utesnjeno pooblastilo, vseli pripomočkov sc posluževati, ki so z na-ravo opravila ncogibljivo združeni, ali se z izrečenim namenom pooblastivca vjemajo. Ako pa meje pooblastila prestopi, je odgovoren za nasledke. 1010. Ako pooblaščenec opravilo brez potrebe komu drugemu naroči, je zgolj sam za izid odgovoren. Ako mu je pa vpoohlastilu izreko-oia pripuščeno, namestnika postaviti, ali ako Je to zavoljo okoljščin ncogibljivo; odgovarja Sa|no za toliko, kolikor bi, izbirajo osebo, Zakrivil. 1011. Ako se več pooblašecncom kako opravilo ob enem naroči, je za veljavo opravila, in zavezo pooblastivca treba, da se vsi opravila vdeležijo; ako ni izrekoma enemu ali več izmed njih polna oblast v pooblastilu dana. §. 1012. Pooblaščenec je dolžan, pooblastivcu po svoji krivnji napravljeno škodo poverniti, in mu račune, ki opravilo zadevajo, kolikor krat po njih praša, predložiti. §. 1013. Razim primerleja v §. 1004 omenjenega nimajo pooblaščenci pravice, za svoj trud plačilo tirjati. Ni jim dopuščeno, brez poo-blastivcove volje glede na oskerbovanje opravil od koga druzega daril jemati. Prejete darila pripadajo dnarnici ubozih. §. 1014. Pooblastivca; Pooblastivcc je dolžan, poverniti pooblaščencu vse potrebne ali koristne stroške, ktcrc je ti za oskerbovanje opravila storil, ec bi se tudi namen ne bil dosegel, in mu, ako želi, za to, kar sc ima v gotovini potrošiti, tudi primeren znesek naprej dati; dalej mora vso škodo poplačati, ki je on kriv, da se je dogodila, ali ktera izvira iz spolnitve naročila. §. 1015. Ako pooblaščenec, opravilo oskerbovaje, le po nakljuvbi škodo terpi; more tikrat, kadar je opravilo brez odplačila na se vzel, toliko tirjati, kolikor bi mu bilo šlo za povračilo truda po najvišji cenilni vrednosti, ako bi bil pogodbo z odplačilom sklenil. §. 10K). Ako pooblaščenec meje svojega pooblačila prestopi; je pooblastivec le tikrat zavezan, kadar je opravilo poterdil, ali si korist naklonil, ktera iz tega opravila izbaja. §. 1017. gi.'cie tretjega. Kolikor pooblaščenec po zapopadu pooblastila pooblastivca namcstuje, mu more pravice pridobivati, in dolžnosti nalagati. Ako je torej po zmislu odpertega pooblastila s kom tretjim pogodbo sklenil, gredo po njej ustanovljene pravice in dolžnosti pooblastivcu in tretjemu, ne pa pooblaščencu. Pooblaščencu dano skrivno pooblastilo nima do pravic tretjega nobene moči. §. 1018. Tudi tikrat, kadar je pooblastivec postavil takega pooblaščenca, kteri je nezmožen, sam sebe zavezati, vežejo opravila, po pooblastilu sklenjene, pooblastivca in tretjega. §. 1019. Ako je pooblaščenec naročilo, tretjemu kako korist nakloniti, dobil in vzel; zadobiva tretji, berž kakor mu je to pooblastivee ali pooblaščenec naznanil, pravico, enega ali drugega tožiti. §. 1020. Pooblastivcu ie dano na voljo, oblast ka- 1|ta*vezu p0" v v godbe po opo- dar se mu ljubi, preklicati; vendar pa mora,cki' pooblaščencu ne samo med tim časom storjene stroške in škodo, če je kako imel, poverniti, temoč tudi trudu primeren del plačila dati. To velja tudi tikrat, kadar je kaka naključba ubranila, da se opravilo ni dognalo. §. 1021. Tudi pooblaščenec sme prevzeto poobla- po odpovedis slilo odpovedati. Ali ako ga odpove, predenje dokončal opravilo, ki mu je posebej naročeno, ali ktero je vsled splošnega pooblastila začel; mora poverniti vso škodo, ki je iz tega nastopila. ako se ni kak nepreviden in neogibljiv zaderžek pritaknil. §. 1022. Praviloma zgubiva pooblastilo svojo moč, » smertjo; ako umre pooblastivec, ali pa pooblaščenec. Ako se pa z začetim opravilom brez očitne škode dedičev ne da prenehati, ali kadar velja pooblastilo tudi na primerlej pooblastivcove smerti, ima pooblaščenec pravico in dolžnost opravilo dokončati. §. 1023. Pooblastila, ki jih je kaka skupščina (vkupnost) dala in prevzela, nehava jo, kadar vkupnost mine. §. 1024. s konkursom. Ako pooblastivcc v konkurs pride, so vse djanja, ki jih je pooblaščenec po razglašenem konkurzu v imenu konkurznega dolžnika za-počel, brez pravne moči. llavno tako nehava dano pooblastilo samo od sebe, kadar se nad pooblaščencoviin premoženjem konkurs razglasi. §. 1025. Kolik» doi/.- Ako sc pooblastilo razveljavi s preklicom» nost «o daloj e e i i • letvi. odpovvdjO) ali smertjo pooblastivca ali poo- hlašeonca; sc morajo vendar opravila, ki odloga ne tcrpc, toliko časa še daljo opravljati, dokler pooblastivcc ali njega dediči druge naredbe ne store ali je lahko storiti ne morejo. §. 1026. Tudi pogodbe, sklenjene s kom tretjim, kteri ni kriv temu, da mu je razveljavljenje pooblastila bilo neznano, ostajajo vezavne; pooblastivcc more samo povračila svoje škode iskati od pooblaščenca, kteri je zamolčal, da je pooblaščenje nehalo. §. 1027. Predpisi v tem poglavju zapopadeni sc Molčeče roo- v e blii.Hccnjo slu'£ub- dajo obračati tudi na kupcevavce, lastnike nikov. ladij, štacunarje ali druge obertnike, kteri zaupavajo oskerbovanje faktorju, ladjarju, štacunarskemu služabniku , ali pa drugim «pravilnikom. <§. 1028. Pravice lakih opravilnikov se sodijo so-sebno iz pisma, s kterim so postavljeni, ka- kor je med kupeevavci pravilno razglašena oblast podpisovanja (firme). §. 1029. Ako se pooblastilo ni pismeno dalo, se njega obsežek sodi po predmetu, in po naravi opravila. Kdor je komu drugemu kako osker-bovanje zaupal, od tega se vzema, da mu je tudi moč dodelil, vse to storiti, kar opravljanje samo na sebi tirja, in kar je navadno ž njim združeno (§. 1009). §. 1030. Ako kupčevavec ali obertnik svojemu služabniku ali učencu dovoli, blago v šta-cuni ali zunaj nje prodajati; se vzema, da sta pooblaščena, plačilo prejemati, ter plačilne liste (kvilenge) dajati. §. 1031. Pooblastilo, blago v lastnikovem imenu prodajati, pa ne obseguje pravice, v njegovem imenu blago kupovati; tudi ne smejo vozniki ne cene njim zaupanega blaga prejemati, ne denarjev na-nj v zajem jemati, ee to v voznih listih ni izrekoma odločeno. §. 1032. Gospodarji (službodavci) in očetje rodovin niso dolžni, tega plačevati, kar njih služabniki ali drugi domači v njih imenu na up vzamejo. Kdor je kaj na upanje dal, mora v takih primerlejih izkazati dano naročilo. §. 1033. Ako pa imata ti, ki je na up vzel, in Uni, ki mu je dal, redno vpisno knjigo, v ktero Se na upanje dane reči zapisujejo; velja domneva, daje prinesec te knjige pooblaščen, 1'lago na up vzeti. pooblu- §. 1034. Pravica varhov in skerbnikov, opravila soiino in po-8vojih oskerbovancov opravljati, sc opira na^enje naredbo sodnije, ktera jih je postavila. /Л v e ,cctu in zakonskemu družetu dodeljuje po-slilva pravico, otroka in ženo namestovati. Zastran tega so predpisi dani na zadevnih mestih. §. 1035. Oskerbovanje Kdor ni ne z izrecno nc z molčečo po- opravil brez na- ročila. godbo, ne od sodnijo, ne iz postave te pra- vice dobil, sc praviloma ne sme v opravila koga drugega vtikati. Ako se je to storiti prederznil, je odgovoren za vse nasledke. §. 1036. v eiH; Kdor, akoravno nepoklican, tuje opravilo pod skerh vzame, da hi bližnjo škodo odvernib temu je tisti, cigar opravilo je oskerboval, dolžen potrebne in koristne stroške povernitij ako tudi je bil trud, pa brez njegove krivnje, brez uspeha. (§. 403). §. 1037. »u drugemu na Kdor hoče tuje opravilo samo za to prevzeti, da bi korist koga drugega pomnožil» naj prosi tega za privoljenje. Ako je opravilnih ti predpis sicer zanemaril, pa opravilo na svoje stroške v očitno, prevagavno korist drugega oskorboval; mu morati stroške oa to storjene poverniti. §. 1038. Ako pa prevagavna korist ni očitna; ali pa če jo opravilnik samolastno za počel tako važne spremembe v tuji reči. da je lastnik v ti namen, za kterega mu je popred služila, več vabiti ne more, le-li ni dolžen, povračilo dati; marveč more tirjati, da opravilnik z lastnimi stroški reč v poprejšni stan postavi, ali mu pa, če to ni več mogoče, popolno zadoščenje da. §. 1030. Kdor je tuje opravilo brez naročila na se Vfcel, ga mora dokončati, in ravno tako, kakor pooblaščenec, na tanjko račun od njega dajati. 1040. Kdor se proti veljavno izrečeni lastnikovi proti vouiuvu-V()!ji tujega opravila brezoblastno loti, ali pa4Ч,а" pravnega pooblaščenca, tako vtikaje se, v osker- bovanju opravila opovera; ni le samo odgovoren za škodo, ki je iz tega nastopila, in za odšlo korist, temoč on zgublja tudi storjene stroške, kolikor se ne dajo v natori nazaj vzeti. §. 1041. Porabljanje k a- Ako sc je brez oskerbovaiija opravil kaka ke rccti v korist drugega. več v korist koga drugega obcrnila; more lastnik jo v natori, ali, ako to ni vee mogoče, tisto vrednost tirjati, ktero je tikrat imela, kadar jo bila porabljena, akoravno bi poznej korist zginila. §. 1042. Kdor za drugega kaj potroši, kar bi bil ti po postavi sam potrošiti moral, ima pravico, povračilo tirjati. §. 1043. Ako je kdo v sili, da bi večjo škodo «»^ sebe in od drugih odvernil, svojo lastino pogubi izročil, ga morajo vsi, kterim je to m'1 korist prišlo, po primeri odškodvati. Kako se ti predpis natanjeneje na morske nevarnosti obrača, ustanovljujejo morske postave. §. 1044. Škodo v vojski storjeno razdeljujejo politične oblastnije po posebnih predpisih. Vri in dvajseto poglavje. Od pogodbe menjc. §. 1045. Menja (zamenja). Menja je pogodba, s ktcro se ena ree daje za drugo. Djanske predaje ni k temu treba, da se pogodba menje napravi, temoč le, da se ona izpolni, in last pridobi. §. 1046. Dnarji niso predmet pogodbi menje; vendar sc da zlato in srebro kakor roba, in celo tudi kakor denar zamenjati, kadar grt* samo za to, da se d nar z dnarjem, namreč zlati dnar s srebernim, manjši z večjim pre- mem. §. 1017. Mcnjavci imajo po pogodbi dolžnost, za- 1>ravlce in dolžnosti meiyaecv. menjane reči predati in prevzeti v prosto posest, kakor je dogovorjeno, z njih skladnimi deli, in z vso pritikljino, o pravem času, na pravem kraju, in v ravno tem stanu, v kterem so bile tikrat, kadar sc je pogodba sklenila. Kdor svoje dolžnosti ne spolni, je drugemu odgovoren za škodo in odšlo korist. §. 1048. Ako se je čas pogodil, kdaj sc ima reč sosebno glede nevarnosti. predati, in se med tim časom zamenjana posebna reč s prepovedjo iz preboda med ljudmi dene, ali pa po naključbi cela, ali saj čez polovico vrednosti pokonča, se ima menja za nesklenjeno. §. 1049. Druge poškodbe reči in bremena, ki so med tim časom po naključbi nastopile, gredo na račun posestnika. Ako so sc pa reči po čez 'tii navprck zamenjale; terpi prejemnik na- ključno pogubo posameznih reči. ako se s tim celota ni čez polovico v vrednosti premenila. §. 1050. in viitkov pred Posestniku gredo vzitki zamenjane reči do pogojenega časa predaje. Od tega časa naprej pa gredo, s prirastjo vred, prejemniku, dasiravno še reč ni bila predana. §. 1051. Ako ni izgovorjen čas, kdaj naj se kaka posebna reč preda, in ako sc nobeni strani pogrešek pripisati ne more, je zgornje predpise zastran nevarnosti in vžitkov (§§. 1048 do 1050) na dobo predaje same obračati; ako niso pogodniki kaj druzcga ustanovili. §. 1052. Kdor hoče tirjati, da bi mu drugi reč predal, mora pred sam svojo dolžnost spolniti, ali k spolnjenju pripravljen biti. Štiri in dvajseto poglavje. Od kupne pogodbe. §. 1053. 8 kupno pogodbo SC prepušča drugemu Kupna pogodba, reč za odločen znesek dnarjev. Ona spada, ravno kakor menja, med pravne imena za pridobitev lasti. Last se še le pridobiva s prepodajo kupne reči. Dokler sc reč ne preda, ima še prodavec pravico lasti. §. 1054. Kakošno mora biti privoljenje kupca in Potrebnosti kupne pogodbe. prodavca, in ktere reči sc smejo kupovati in prodajati, to se odločuje po pravilih za pogodbe sploh ustanovljenih. Kupna cena mora Drugi del. (Slaven.) obstati v gotovem dnarju, in ne sme biti ne neodločena, ne postavi nasprotna. §. 1055. Kupna cena Ako se kaka reč nekaj za denarje, nekaj mora: *' J J ("Дv gotovini za kako drugo reč odda, se šteje pogodba, potem kakor je vrednost dnarja večja ali manjša od občne vrednosti dane reči, za kup ali za menjo, in pri enaki vrednosti reči, za kup. S. 1056. i) odločena, Kupec in prodavec moreta tudi kaki tretji odločeni osebi prepustiti, da ustanovi ceno-Ako ta oseba v odločeni dobi nič ne ustanovi; ali pa, ako boče tikrat, kadar se doba ni dogovorila, ena stran odstopiti, preden se cena odloči, se ima kupna pogodba za nesklenjeno. §. 1057. Ako je več osebam prepuščeno, da ustanove ceno, razsojuje večina glasov. Ako se pa glasi tako razidejo, da se cena še clo s pravo večino glasov ne ustanovi, sc kupovanje čisla za nestorjem). §. 1058. Tudi vrednost, ki je bila pri kaki p o prej-sni oddaji izgovorjena, more služiti za odločbo cene. Ako se je redna tcržna cena za podlago vzela, se vzcma srednja teržna cena tistega kraja in časa, kjer in kadar sc mora pogodba spolniti. §. 1059. Ako je postavljena za kupčijsko blago c) ne proti- 4 1 . .v. • • i postavna biti. taksa, je višja cena protipostavna m kupec sme za vsako še tako majhno prikratbo pri politični oblastmi odškodvanje tirjati. §. 1000. Itazun tega ne moreta ne kupec, ne pro-davee kupa spodbijati, kakor samo zavoljo prikrat.be čez polovico (§§. 934—935). Ta pritožba je pri puščena tudi tikrat, ako se je t'ilo komu tretjemu izročilo, da ceno odloči. $. 1061. noi/inosti pro- Prodavcc jo dolžan, reč skerbno varovali «tavca. do časa, kadar jo je treba predati, in jo kupcu izročiti po ravno tih predpisih, kteri so zgorej zastran menje (§. 1047) ustanovljeni. §. 1062. in kupca. Kupeova dolžnost nasproti je, reč preci, ali pa o pogojenem času prevzeti, ob enem pa tudi kupščinov gotovem izplačati; drugače ima prodavec pravico, mu predajo odreči. §. 1063. Лко prodavec kupcu reč preda, kupščine pa ne dobi, je reč na upanje prodana, in nje last prehaja preci na kupca. §. 1064. Nevarnost in Glede na nevarnost in vžitke kupljene, pa reti. sc ne predane reci veljajo ravno tisti preo- piši , ki so bili dani pri pogodbi menjc (§. 1048—1051). §. 1065. Ako sc kupijo reči, ki sc še le pričaka- Kup up#ne reti. jejo; se obračajo na to zavkazi, dani v poglavju od pogodeb na srečo. §. 1066. Na vse primorleje pri kupni pogodbi, ki jih postava izrekoma ne razsojajo, je treba obračati predpise v poglavjih od pogodeb sploh, in od pogodbe menje sosebno ustanovljeno. Splošni pis. pred- §. 1067. Posebne verste kupno, pogodbe ali nje Posebne verste • .V ,. 'IVI • kuP“e pogodbe. pritiene pogodbe so: pnderzek nazaj-»n pogodbe, ki . , . ,, se ji pristavljajo. oega kupa, nazajnc prodaje, predkupa; prodaja naposkušnjo; prodaja sprideržkom boljšega kupca, in naročilo prodaje. §. 1068. Pravica, prodano reč nazaj kupiti, se Prodaja s pri- • e e derzkom, proda- ••kemije pravica nazajnega kupa. Ako se je no nazaj kupiti, hi pravica prodavcu sploh in brez natanjčneje °dločbe dodelila, povrača ena stran kupno več v neslabejem stanu, druga pa plačano kupščino; viitki pa, ki ste jih med tim obe strani imele iz denarjev in iz reči, se eden proti drugemu pobotujejo. §. 1069. A ko je kupec kupljeno reč iz. svojega zboljšal; ali je izrednih stroškov storil, da jo je obranil, mu gre povračilo, ravno kakov poštenemu posestniku; on je pa tudi odgovoren, ako je on kriv, da se je \ rednost spremenila, ali da se reč nazaj dali ne more. §. 1070. Prideržek, kaj nazaj kupiti, je samo p1'1 nepremakljivih rečeh dopuščen, in gre pro-davcu le dokler živi. On ne more svoje pva' vice ne na dediče, ne na koga druzega pre' nesti, in jo sme komu drugemu na škodo lc rabiti, kadar je v javne bukve vpisana. §. 1071. Enakim utesnjavam je podveržcna pra- Kup s priderž- . . ... . . bom , red nazaj vica, ki si jo je kupec izgovoril, reč prodavcu prodati, zopet nazaj prodati; in na-njo sc obračajo predpisi za nazajni kup dani. Ako se pa pogoj, reč nazaj prodati ali nazaj kupiti, na videz postavi, in prav za prav samo za to porabi, da bi se s tim zastavna pravica ali kaka zajemna pogodba pri krila, velja predpis §. 916. §. 1072. Kdor reč s tim pogojem proda, da mu jo vridcržckpred- J J kupne pravice. mora kupec, kadar bi jo hotel zopet prodati, na odkup ponuditi, ti ima pravico predkupa. §. 1073. Pravica predkupa je praviloma osebna pravica. Glede na nepremakljivo blago se more v stvarno pravico spremeniti, ako se v javne bukve vpiše. §. 1074. Tudi se pravica predkupa ne more ne komu drugemu odstopiti, ne na dediče upravičenega prenesti, §. 1075. Kdor ima to pravico, mora premakljive reči v štiri in dvajsetih urah; nepremakljive pa v tridesetih dneh po storjeni ponudbi, za res nazaj kupiti. Ko ti čas preteče, je pravica predkupa ugasnila §. 1076. Kadar se s predkupno pravico obtežene reči na sodni dražbi prodajejo, nima ta pravica nobene druge moči razim te, da se mora upravičeni, ki je v javne bukve, vpisan, na dražbo posebej povabiti. §. 1077. Kdor ima pravico, reč nazaj kupiti, mora, razun če bi se bilo kaj druzega dogovorilo, plačati polno ceno, ki jo je kdo tretji ponudil. Ako pogojev, razun navadne kupne cene ponujenih spolniti ne more, in ako se ti pogoji tudi s cenilno vrednostjo ne dajo poravnati; se pravica predkupa ne more rabiti. §. 1078. Pravica predkupa se ne da na druge načine oddaje razširjati, ako ni bilo to posebej dogovorjeno. §. 1079. Ako posestnik upravičenemu ni reči na odkup ponudil, mu je za vso škodo odgovoren. Kadar je predkupna pravica stvarna pravica, se sme oddana reč od tretjega nazaj tirjati, in ž njim se ravna po njegovi pošteni ali nepošteni posesti. §. 1080. Kadar se kaka reč na poskušnjo kupi, ne prehaja ona v kupcovo last, dokler se cena ne plača. Dokler čas skušnje teče, se čisla kupec za posodojemnika, po preteku tega časa pa velja kupno opravilo za nepogojno sklenjeno, in kupec za lastnika kupljene reči. §. 1081. Ako je kupec za prevzeto kupljeno reč ceno poplačal, mu gre preci last; ali on sme, preden z,a skušnjo dopuščeni čas preteče, od kupa odstopiti. S. 1082. Ako ni dogovorjeno, doklej ima poskušnja terpeti, se vzema doba ta pri premakljivih rečeh na tri dni, pri nepremakljivih pa na eno leto. §. 1083. Prodaja s pri- Kadar se kaj proda in kupi s tim priderž- dcVAkom boljAega J 1 r kupca. kom, da ima prodavec pravico, ako sc v od- ločenem času boljši kupec oglasi, mu prednost dati, in kupljena reč ni bila predana; tikrat ni pred prave pogodbe, dokler se pogoj ne uresniči. §. 1084. Ako se je kupljena reč predala, je kupna pogodba sklenjena, pa se zopet razdere, kadar pogoj nastopi. Kadar čas ni izrekoma ustanovljen, se domneva doba pri kupu na poskušnjo odločena, §. 1085. Ali je novi kupec boljši, to razsoj uje prodavec. On sme drugemu kupcu predstvo dati, ako bi pcrvi tudi šo več plačati hotel. Kadar se pogodba razveže, se vžitki reči in dnarjev eden proti drugemu pobotavajo. Glede na /iboljšavc in poslabšave se ravna s kupeom, kakor s poštenim posestnikom. §. 1086. Ako kdo svojo premakljivo reč komu dru- Naročilo pro-geinu izroči, da naj jo za odločeno ceno proda, s tim pogojem, da mu je prejemnik dolžen do ustanovljenega časa ali odločeno kupščino izplačati ali pa reč nazaj dati, tedaj nima predajnik pravice, dokler ti čas ne preteče, reč nazaj tirjati; prejemnik pa mora, kadar čas prej de, odločeno ceno plačati. §. 1087. Dokler ustanovljeni čas terpi , reč je še predavcova. Prejemnik mu odgovarja za storjeno škodo, ktere je on kriv, in kadar sc reč nazaj da, se mu povračujejo le taki stroški, ki so predajniku na korist. §. 1088. Ako je reč nepremakljiva, ali ako ni odločena cena, ali doba za plačilo, se ima prejemnik za pooblaščenca. Nikdar pa se ne sme za prodajo izročena reč nazaj tirjati od koga druzega, kteri jo je od prejemnika pošteno pridobil. (§. 367). §. 1089. Tudi pri sodnih prodajah veljajo praviloma predpisi za pogodbe sploh, in za pogodbo menje in kupa posebej dani, ako ta postava, ali pa sodni red kaj posebnega ne zaukazuje. l*et in dvajseto poglavje. Od rabokupnili, vcčno-zakupnih in večno-dačnih pogodeb. §. 1090. Pogodba, s ktevo kdo rabo kake nenorab- Rabokupna po- ° _ 'ртплг-------- Ijivc reči na odločen čas, in za odmerjenth ceno dobi, sc imenuje sploh rabokupna pogodba. §. 1091. Rabokupni pogodbi sc pravi najemna po- t. Najemni, in ... . zakupna pogod- godba, ako se v rabokup dana rcc rabiti ba. more brez obdelovanja; ako se pa le z marljivostjo in trudom vživati da, se imenuje zakupna pogodba (štant, arenda). Ako se s pogodbo ob enem dajo reči perve in druge verste v rabokup; sc pogodba sodi po kakoš-nosti glavne reci. §. 1092. Potrebnosti. Najemne in zakupne pogodile se morejo čez ravno tiste reči, in ravno tako sklepati, kakor kupna pogodba. Najemščina in zakup-ščina sc odrajtujete, kakor kupščina, ako se ni kaj druzega dogovorilo. 1093. Lastnik more svoje premakljive in nepremakljive reci, kakor tudi svoje pravice v rabokup dati; zna se mu pa tudi primeriti, da kupi rabo svoje lastne reči, ako ta raba komu drugemu gre. §. 1094. Mor. Ako so sc pogodniki zastran bistva ra- bokupa, namreč zastran reči in cene zedinili , je pogodba popolnoma sklenjena, in raba reči je kupljena. §. 1095. Ako je rabokupna pogodba v javne knjige vpisana, se rabokupcova pravica čisla za stvarno pravico, ktcro mora tudi sledeči posestnik terpeti za čas, ki je še ostal. §. 1090. Najmodavci in zakupodavci so dolžni, vzajemne рга-rabokupno reč z lastnimi stroški v rabljivein J; Gleile wc- 1 v pusccnja, ohra- stanu predati in obraniti, in ne motiti rabo-"Је,|Ја' rabe-kupeov v izgovorjeni rabi ali vživanju. Navadne poprave kmetijskih poslopij mora zakupnik le toliko sam oskerbovati, kolikor sc dajo opravljati z robo, ki je na zemljišču, in s službami, ktere ima pravico po kakošnosti zemljišča tirjati, ostale mora pa zakupodavcu naznaniti, da jih oskerbi. §. 1097. Ako je rabokupec na rabokupno reč ober-nil potrebne ali koristne stroške, ki so ra-boprodavcu naloženi; se ima za opravilnika brez naročila (1036); on pa mora povračilo vsaj v šestih mescih po tem, ko je ra-hokupno ree nazaj dal, pri sodnii tirjati, drugače je tožba ugasnila. §. 1098. Najemniki in zakupniki imajo pravico, v najem in zakup vzete reči po pogodbi odločeni čas rabiti in vživati, ali tudi v pod-rabokup dati, ako se to more zgoditi brez lastnikove škode, ali če to v pogodbi ni izrekoma prepovedano. §. 1099. a. bremena. Pv! najinih nosi vse bremena in davke najmodavce. Pri pravih zakupih, ako sc pogodba po čez ali navprek sklene, prevzema zakupnik, razun vpisanih hipotekarnih bremen, vse ostale; ako se pa zakup po prevdarku sklene, nosi on tiste bremena, ki so se bile od dohodkov odbile, ali ki se imajo opravljati le od plodov, ne pa od zemljišča samega. §. 1100. Cc se ni kai nosebneffa dogovorilo, se 3. Najemnina, zakupiiina(ćimz). mora najemščina ali zakupščina, kadar je reč na eno ali na več let v rabokup vzeta, vsa-ecga pol leta plačati; ako je pa na krajšo dobo vzeta , se plačuje, kadar ta doba preteče. §. 1101 Za varnost najcmščine ali zakupščine ima tisti, ki je staniščc v najem dal, zastavno pravico na notri spravljeno hišno opravo in premakljino, ki je najemnikova ali podjem-nikova, ali ktero jima je kdo drug (§. 367) izročil, in ki je o času tožbe še notri. Podnajemnik pa je zavezan po najemščini, ktero plačuje, ali ne more vgovarjati, daje poglavitnemu najemniku kaj naprej plačal. Tistemu pa, kteri je kako zemljišče v zakup dal, gre zastavna pravica na živino, ki biva na zakupnem zemljišču, in na kmetijsko orodje, kakor tudi na plode, kar jih je še na njem. Drugi del. (Sloven.) 27 §. 1102. Ftaboprodavec si sme scer izgovoriti, da naj se mu najemščina ali zakupščina naprej plačuje. Ako je pa rabokupcc za več kakor za en obrok naprej plačal; more tako plačilo le tikrat poznej vpisanim upnikom nasproti postaviti, kadar je v javne bukve vpisano. S. 1103. Dava ali odrajt- Ako lastnik svoje zemljišče s tim pogo- vilo v pridelkih. . . . . . м i i i • jem prepusti, da naj ga prejemnik obdeluje, in daje predajniku del plodov, ki sc na ves pridelek nanaša, n. pr. tretjino ali polovico: ni to zakupna, ampak družbena pogodba, ki se sodi po pravilih, zastran njo ustanovljenih. §. 1104. Kdaj in s kte-rimi pogoji se najemnina in zakupnina odpušča. Ako se kaka v rabokup vzeta reč zavoljo izrednih naključb, kakor ognja, vojske, ali kuge, zavoljo vidikih povodenj, uime, ali popolnoma slabe letine, rabiti ali vživati nika- kov ne da; ni treba tudi nobene najemščine ali zakupščine plačati. §. 1105. Ako sc najemniku raba najete reci le deloma odtegne; se mu tudi razmeren del najemščine odpušča. Zakupnik ima pravico tirjati, da sc mu kaj zakupščine odpusti, ako so sc po izrednih prigodkih vžitki le na eno leto v zakup vzetega zemljišča za več kakor polovico navadnih dohodkov ponižali. Zaku-podavec je dolžan toliko odpustiti, kolikor vsled tega umanjšanja na zakupščini manjka. §. 1100. Ako jc rabokupee brez odločka vse nevarnosti na sc vzel, se pod njimi le razumeva škoda od ognja, vode in uime. Druge izredne nesreče ne gredo na njegovo nevarnost. Ako Sc pa izrekoma zaveže, da bode tudi vse druge izredne nesreče terpel, se iz tega še ne domneva, da hoče tudi odgovornost prevzeti, ako hi po naključbi cela v zakup dana l'eč konec vzela. §. 1107. Ako se kaka v najem ali zakup dana reč ne more rabiti ali vživati pa ne zavolj tega, ker je poškodovana ali je sicer nerabljiva postala, ampak zavolj kake opovere ali nesreče, ki sc je rabokupcu primerila; ali če so o času, kadar se je škoda zgodila, pridelki že od zemlje ločeni bili, zadeva nezgoda samo rabokupca. On mora vendar najemščino ali zakupščino plačati. §. 1108. Ako zakupnik bodi si iz pogodbe ali izpostave tirja, da bi se mu vsa zakupščina ali nekaj nje odpustilo; mora zakupodavcu brez-odloga nesrečo, ki se je pripetila, naznaniti, in se za to potegniti, da prigodek, ako ni občno znan, sodnija, ali pa saj dva zvedena moža pozvedita; brez te previdnosti gam poslušati. §. 1100. i xazejdaja. Po tem, ko se rabokopna pogodba izteče, mora rabokupec reč nazaj dati po popisu, ako je hil narejen, ali saj v tem stanu, v ktcvem jo je prevzel; v zakup vzete zemljišča pa po navadi kmetijsko obdelane, glede na eas leta, kadar se je zakup iztekel. Ne more se oprostiti, da bi reci nazaj ne dal, naj vgovarja pravico obuta (preboja) ali celo tudi sta rej o pravico lasti. §. 1110. Ako se pri rabokupni pogodbi ni noben popis napravil, velja ravno ta domneva, kakor pri vživanju (§. 518). $. 1111. Ako se reč,’ ki je dana v najem ali zakup, poškodje, ali vsled krive rabe na vrednosti zgubi, sta najemnik in zakupnik odgovorna za svojo in za podrabokupcovo krivnjo, ne pa naključbo. Vendar mora raboprodavec povračilo iz te odgovornosti vsaj v enem letu, odkar je bila rabokupna reč nazaj dana, Pri sodnii tirjati; drugače je pravica ugasnila. §. 1112. 5. Razrešitev rabokupne po- godile ; a) kadar se rev Itabokupna pogodba sc sama po sebi razvezuje, ako vabokupna reč pogine. A k o je pokonča; ena stran kriva, da se to zgodi, gre drugi povračilo; ako se zgodi po nesreči, ni nobena stran drugi za to odgovorna. §. 1113. h) kader ves Rabokupna pogodba nehava tudi, kadar mine čas, ki je bil izgovorjen izrekoma ali molče, bodisi s tim, da je rabokupščina ustanovljena po tej ali uni dobi, kakor pri stani-ščih na dan, na teden in na mesce, ali pa po namenu rabokupca, ki ga je izrekel, ali ki se iz okoljščin pokazuje. §. 1114. Akosepogod- Rabokupna pogodba sc pa tla ponoviti nv samo izrekoma, ampak tudi molče. Ako se j1' v pogodbi izgovorilo, da jo je treba naprej odpovedati; se ponavlja pogodba molče s tim-tla se ni, kakor gre, odpoved storila. Ako odpoved ni izgovorjena, sc pogodba molče ponavlja, ako rabokupec po preteku rabokupne d- Pravilo je, da nepopolni lastnik ni dru- pušca1 gemu za naključbo odgovoren; to da, če so vcčno-zakupniku povodnji, vojske ali kuge branile, zakupno blago vživati; sc mu mora za ti čas, ko ga ni vžival, primeren del dače odpustiti. §. 1134. Večno-dačnik ne more enacega odpušče-nja tirjati; on mora, dokler je še kaj večuo-dačnega posestva, ustanovljeno večno dačo popolnoma opravljali. §. 1135. Pravica, ki na- Ako večno-dačnik ni opravil dače o po- stopi , kaditi' se , v dai-a mudno pia-gojenem času, more gospodar večne dače tirjati, da se vžitki pod prepoved denejo, in on iz njih odškodva. §. 1136. Ako je dača čez eno leto na dolgu ostala, je glavnemu lastniku večno-zakupncga posestva dano na izbor, tirjati ali da sc vžitki zarubijo, ali pa veeno-zakupno posestva za izplačilo zastankov na sodni dražbi proda. §. 1137. Glavni lastnik ima dolžnost, namestovati Gledo b/®- men in zboljsav. vžitnega lastnika glede na vžitno last, ktero mu je neposrednje on dal, in a ko se vžitna pravica z bistvom zopet zedini, njemu ali njegovemu nasledniku storjene zboljšave kakor kakemu drugemu poštenemu posestniku poverniti, in za resničnost javnih bukev in vpisnikov, ki jih ima za svoje dačne posestva, odgovor dajati. $. 1138. Za druge bremena, ki jih je vžitni lasi mk posestvu naložil, in k terc v javnih bukvah mso vpisane, glavni lastnik ni odgovoren. Vžitni lastnik sploh ne more na koga druzega voe pravice prenesti, kakor je sam ima. Pravica enega nehava torej s pravico drugega. <§. 1139. Pravice in dolžnosti vžitnega lastnika sploh. Pravice in dolžnosti vžitnega lastnika so sploh v primeri z vstanovljenimi dolžnostmi in pravicami glavnega lastnika. §. mo. ziasti: i. cie- Ako hi vžitni lastnik svojo vžitno last od- de oddaje. dati hotel, mu ni potreba, da glavni lastnik v to privoli; naznaniti mu pa vendar mora naslednika, da presodi, ali je ti naslednik lako-šen, da hode mogel gospodariti s posestvom, in bremena opravljati, ki so na njem. Pravica predkupa ali uteze glavnemu lastniku ne gre. §. 1141. Ako si je pa glavni lastnik to privoljenje in te pravice izrecno prideržal, mora v tridesetih dneh po tem, ko mu je redno naznanilo podano, svojo voljo izreči. Kadar ti čas preteče, sc vzema, da je privolil. Ako pa nima pravice predkupa ali uteze, more on samo ti- krat privoljenje odreci, ako bi liistvo inž njim združene pravice bile v očitni nevarnosti. §. 1142. Davščina, ktero sme včasib glavni lastnik od novega vžitnega lastnika tirjati, se imenuje, ako sc sprememba med živimi zgodi, primščina (lavdemium); ako sc pa zgodi vsled sinerti, mertvaščina. Obe se imenujete tudi premenščina. Ali in kako so te pravice uterjenc, odločuje deželna ustava, javne bukve in pisma, ali pa tridesetletna mirna posest. §. 1143. Vžitnemu lastniku gre tudi primeren del 2. c.Me za- klada in pomanj- najdenega zaklada. (§. 399). On ima clo sanj« histv». pravico, bistvo zmanjšati, ako more glavnemu lastniku dokazati, da sc zemljišče drugače ne more vživati. (§. 1129.) §. 1144. Vžitni lastnik nosi vse redne in izredne 3. bremen, bremena, ktere se blaga derže; on opravlja 'livvke, desetine in druge posebno vpisane 28 Drugi del. (Slaven.) davščine. Za bremena, ki zadevajo dačo, je glavni lastnik odgovoren. §. 1145. 4. posaune- Vsak nov vz.itni lastnik je praviloma dolga pisma. Žan, si od glavnega lastnika zadobiti pove-rivni list ali pismo, da je vžitna last ponovljena. $. 1140. Posebne ra».- Ustava vsake dežele in politični predpisi mere meil graj- sraki in podlo-ustanovljnjejo, ali bivajo med vžitnimi in glavnimi lastniki šc druge razmere, in ktere pravice in dolžnosti veljajo zlasti med graj-ščaki in grajščinskimi podložniki. §. 1147. Pravice iz. da- Kdor ne plačuje drtizega. kakor dačo od če od poversja z.cmije. poversja zemlje, ima samo pravico, poveršje, kakor: drevesa, rastline in poslopja vživati; tudi mu gre del zaklada, ako se na poveršju najdo. Zakopani zakladi in drugi podzeinoljski vžitki givdo samo glavnemu lastniku. §. 1148. Kar ie od nehavanja popolne lasti usta- ,.kak" nvl,ava J j i i vzllna last. novljono (§. 44'1), velja sploh tudi od raz-dedjene lasti. §. 1149. Veeno-zakupne, in vceno-dačnc posestva prehajajo na vse dediče, ki niso bili izrekoma ■sklenjeni. Ako vzitni lastnik nima nobenega postavnega naslednika, sc zedinja vžitna last 16 glavno lastjo. Vendar pa mora glavni lastnik, ako se hoče te pravice poslužiti, vse dolgove vžitnega lastnika poplačati, ki sc ne •norejo iz kacega drugega premoženja opra-viti. Ali je glavni lastnik dolžan drugim prepustiti posestvo, ki mu je nazaj pripadlo, od-eujojo politični ukazi. §. 1lf)0. Zavoljo tega, da se rastline, drevesa in poslopja pokončajo, se ne zgubiva vžitna last 324 Drugi del. Pet in dvajseto poglavje. Od raliok. i t. d, nad poveršjem. Dokler še kak del zemljišča ostane, sine posestnik, ako le dačo plačuje, na njem iznova rastlinje in drevje zasaditi in poslopja postaviti. Sest in dvajseto poglavje. Od službenih pogodeb z odplačilom. §. 1151. Ako sc kdo zaveže, za neko mezdo (plačo) i. mezdna po-v dnarjih službo opravljati, ali kaj narediti,6 to mezdna pogodba. §. 1152. Kakor kdo komu naroči, da naj mu dela Moićeća mez-•tli kaj naredi; se tudi vzema, daje v primerno mezdo privolil. Ako mezda ni ne po dogo-v°ru, ne v postavi ustanovljena; jo odločuje sodnik. §. 1153. Vravice iz' Kadar ima narejena rce bistvene poere- niezdiie pogoilke •' i o ške, vsled kterih ni za rabo, ali ki so izrečnim pogojem nasproti, gre naročniku pravica, od pogodbe odstopiti. Ako. tega storiti noče, ali pa, ako pogreški niso nebistveni, ne izrečnemu pogoju nasproti, sme tirjati, ali da sc reč popravi, ali da se mu primerna od-škodba da, in za to more razmercn del mezde prideržati. §. 1154. Ako je ti, komur se je kaj muročilo, sam kriv, da v času, ki je bil za pogoj postavljen, obeta no izpolni, ni naročnik več dolžan, naročene reči vzeti; tudi more za škodo, ki je iz tega nastopila, povračilo tirjati. Ako pa naročnik s plačilom mezde mudi, je tudi on dolžan, tega, komur je kaj naročil, popolnoma odškodvati. ul } 1= Hf.v/ §. 1155. Tudi za službe in dela, ki sc niso izver-šile, gre najeti osebi primerno odško d vanj e, ako je bila pripravljena opravilo opravili, pil jo j'o [iri tem naročnik zadcržal, bodi si po krivnji, ali pa po iiakljuebi, ki sv je v njegovi osebi pripetila, ali ec je sploh zavoljo zamude časa škodo ternela, §. 1156. Praviloma gre mezda po dokončanem delu. Ako se pa dela po kakih oddelkih časa ali izde-lovane reči, ali kadar so z delom združeni stroški, kterih najeti ni na se vzel; ima ti pravico, tirjati, da sc mu službi ali delu primeren del mezde, in povračilo storjenih stroškov da, še predenje ree dodelana, ali delo do dobrega y opravljeno. $. 1157. Ako se zgolj po naključbi za narejo kake i’uči pripravljena roba, ali narejena reč sama velo ali nekaj pokonča, zadeva škoda lastnika t’obe ali narejene reči. Ako je pa naročnik dal tako robo, ki očitno ni za to, da hi sv mogla reč po namenu izdelati, je delavec odgovoren za škodo, če sc delo iz lega vzroka slabo izide, in on naročnika ni opomnil. §. 1158. Kdaj prehaja Kadar je dvomba zastran tega, ali gre naročilo v kupno ° 0 0 pogodbo. naročbo kakega dela čislati za kupno ali za mezdno pogodbo, se vzema, da je ti, ki je dal robo za delo, delavca najel. Ako je pa delavec dal robo, se vzema, da je kup. §. 1159. Ako se z mezdno pogodbo še druge postranske pogodbe združijo, se morajo spol-novati postavni predpisi, ki so vsaki od njih primerni. §. 1100. Kdaj nehava Delavci, ki so bili najeti na odločen čas, 1 6 ali dokler sc kaka reč nebi dodelala, ne morejo brez postavnega vzroka popustiti dela, niti se jim sme slovo dati, dokler sc čas ne izteče in delo ne opravi. Če sc delo pr e- neha, daje vsaka stran odgovor z,a svojo krivnjo, pa nobena ne za nakljuebo. §. 1161. Le v silnih okolščinah sme najeti delavec ali vodnik dela njemu naročeno opravilo komu drugemu zaupati, pa tudi v tem primcrleju je on odgovoren za svojo krivnjo v izboru osebe. §. 1162. Mezdna pogodba zastran del, pri kterih se po navadi gleda na posebno izurjenost osebe, zgubiva svojo veljavo, kadar delavec umre, in dediči morejo samo tirjati ceno pripravljene vabljive robe, in del mezde, ki je primeren vrednosti storjenega dela. Ako umre naročnik kacega dela, se morajo dediči njegovi tudi dalje deržati pogodbe, ali pa najetnika odškodovati. §. 1163. Tukaj ustanovljeni predpisi veljajo tudi itazsirjenj« r e »i • Predpieov na Aa pravdmkc (advokate), zdravnike m ranocel- pravdnike,zdrav. . nike i. t. d, П|ке, faktorje, provizorje, umetnike, zakla- davce (zalagavcc) in druge osebe, ki so si za svoj trud [dačo, letno ali kako drugo plačilo (nagrado) izrekoma ali molče izgovorili, a ko zastran tega ni nobenih posebnih predpisov. H 64. 2. Pogodim /.a- S pogodbo zastran založbe kakeg a spisa stran zalozhe ali ° 1 i/.danja kacega dodeljuje pisatelj komu pravico, spis po tisku pomnožiti in prodajati. Pisatelj se s tim znebiva pravice, ravno ti spis komu drugemu v založbo prepustiti. §. 114)5. Pravico indoiz- Pisatelj ima dolžnost, delo po dogovoru nosti mrd piša- e teijem in založni-izročiti, založnik pa preci, kakor se mu delo kom. izroči, izgovorjeno plačilo dati. §. 1166. Ako pisavec ne izroči dela ob odločenem času, ali ne tako, kakor je bilo ustanovljeno, Oil slu/.liiiili [loguill) z odplačilom. sme založnik odstopiti, in ec je pisavec kriv, da se spis ni izročil, odškodovanje tirjati. §. 1167. Ako se je število iztisov (primerkov) odločilo, mora založnik za vsak nov natis pisateljevo privoljenje zadobiti, in pogoje v novic dogovoriti. §. 1168. Ako hoče pisatelj novo izdanje, s spremenjenim zapopadom dela, napraviti; se mora zastran tega tudi nova pogodba skleniti. Dokler se pa natis ne pospeča, ima pisatelj le likrat pravico za novo izdanje, ako je pri volji, založniku zastran ne izprodanih iztisov primerno odškodovanje dati. 1169. Pisaveove pravice zastran novega natisa ali izdanja ne prehajajo na njegove dediče. 1170. Ako kak pisatelj po načertu, ki mu gaje založnik predložil, kako delo spisovati prevzame, ima le pravico do izgovorjenega pla- čila (nagrade)- Založniku gre po tem popolna prosta pravica založbe. §. 1171. Te predpise je tudi obračati na zemljovide, krajopisne obrise in muzikalne skladbe. Utesnjave ponatisa so zapopadenc v političnih postavah. §. 1 172. 3. Pogodba Pravice in dolžnosti med gospodarji in med gospodarjem o i o m diu/.ino »ii družino so zapopadenc v posebnih, zastran tega danih predpisih. §. 1173. Druge odrla- Pogodbe, v ktcrili se za prevzelo djanje čilne pogodbe za- stran siuzbe. kaka reč ali kako djanje ob c ca, se sodijo po pravilih, danih zastran odplačilnih pogodeb sploh, zlasti pa po pravilih pričejočega poglavja. §. 1174. Kar je kdo vodoma na to dal, da bi se kako nemogoče ali nedopuščeno djanje storilo, tega ne more zopet nazaj tirjati. Koliko si Od službnih pogodb z odplačilom. 33!i to sme dcržavni zaklad usvojiti, odločujejo politični ukazi. Sme sc pa nazaj tirjati to, kar je kdo kaeemu človeku, ki je hotel kaj nedopušeenega storiti, za to dal, da hi sc to djanje ubranilo. Mcdem Bsa dvajsehi gm-!»-lrtvje. Od pogodbe z as Iran vkupnosti blago. §. 1175. Kako postaja ^ poffodbo, i)ö ktcfi dve ali vcv osel) ovivo- pridobi tun druz- ba. Kaj je. Ij ujejo, ali samo svoj Im d, ali pa tudi svoje reci v vkupno korist zediniti, se ustanovljuje družba za vkupno pridobivanje. §. 1176. Razdelitev. 1*0 tem kakor udje družbe ali le posamezne reci, ali nekoliko dnarjev, ali pa celo pleme reci, n. pr. vse kupčijsko blago, vse plode, vse ležeče posestva, ali zadnjič vse svoje premoženje brez izjem v vkupnost podajo, se tudi versta družbe razločuje, in njene pravice bolj ali manj raztrgajo. §. 1177. Ce prav družbena pogodba celo premoženje v misel jemlje, se vendar le pričujoče premoženje pod njim razumeva. Ako pa ona tudi prihodnje premoženje obsega, se pod njim razumeva samo pridobljeno, ne pa podedvano premoženje; razun če bi oboje bilo izrekoma pogojeno. §. 1178. Družbene pogodbe, ki se nanašajo samo Kako s« »sta- novljiije. nn pričujoče, ali samo na prihodnje premožc-nJ<‘, so neveljavne, ako se blago, ktero ste Cl>a in druga stran prinesle, ni po redu po-pisalo, in zaznamvalo. §. 1 17<). Kako je treba družbeno pogodbo med kup-čevavei delati, v zadevne vpisnike vpisavati, in javno oznanovati, odločujojo posebne kup-eijske in politične postave. Ako se le posamezne opravila vkupno opravljajo, je zadosti, ee je zastran tega narejena pogodba v kup-ecvavskih bukvah vpisana. §. 1180. Pogodba zastran vkupnosti celega, pričujočega, kakor tudi prihodnjega premoženja, ki se navadno le med zakonskimi nareja, se sodi po predpisih poglavja od ženitnih pogodeb. Nazoči predpisi sc nanašajo na druge verstc po pogodbi ustanovljene vkupnosti blaga. §. 1181. m ne pogodbo Družbena pogodba spada sicer med pravne inga. imena, s kterimi sc last pridobiva; pridobljc- nje pa, in vkupnost blaga ali reči se le z njih predajo dosega. §. 1182. Vse, kar se je izrekoma na opravljanje Glavni zalog (glavnica). vkupnega opravila namenilo, je kapital, ali glavni zalog družbe. Ostalo, kar ima vsak sond v posesti, je od unega razločeno blago. §. 1183. Лко se dnarji, porabljive, ali scer nepo-rabljive, vendar pa po dnarni vrednosti cenjene reči z lože, se ne samo iz njih dobljena korist, ampak tudi glavni zalog glede na sonde, ki so ga zložili, čisla za vkupno lastino. Kdor je obljubil, le svoj trud na vkupno korist obračati, ima scer pravico do dobička, ne pa do glavnega zaloga (§. 1192.) §. 1184. Vsak soud je dolžan, če sc ni kaj poseb- Pravice in dolžnosti soudov; nega dogovorilo, enak delež k vkupnemuprinesek v glavni zalog (glavnico). glavnemu zalogu priložiti. $. 1185. Praviloma so vsi soutli dolžni, ne glede na svoj večji ali manjši delež k vkupni koristi enako pripomagati. §. 1186. Noben sond nima pravice, pripomagova-nje komu tretjemu zaupati, ali koga v družbo vzeti, ali započeti kako postransko opravilo, ki je družbi škodljivo. §. 1187. Pogodba odločuje natanjčneje dolžnosti soudov. Kdor se je samo k temu zavezal, da bode delal, ni dolžan, kaj vložiti. Kdor je samo prilog v dnarjih ali v drugih rečeh obljubil, nima ne dolžnosti, ne pravice, kako drugače k vkupnemu pridobivanju pripomagati. §. 1188. Pri posvetvanju in sklepanju zastran družbenih zadev se je, ako ni kaj druzega dogovorjeno, d er ž ati predpisov iz poglavja od solasti (§§. 833—842). §. 1189. Sondi se ne morejo siliti, da bi kaj vee noioick u vložili, kakor za kar so sc zavezali. Ako bi se pa okoljščine tako spremenile, da bi se družbin namen drugače nikakor doseči ne mogel, razim če se prilog poviša; ima sond, kteri sc krati kaj doložiti, pravico, iz družbe stopiti, ali se pa more prisiliti, da izstopi. §. 1190. Ako se enemu, ali nekterim sondom Osuerbovanje zaupanih opravil. oskerbovanje opravil zaupa, se štejejo oni za pooblaščence. Tudi za njih posvete in sklepe zastran družbenih zadev veljajo zgorej (§§. 833—842) omenjeni predpisi. §. 1191. Vsak soud je odgovoren za Škodo, ki jo Odgovornost je družbi s svojo krivnjo prizadjal. Ta škoda se ne da poravnati s koristjo, ki jo je iz druge strani družbi pridobil. Ako je pa kak sond, započevši samo-lastno kako novo opravilo, družbi od ene strani škodo, od druge pa korist naklonil; naj se škoda s koristjo primerno poravna. §. 1192. Delitev dobic- Premoženje, ktcro po odbitju vsili stroškov in vse pretcrpljene škode čez glavni zalog ostaja, je dobiček. Glavni zalog sam ostaja lastina teli, ki so ga zložili; razun če bi se bila vrednost del kapitalu prištela, in vse za vkupno blago izreklo. §. 1193. Dobiček sc deli po primeri doneskov k glavnemu zalogu, in dela, ki so jih vsi sondi storili, se eno z drugim pobotavajo. Ako eden ali nek ter i sondi samo delajo, ali razun pri-logov h kapitalu tudi dela opravljajo; odločuje sodnija, ako nobenega dogovora ni, in sc družbeniki zediniti ne morejo, znesek za trud, gledaje na važnost opravila, na-nj ober-njeni trud, in napravljeno korist. §. 1194. Ako dobiček ne obstoji v gotovini, ampak v vžitkih druge verste; se delitev dela po predpisu, danem v poglavju od sovlasti. (§§. 840 in 843). §. 1195. Družba more kakemu soudu zavoljo njegovih izverstnih lastnosti ali posebnega truda, večji dobiček dovoliti, kakor bi mu po njegovem deležu šel; vendar se take izjeme ne smejo sprevračati v nepostavne dogovore in prikratbe. §. 1196. Takošcn postavi nasproten dogovor je pogodba, s ktero bi sc kdo za vložen kapital od ene strani pred vso nevarnostjo zgube kakor na kapitalu, tako tudi na obrestih zavaroval, in vsega pripomagovanja oprostil; od druge si pa vendar izgovoril dobiček, ki pravne pogodbene obresti presega. §. 1197. ^Razdelitev zgu- Ako je družba vso svojo zloženo glavnico ali nekaj od nje zgubila, se zguba po tej razmeri deli, kakor bi se bil v nasprotnem pri-merleju dobiček delil. Kdor ni nobenega kapitala dal, ti zgubiva svoj trud. §. 1198. polaganje va- Soudi, ktcrim je oskei’bovanje izročeno, čuna. so dolžni, čez vkupno glavnico, in čez dotične dohodke in stroške po redu račun delati in dajati. §. 1199. Končni račun in delitev dobička ali zgube se ne more tirjati, preden se opravilo ne do-verši. Ako se pa oskerbujojo opravila, ki imajo več let terpeti, in letno korist dajati; morejo soudi, ako bi glavnemu opravilu ne bilo v kvar, tirjati, da se vsako leto račun da, in dobiček razdeli. Sicer pa sme vsak soud, kadar si koli bodi, ob svojem strošku račune pregledati. §. 1200. Kdov se je zadovolil s tim, da se mu samo računski sklep (bilancia) predlaga, ali kdor se jc tudi svoje pravice, račun tirjati, odpovedal, more, ako dokaže goljufijo tudi samo v enem delu oskerbovanja, na to siliti, da se da popolen račun za pretekli primeriej, kakor tudi za vse prihodnje primerleje. §. 1201. Družba sc ne more komu tretjemu zave- iiazmeraproti .. v • ivunajnim (nc- zati, ako družbeniki ali njih pooblaščenci, sondom), izrekoma ali molče, pravno ne privolijo. Med kupčevavci obsega že sama oznanjena, enemu ali več soudom podeljena pravica firme, namreč oblast, vse pisma in spise v družbinem imenu podpisovati, pooblastilo vseh družbenikov v sebi. (§. 1028). §. 1202. Soud, kteri je samo z enim delom svojega premoženja v družbi, more imeti premoženje, i'azločeno od vkupnega, in sme ž njim ravnati, kakor mu je ljubo. Pravice in dolžnosti, ki jih ima kak tretji proti družbi, se morajo torej razločevati od pravic in dolžnosti proti posameznim soudom. §. 1203. Kar ima torej kdo pri posameznem soudu, in ne pri družbi tirjati ali plačati, more tudi le pri posameznem soudu, ne pa pri družbi tirjati in plačati, llavno tako ima pa tudi pri družbenih tirjavah ali dolgovih vsak soud le za svoj delež pravico ali dolžnost k plačilu, razun primcrleja, kteri sc vzema pri kupče-vavcih, da so vsi za enega, in eden za vse kaj obljubili ali vzeli. §. 1204. Skrivni soudi kupčijske družbe, namreč taki, ki so ji del zaloga na dobiček in zgubo v zajem dali, ki sc pa niso za soude razglasili, niso nikdar za več odgovorni, kakor za kapital, ki so ga v zajem dali. Razglašeni soudi so v zavezi z vsim svojim premoženjem. §. 1205. Družba sc sama po sebi razvezuje, ako je započeto opravilo dognano, ali se več nadaljevati ne more; ako je cela vkupna glavnica v nič prišla; ali ako je pretekel čas, dokler je imela družba terpcli. §. 1206. Družbene pravice in dolžnosti praviloma ne prehajajo na družbenikove dediče. Vendar pa imajo ti, ako sc ž njimi družba ne nadaljuje, pravico, tirjati, da sc računi do zapustnikove smerti dajo in izplačajo. V nasprotnem primerljeju so pa tudi oni dolžni, račune dati, in izplačati. 1207. Ako obstoji družba le iz dveh oseb, nehava, kadar nju ena odumre. Ako obstoji iz več oseb, se od ostalih soudov vzema, da hočejo med saboj družbo še nadaljevati. Ta Razveza družbe in izstop iz nje. domneva velja tudi sploh za dediče kupčc-vavcov. 1308. Лко družbena pogodba, sklenjena med osebami, ki niso kupčevavci, izrekoma tudi njih dediče obsega; so lc-ti, ako dedino nastopijo, dolžni, ravnati se po zapustnikovi volji; na dediče dedičev pa ta volja ne sega, še manj more ta volja večne družbe ustanovili. (§. 832). §. 1209. Ako dedič ni v stanu, dopolniti služeb, ki jih je bil utnerli za družbo prevzel; sc mora primernemu uteržku od deleža njemu odločenega podvreči. §. 1210. Ako kak soud bistvenih pogodbenih pogojev ne spolnuje; ako v konkurz pride; ako ga sodnija za zapravljivca izreče, ali sploh pod skerbstvo dene; ako zavoljo hudodelstva za- upanje zgubi; se sme iz družbe izkleniti, preden eas preteče. §. 1211. Družbena pogodba se more odpovedati, preden čas preteče, ako je tisti soud, od ktc-rega je oskerbovanje opravila sosebno zavi-sclo, umeri ali iz družbe stopil. §. 1212. Лко čas, kterega ima družba terpeti, ni izrekoma ustanovljen, in sc tudi ne da iz narave opravila odločiti; sme vsak soud pogodbo po volji odpovedati, samo da tega ne stori s hudobno zvijačo ali v nečas (§. 830). §. 1213. Ako bi se izklenitev kake osebe ali odpoved pogodbe sicer spodbijala, poznej pa izreklo, da je po postavi, sega njena moč nazaj do tistega dneva, ko se je zgodila. §. 1214. llazid k opcijske družbe, sprejetje in izstop nje javnih snudov sc morajo ravno tako, kakor nje ustanovitev, javno oznaniti. Iz tega oznanila se tudi sodi, kako moč imajo pooblastila in doklej da terpe. §. 1215. Helitev družbenega premoženja. O delitvi družbenega premoženja, ki se ima zgoditi po razvezi družbe, se je razun zgorcj omenjenih odločb deržati ravno tih predpisov, ki so v poglavju od solasti zastran delitve vkupne reči sploh ustanovljeni. §. 1216. Zaukaži v tem poglavju zapopadeni naj se obračajo tudi na kupčijskc družbe, kolikor ni zastran njih posebnih predpisov. Osem in dvajseto po-glavje. Od ženitnih pogodeb. §. 1217. Ztcnitne pogodbe se imenujejo tiste pogodbe, ki sc glede na zakonsko zavezo sklepajo zastran premoženja, in zadevajo zlasli doto, zaženilo, juterno, vkupnost blaga, oskerbova-nje in vživanje lastnega premoženja, dedinsko nasledstvo, ali na primerlej smerti odločeno dosmertno vživanje premoženja, in vdovščino. §. 1218. Pod doto sc razumeva tisto premoženje, ktero žena, ali za-njo kdo drugi daje ali o-beta možu, da bi se mu polajšali stroški, ki so z zakonsko združbo zvezani. Zenitne ali £e-nilvanjske pogodbe (zenitni dogovori). 1) Dota (priženilo). Kako sc ločuje. §. 1219. od- A ko ima nevesta lastno premoženje, in je polnoletna; zavisi od nje in ženina, kako se hočeta zastran dote in drugih vzajemnih daril med seboj pogoditi. Ako je pa nevesta še maloletna, mora oče ali varh, s poterjenjem varstvine sodnije, pogodbo skleniti. §. 1220. Ako nevesta nima lastnega, za primerno doto zadostnega premoženja; so starši in dedi po tem redu, po kterem so zavezani otroke rediti in preskerheti, dolžni, hčeram ali vnukam, kadar se može, svojemu stanu in premoženju primerno doto dati, ali k njej po primeri priložiti (§. 141 in 143). Nezakonska hči more samo od svoje matere doto tir-jati. 1221. Ako se stariii ali dedi izgovarjajo, da ne premorejo spodobne dote priskerbeti, .naj sodnija na prošnjo zaročencev, to da nc zve-dovaje na tanko stanu premoženja, okoljščinc pregleda, in po tem primerno doto odloči, ali pa stariše in dede te dolžnosti odveže. §. 1222. Ako se je hči brez vedi, ali zoper voljo staršev omožila, in sodnija spozna, da je u-terjen vzrok, zavolj kterega stariši niso privolili, ji stariši niso dolžni, doto dati, če bi tudi pozneje zakon poterdili. §. 1223. Ako je hči svojo doto že dobila, pa jo je izgubila, da si ravno temu ni kriva; nima več pravice, doto na novo tirjati, tudi tikrat ne, kadar bi se v drugič omožila. §. 1224. Kadar je dvomba, ali je dota bila iz premoženja starišev ali neveste vzeta, se domneva, da je iz nevestinega premoženja. Ako so pa stariši svoji maloletni hčeri doto brez poterjenja varstvino oblasti ž,e izplačali, se vzema, da so stariši to iz lastnega premoženja storili. §. 1225. Predaja, Ako si mož pred sklenjenim zakonom dote ni izgovoril, tudi nima pravice, jo tirjati. Predaja izgovorjene dote sc sme preči po sklenjenem zakonu tirjati, ako ni drug čas ustanovljen. §. 1226. in dokaz, daje Ako sc nad premoženjem zakonskega dota predana. moža konkurz razglasi, ima njegovo pred začetkom konkurza storjeno pismeno ali ustmeno poterjenjc, daje doto prejel, proti vsakemu dokazno moč. Ako sc pa to poterjenjc še le po razglašenem konkurzu da, nima nobene dokazne moči proti upnikom. §. 1227. Predmet dote, Vse, kar se more oddati in rabiti, je pri-skegamo*ain ze-pravno za doto. Dokler tcrpi zakonska na glede na-njo. družba, vživanje dote in tega, kar ji prirašča, gre možu. Kadar dota obstoji v gotovem dnarju, v odstopljenih dolgovih (tirjavah) ali v porabljivih rečeh, mu gre popolna last. §. 1228. Ako dota obstoji v nepremakljivem blagu, v pravicah ali v premakljivih rečeh, ki sc dajo rabiti, da sc bistvo ne poškodje; sc šteje zakonska žena za nje lastnico in mož za vži-vavea, dokler sc ne dokaže, da je mož doto za odločeno ceno prevzel, in se samo zavezal, toliko v dnarjih nazaj dati. §. 1229. Po postavi pripada dota po moževi smerti njegovi ženi, in če ona pred njim Umerje, njenim dedičem. Ako se hoče, da bi ona ali nje dediči bili od dote izklcnjeni, Drugi del. (Sloven.) 30 Zaženi I o nasprotnja. se mora to izrekoma ustanoviti. Kdor doto prostovoljno da, si sme izgovoriti, da naj po moževi smerti njemu nazaj pripade. §. 1230. aii Kar ženin ali kdo drug nevesti odmeni, da bi doto pomnožil, se imenuje zaženilo. Njega vživanje, dokler zakon terpi, sicer ženi ne gre; ako pa moža preživi, ji gre brez posebnega dogovora tudi popolna last, če bi ravno dota ne bila možu zapisana na primerlej, da bi on ženo preživel. §. 1231. Ne ženin, ne njegovi stariši niso dolžni, zaženilo ustanoviti. Ali ravno tako, kakor so nevestini stariši dolžni, ji doto odmeriti, jc tudi dolžnost ženinovih starišev, po svojem premoženju mu delščino dati. (§§. 1220—- 1223). §. 1232. Darilo, ki ga mož obeta svoji ženi pervo jutro dati, se imenuje juternja. A ko je bila obljubljena, se v dvombi vzorna, da seje v p er vi h treh letih zakona že izročila. . 1233. Zakonska zaveza sama se ne ustanovljuje vkupnosti blaga med zakonskima. K temu je potreba posebne pogodbe, ktere obsežek in pravna oblika se presoja po §§. 1177 in 1178 poprejšnega poglavja. ti 4) Vkupnost §. 1234. Vkupnost blaga med zakonskima se praviloma razumeva samo na pnmerlej smerti. Ona daje zakonskemu družetu pravico do polovice tega, kar bode od blaga, ki se je vzajemno za vkupnost namenilo, po smerti drugega zakonskega še ostalo. §. 1235. V vkupnosti, kterase nanaša na celo premoženje, se imajo pred razdcljenjem vsi dolgovi brez izjeme, pri vkupnostipa, ki zadeva le sa-danje, ali le prihodnje premoženje, se imajo le tisti dolgovi odšteti, ki so bili obernjeni na korist vkupnega blaga. 1236. A ko ima en zakonski druže nepremakljivo posestvo, in sc pravica druzega družeta do vkupnosti vpiše v javne knjige; zadobiva ti z vpisom stvarno pravico do polovice bistva tega posestva, vslcd ktere pravice ne more drugi zakonski druže zastran te polovine nobene naredbe storiti; do vžitkov pa, dokler zakon terpi, ne zadobiva s tim nobene pravice. Po smerti družeta gre temu, ki ga je preživel, preci prosta last svojega deleža. To da taka vknjižba ne more biti v škodo upnikom, ki so bili že poprej na posestvo vpisani. <§. 1237. 5) oskerbova- Ako se zakonska nista posebej dogovorila, nje in viivaiye izvirnega, ali pri-kako da se ima njuno premoženje obračati; obderiuje vsak druže svojo poprejšno lastin- dobljenega pre- sko pravico, in do tega, kar vsaka stran med zakonom pridobi, in kakorkoli bodi prejme, nima druga stran nobene pravice. Kadar jo dvomba, se vzorna, da pridobitev od moža izhaja. §. 1238. Dokler se žena nasproti ne postavi, velja pravna domneva, da je možu, kakor svojemu postavnemu namestovavcu oskerbovanje svojega prostega premoženja izročila. §. 1239. Mož se glede na takošno oskerbovanje sploh čisla kakor kak drugi pooblaščen upravnik; vendar je pa samo za glavno premoženje ali kapital odgovoren. Od vžitkov, ki jih Jn vlekel, dokler je to oskerbovanje terpclo, rn dolžen računa dajat!, razim če bi to bilo brekoma izgovorjeno; marveč se šteje, da J° ti račun poravnan do dneva, ko je osker-1‘ovanje nehalo. §. mo. Tudi žena ni dolžna, dajati računa oil vživanja, ki gaje možu odstopila, pa za čas zakona sama vlekla ; zakonskima pa je dano na voljo, takošno molče dovoljeno oskerbova-nje ustaviti. §. 1241. Kadar je sila. ali kadar se je kake škode bati, se sme možu oskerbovanje odvzeti, tudi če bi sc mu bilo izrekoma in na vselej dovolilo. Nasproti ima pa tudi on pravico, neredno gospodarjenje svoje žene ustaviti, in napraviti, da se po postavnih predpisih celo za zapravljivko izreče. §. 1242. vdov.scma./ To, kar se ženi na priinerlcj vdovstva ( odločuje za izderževanje, sc imenuje vdov-ščina. Vdovščina gre vdovi koj po moževi sme rti, in se ima vselej za tri mesce naprej jizplačevati. 1243. Vdovi gre navadni živež iz zapuščine še šest tednov po moževi smerti, ako je pa noseča, še šest tednov po porodu. Dokler pa ti živež dobiva, ne more vdovščine potegovati. §. 1244. Ako se vdova omoži, zgubiva pravico do vdovščine. §. 1245. Kdor izročuje doto, ima pravico, ali ti- Zavarvanjedo-krat, kadar jo izročuje, ali pa, kadar bi ne- vdovSehte. varnost nastopila, od tistega, ki jo prejme, primerno zavarovanje tirjati. Varlu in skerb-niki neveste, njih skerbi izročene, ne morejo odpustiti zavarvanja dote, in ravno tako ne izgovorjenega zaženila in vdovščine, ako var-stvina sodnija ne privoli. §. 1246. Veljavnost ali neveljavnost daritev med Daritev med « ako nekimi in za-možem in ženo sc sodi po postavah, zastVan rj3i nci. daritev sploh danih. §. 1247. Kar je mož svoji ženi kinea, žlalitnili kamnov in drugih dragotin za lepšavo dal, se v dvombi nima za posojeno, ampak za podarjeno. Ako je pa en zaročenec drugemu, ali tudi kdo tretji enemu ali drugemu glede na prihodnji zakon kaj obljubil ali podaril; se sme daritev oporeči, ako se zakon ne sklene, in darivec tega ni kriv. 8. 1248. Vzajemne o- Zakonskima je dopuščeno, v eni in isti oporoki eden druzega vzajemno, ali tudi druge osebe za dediče postaviti. Tudi taka oporoka je preklicljiva; iz preklica ene strani sc pa ne more na preklic druge strani sklepati. (§. 583). 1249. Med zakonskima se sme tudi skleniti de- nedinske po- godbe. dinska pogodba, s ktero sc prihodnja zapu- Kaj jek veljav- šeina, ali kak njen del obeta, in obet jemlje »osti dedinake pogodbe potre- (§. 002). Da pa taka pogodba velja, je po- im. treba, da je napravljena pismeno, in da ima vse to na sebi, kar se od pismene oporoke tivja. §. 1250. Varstvu ali skerbstvu pod verzen zakonski sme scer sebi obljubljeno, neškodljivo zapuščino vzeli; navedba pa zastran lastne zapuščine more, brez poterjenja sodnije, le ti-krat obstati, kadar je veljavna oporoka. $. 1251. Kar je od pogojev pri pogodbah sploh re- Predpis zastran pristavljenih po- ceno, se mora tudi na dedinske pogodbe med gojev. zakonskimi obračati. §. 1252. Dedinska pogodba, da si .je tudi v javne moč dedinske . pogodbe. knjige vpisana, zakonskemu družetu ne brani, Kdaj nehava. dokler živi, s svojim premoženjem ravnati, kakor sc mu ljubi. Pravica, ki iz nje izvira, se še le po zapustnikovi smerti začenja; pogodbeni dedič, ee zapustnika ne preživi, ne more ne na druge prenesti je, ne zavoljo prihodnje dedine zavarovanja tirjati. §. 1253. Z dedinsko pogodbo se zakonski druže ne more popolnoma odpovedati pravice, oporoko narediti. Čista četertina, na kteri ne sme ne koga dolžni del, ne kak drugi dolg biti, ostaja po postavi vsigdar prosti poslednji naredbi prihranjena. Ako zapustnik zastran nje ni ničesa zaukazal, ona vendar ne pripada pogodbenemu dediču, če prav mu je bila vsa dedina obljubljena, ampak postavnim dedičem. §. 1254. Dedinska pogodba se v škodo drugemu zakonskemu družetu, s kterim seje sklenila, ne more preklicati; ampak se more le po po- stavnem predpisu ob moe djati. Nujnim dedičem so prideržane njih pravice, kakor proti kaki drugi poslednji volji. 1255. Ako en zakonski druže drugemu vživa- vživanje »a piimevlej srnevti. nje svojega premoženja dovoli na primerlej, (Doemertna prače bi ga ti preživel; ga le-to v prostem ravnanju po djanjih med živimi ne utesnuje; pravica do vživanja (§§. 509—520) se nanaša le na zapuščino premoženja, ktero se sme prosto na dediče prenesti. §. 1256. Ako se pa vživanje nepremakljivega posestva vpiše v javne knjige s privoljenjem tistega, ki ga je dal; se ono glede na to posestvo ne more več kratiti. §. 1257. Ako zakonski, ki je svojega družeta preživel, zopet v zakon stopi, ali vživanje komu drugemu odstopiti hoče, imajo otroci umer-lega zakonskega družeta pravico tirjati, da Poenaeenje Irok. Ločitev pre moienja v pri-merleju: 1) konkursa; se jim to vzivanje za primerno letno plačilo prepusti. §. 1258. Zakonski druže, ki tirja vživanje cele zapuščine drugega zakonskega dvužeta, ali nje dela, nima pravice tirjati tistega deleža, ki mu ga pri postavnem nasledju v dedino postava odmerja. (§§. 757—759). §. 1259. Poenaeenje otrok, to je, pogodba, po kteri se otrokom iz raznih zakonov dajejo enake pravice v dedinski nasledki, nima nobene pravne moči. S- 1260. Ako sc nad moževim premoženjem, dokler on živi, konkurs razglasi, žena sicer upnikom nasproti ne more tirjati, da bi se ji dota nazaj dala, in zaženilo izročilo, ampak le, da sc ji da zavarvanje na primerlej, ako bi sc zakon razvezal. Razun tega ima ona od časa, ko se je konkurs razglasil, pravico, vdovščino, če pa ni nobena izgovorjena, doto vživati. Ta pravica do enega ali drugega vlivanja pa ženi ne gre, kadar se dokaže, da je ona bila temu vzrok, da je moževo premoženje na nič prišlo. §. 1261. Ako žena s svojim premoženjem v kon-kurz pride, ženitne pogodbe ostajajo nepre-menjene. §. 1262. Ako je med zakonskima izgovorjena bila a) Ijne. vkupnost blaga, nehava ona, kadar mož ali žena na kant pride, in njuno vkupno premoženje se deli kakor pri smerti. §. 1263. Ako sc zakonska dogovorita, da hočeta ločena živeti, je njima tudi na voljo puščeno, se zediniti, kar se pa ima vselej ob enem zgoditi (§§. 103—105), ali hočeta ženitne pogodbe še za naprej v veljavi obderžiti, ali jih hočeta spremeniti. prosio vo- §. 1264. aii 3)sojnijske Ako sta »a mož in žena bila s sodnikovo ločitve. 4 sodbo ločena, in ako ni nobena stran ločitve kriva, ali pa če ste obe strani tega krivi, sme mož ali žena tirjati, da se izreče, da so ženitne pogodbe ob moč prišle; zastran cesar je sodnija vselej dolžna, poskusiti, da strani k poravnavi pripravi (§. 108). Ako je ena stran nedolžna, ji je dano na voljo, tirjati; da se ženitne pogodbe nadaljujejo ali ob veljavo denejo, ali po okoljščinah, da se ji primerno izdcrževanje da. §. 1265. 4) iz.vedenje Ako se zakon izreče neveljaven , razpa- neveljavnosti. ... dajo tudi ženitne pogodbe; premoženje, kolikor ga je še, se povrača v poprejšni stan. Kriva stran pa mora nekrivo odškodovati. (§. 102). §. 1266. s) Razvez.« Ako se razveza zakona (§§. 115 in 133) zakona. na prošnjo obeh zakonskih zavoljo nju nepremagljive zopernosti dovoli; so ženitne pogodbe, kolikor se zastran tega ni poravnava napravila, za obe strani moč zgubile. Ako se zakon s sodbo razveže, gre nedolžnemu dru-žetu ne le popolno zadoščenje, temoč od dobe, kadar je razveza izrečena, vse tisto, kar mu je v ženitnih pogodbah izgovorjeno na pri-merlej, ako bi svojega družeta preživel. Premoženje, ktero je bilo podverženo vkup-nosti, se deli, kakor pri smerti, in pravica iz dedinske pogodbe ostaja nedolžnemu prihranjena na primerlej smerti. Postavnega nasledja v dedino (§§. 757—759) ne more razvezani, ako ravno nedolžni, zakonski druže tirjati. II e vet in dvajseto po-glavje. Od pogodeI) na srečo. §. 1267. Pogodba na Pogodba, s ktero so obeta in jemlje upahjc šc negotove koristi, je pogodba na srečo. Prišteva se pogodbam odplačilnim ali pogodbam brez odplačila, kakor je ali bilo kaj nasproti obljubljeno, ali ne. §. 1268. Pri pogodbah na srečo ne velja pravni pripomoček zavoljo prikratbe čez polovico. §. 1269. verste po- Pogodbe n a srečo so: stava, igra in srečka h (kocka); vse kupne in druge pogodbe, ki se narejajo zastran lipanih pravic, ali zastran prihodnjih šc negotovih reči; dalje, do-smertni prihodki; družbene oskerbovavnico; zadnjič zavarovavne in bodmerijske pogodbe. §. 1270. Stava je, kadar pogodnika zastran dogodka, ki je obema še neznan, dogovorita med sabo odločeno ceno za tistega izmed nju, čigar besede izid poterdi. Ako je pogo-dnik, ki je dobil, za izid gotovo vedel in je to drugemu pogoduiku zamolčal, je kriv zvijače, in stava ne velja. Če je pa pogodnik, hi je stavo zgubil, za izid popred znal, se šteje za darivca. §. 1271. Poštene in sicer dopuščene stave vežejo, ako se je pogojena cena ne samo obljubila, a№pak tudi zares plačala, ali položila. Po sodnii se pa cena ne more tirjati. 1. Stava. Pervi del. (Slaven.) 31 §. 1272. 2. igra. Vsaka igra j c nekaka stava. Pravice, u- stanovljene za stave, veljajo tudi za igre. Ktere igre so sploh, ali za posebne verste ljudi prepovedane; kako se kaznujejo ti, ki se s prepovedanimi igrami pečajo, in tisti, ki jim k temu potuho dajejo, to odločujejo politične postave. §. 1273. 3. Srečka ali Srečka ali kocka med privatnimi osebami, kocka (lo/.). ki meri na stavo ali igro, se presojuje po predpisih, za stave in igre ustanovljenih. Ako se pa ima delitev, volitev, ali prepir s srečko odločiti; nastopajo za to pravice drugih po-godeb. §. 1274. Deržavne loterije se ne sodijo po lastnosti stave in igre, te moč po načertih, ki se vsakikrat zastran njih oznanijo. §. 1275. 4. kup «panja; Kdor za odločeno množino kakega pri- hodnjega dohodka obeta primerno ceno, sklepa navadno kupno pogodbo. §. 1276. Kdor prihodnje vžAtke kake reči počez ali navprek, ali kdor njih upanje za odločeno ceno kupuje, sklepa pogodbo na srečo; on sc poslavlja v nevarnost, da se upanje zna popolnoma ukaniti; njemu pa tudi gredo vsi vžitki, ki se navadno iz reči dobivajo. 1277. Delež rudnika sc imenuje kuks. Kup soeebno dcie kuksa spada med pogodbe na srečo. Proda- ciniku (kuks»); vec je le odgovoren za resničnost svoje pravice do kuksa, in kupec je dolžen, sc obnašati po postavah zastran rudarstva. §. 1278. Kupec dedine, ki jo je prodavec nastopil, „и dcdine, ali ki mujc saj pripadla, stopi ne samo v pravice, temuč tudi v dolžnosti prodavca kakor dediča, kolikor te dolžnosti niso zgolj osebne. Ako se torej pri kupu ni noben popis (inventar) za podlago vzel, je tudi kup dediuc pogodbo na srečo. §. 1279. Do reči, ki gredo prodavcu ne kakor dediču, temuč iz kakega drugega vzroka; n. pr. kakor predvolilo, kakor lidejkomis, kakor na-mestnemu dediču, kakor upniku proti zapuščini, in ki bi mu bile šle tudi brez dedinske pravice, nima kupec dedine nobene pravice. Nasproti pa dobiva vse, kar dedini sami prirašča, bodi si zato, ker kacega volilojemnika ali sodediča ni, ali kakor si koli bodi drugače, kolikor bi bil prodavec do tega pravice imel. §. 1280. Vse, kar dedič dobi iz dedinske pravice, kakor n. pr. potegnjene plode in dolgove, se tudi prišteva dedinsketnu imetju ; nasproti pase od njega vse odbija, kar je dedič iz svojega na nastop dedine, ali na zapuščino obernil. K temu spadajo poplačani dolgovi, že oprav- Ijenc volila, davščine in sodnijskc plačila, in ako ni bilo izrekoma drugače izgovorjeno, tudi stroški za pogreb. §. 1281. Ako je prodavec zapuščino pred predajo oskcrboval, je kupcu zato ravno tako odgovoren, kakor kak drug opravilnik. 1282. Upniki dcdine in volilojcmniki se morejo zastran svojega plačila kupca dcdine, kakor tudi dediča samega deržati. Njih pravice, kakor tudi pravice dolžnikov dcdine se s prodajo dcdine ne spremenjajo, in ako eden izmed nju dedino nastopi, velja ti nastop tudi za drugega. §. 1283. Ako je bil v prodaji dcdine popis (inventar) za podlago vzet, je prodavec za-nj odgovoren. Ako se je dedi n a brez takega zaznamka kupila, je on odgovoren za resničnost svoje dedinske pravice, kakor jo je terdil, in za vso škodo, ki je on kriv, da se je kupcu storila. <§. 1284. 6. nosmertni Лко so za (lonarjo. ali za kako po denar- prihodki: ^ ^ v jih ccnljivo rce ol>ota komu odločeno letno plačilo, dokler ho neka oseba živa, je to pogodba od dosmertnih prihodkov. -ivafm o>! onvai • x|ii pogreška, kadar je storjena iz nevednosti, ki sc more komu v krivnjo šteti, ali iz pomanjkanja potrebne pazljivosti ali marnosti. Oboje, sc imenuje krivnja. §. 1295. Vsakteri ima pravico, tirjati od poškodo- 0,1 dolžnosti odškodovanja t vavca povračilo škode, ktero mu je le-ti po , 0d škode krivnji prizadjal; naj se stori škoda s tim, da'A kriv"je’ sc kaka pogodbena dolžnost prelomi, ali ne glede na pogodbo. §. 1296. Kadar je dvomita, velja domneva, da se je škoda prigodila brez krivnje koga druzega. §. 1297. Ali vzema se tudi, da vsak, kdor je zdravega uma, ima lahko toliko marljivosti in pazljivosti, s kolikoršno more človek navadne dušne zmožnosti delati. Kdor to stopnjo marnosti ali pazljivosti opusti v dja-njih, ki kratijo pravice koga druzega, kriv je pogreška. §. 1298. Kdor terdi, da je bil brez svoje krivnje zaderžan, svojo pogodbeno ali postavno dolžnost spolniti, naj to dokaže. §. 1299. «osebno Kdor se javno h kakemu uredu, kaki u- a) zvedenih moi; motnosti, obortnii ali rokodelstvu prišteva; ali kdor se brez potrebe loti prostovoljno kacega opravila, ktero sc ne da izpeljati brez posebnih umetnijskih vednosti, ali brez nenavadne marljivosti, razodeva s tim, da sam sebi potrebno marljivost, in tirjane, nenavadne znanosti pripisuje; mora torej dajati odgovor, ee bi jih ne imel. Ako je pa ti, kdor mu je opravilo prepustil, njegovo nezvednost poznal, ali z navadno pazljivostjo poznati mogel, je tudi on pogreška kriv. §. 1300. Zvedenec je tudi tlkv.at odgovoren, kadar za plačilo v rečeh svoje umetnosti ali vednosti iz pogreška škodljiv svet da. Ilazun tega je nasvctvavec odgovoren samo za tisto škodo, ki jo je drugemu s svojim svetom vodoma storil. §. 1301. Skoda po krivici storjena more več oseh aii b) več лс-odgovornosti podvreči, akoso vkup k njej pripomogle, ali same po sebi ali po družili ljudeh, z zapeljevanjem, pretenjem, zapovedovanjem, pomaganjem, prikrivanjem i. t. d.; ali tudi s samim zanemarjenjem posebne dolžnosti, zlo ovreti. §. 1302. V takem primcrleju, ako poškodba izhaja od pogreška, in sc da odločiti, koliko škode je vsak napravil; odgovarja vsakteri samo za «kodo, ki jo je on s svojim pogreškom storil. Ako je pa škoda storjena nalašč, ali pa, ako se ne da odločiti, koliko se je vsakteri pose- hoj poškodovanja vdeležil, so odgovorni vsi za enega in eden za vse; to da tistemu, kteri je škodo povernil, je prihranjena pravica, poprijeti ostale za povračilo. §. 1303. Koliko da mora več sodolžnikov dajati odgovor samo za to, ker svoje dolžnosti niso spolnili, sc sodi po lastnosti pogodbe. §. 1304. Ako je v kaki poškodbi tudi poškodovani kriv, terpi tudi on škodo po razmeri s po-škodovavcom vred; ako se pa razmera ne da odločiti, jo terpita na enake dele. §. 1305. a. iz rabe Kdor se poslužuje svoje pravice kakor pravice. je prav, ni odgovoren za kvar, ki komu drugemu odtod izvira. 3.1z ncdolzne- §. 1306. Pravilno nikdo ni dolžen poverniti škode, ktero je storil brez krivnje ali z nehotnim ga au nehotnega djaitja. djanjem. §. 1307. Ako je pa kdo sam kriv, da se nekaj časa ni zavedel, se tudi škoda, ki je bila v takošnem stanu napravljena, pripisuje njegovi krivnji. Kavno to velja tudi za tretjega, ki je s svojo krivnjo poškodovavca v takošen stan pripravil. §. 1308. Ako blazni (nori) ali bebci, ali pa otroci koga poškodjejo, ki je s kakoršno koli krivnjo k temu sam priliko dal; ne more on nobenega povračila tirjati. §. 1309. llazun tega primerljeja mu gre povračilo od listih, kterim se more škoda zavoljo tega pripisali, da so zanemarili skerb, ki jim je nad takimi osebami izročena. §. 1310. Ako poškodvanec ne more tako povračila zadobiti, naj sodnik prevdari, ni li morda jioškodvavcc, dasiravno navadama ni pri pameti, v tem posebnem prigodku vendar le v čem kriv; ni li poškodvani, prizanašajo po-škodvavcu, hrambe opustil; ali zadnjic, naj pogleda na premoženje poškodvavca in po-škodvanega, ter po tem razsodi, da naj se povernc škoda ali popolnoma ali v toliki primeri, kakor je za oba prav. §. 1311. i. Pouakijucbi. Gola naključba zadeva tistega, v cigar premoženju ali osebi sc pripeti. Ako je pa kdo sam kriv, da se naključba zgodi; ako je prestopil postavo, ktere namen je, naključne poškodbe overati, ali se brez potrebe v tuje opravila vtikal; je odgovoren za vso škodo, ki bi se drugače ne bila zgodila. §. 1312. Kdor je komu v sili službo storil, temu sc ne pripisuje škoda, ktere ni odvernil; razim, če bi bil komu drugemu, ki bi bil še več opravil, po svoji krivnji, to storiti ubranil. Pa tudi v tem primerleju sme on gotovo naklonjeno korist, proti storjeni škodi v raeun postaviti. §. 1313. Praviloma nihče ne odgovarja za tuje, s.stujimidja- • .v • . • . • nji. krivične djanja, kterih se ni vdeležil. Celo v primcrlejih, pri kterih postave nasprotno u-kazujejo, mu je prihranjena pravica, poprijeti krivca za povračilo. §. 1314. Ako kdo služabnika ali služabnico brez Kjem«. spričevala v službo vzame; ali vedoma v službi obderži osebo, ki je nevarna zavoljo kake telesne ali dušne lastnosti; ali kakemu znanemu hudodelniku prebivališče da; je on odgovoren hišnemu gospodarju, in domačim za povračilo škode, ki se jim je po nevarni lastnosti takih oseb zgodila. §. 1315. Ravno tako je tisti, ki je vedoma najel takošno nevarno osebo, ali se v kakem opravilu nepripravne osebe posluži!, odgovoren za škodo, ktero je kdo drug zavoljo tega terpel. 1316. Kerčmarji, ladjarji in vozniki so odgovorni za škodo, ktero so njih lastni, ali po njih odkazani služabniki na prevzetih rečeh popotniku v njihovi hiši, ali v njihovi ladji, alj na vožnjom blagu (§. 970) storili. §. 1317. Koliko da se pri javnih napravah za razpošiljanje reči prevzema odgovornost za škodo, odločujejo posebni predpisi. §. 1318. Ako je kdo s tim poškodvan, da kaka nevarno obešena ali postavljena reč na-nj pade; ali da se iz kakega stanovališča kaj verže ali izlije; daje odgovor za škodo tisti, iz kogar stanovališča se je kaj verglo ali izlilo, ali je reč padla. 1319. Zavoljo nevarnosti, da bi kako znamenje, kaka posoda, ali kaka druga nad mestom, kodar ljudje hodijo, obešena ali postavljena ■ree pasti, in mimo gredoče poškodvati utegnila , ne more nikdo tožiti pred sodnikom ; ali vsakdo ima pravico, zavoljo občne varnosti, naznaniti nevarnost politični oblastmi. §. 1320. Ako koga kaka žival poškodje, je za to «. p0 živalih odgovoren listi, ki jo je k temu naganjal, dražil, ali jo varovati zanemaril. Ako se ne more proti nikomur dokazati, da je čemu ta-e.emu kriv, se poškodba šteje za naključbo. §. 1321. Kdor na svoji zemlji tujo živino najde, zavoljo tega še nima pravice, jo ubiti. On jo sme s primerno silo odpoditi; ali ako je od nje škodo tcrpel, ima pravico sam (privatno) toliko glav živine zarubili, kolikor jih je za njegovo odškodbo zadosti. Vendar pa se mora v osmih dneh z lastnikom poravnati, ali pa pred sodnikom tožiti; drugače pa mora zarubljeno živino nazaj dati. §. 1322. Zarubljena živina se mora tudi nazaj dati, kadar lastnik kako drugo primerno zavarva-njc da. §. 1323. verste povra- Da se povcme storjena škoda, se mora vila «kode. vse v poprejšni stan nazaj postaviti, ali kadar to ni mogoče, cenitna vrednost plačati. Ako povračilo zadeva samo škodo, ki jo je kdo terpel, se prav za prav imenuje odškodovanje; ako pa obsega tudi korist, ki mu je odšla, in izbrisanje storjene razžalitve, pravi mu sc polno zadoščenje. §. 1324. Kadar se je škoda storila iž hudobnega namena, ali po očitni nemarnosti, sme po-škodvani tirjati polno zadoščenje; v ostalih primerlejih pa le odškodvanje prav za prav tako imenovano. Po tem naj sc sodi, kjerkoli stoji v postavi splošni izrek: povračilo, ktere verste povračilo da je dati. Soscbno : 1. pri po.skod-1T1U bith na telesu , . . jv , v . (životu); ki mu je odšel, ce je pa 1325. Kdor koga na telesu poškodje, opravlja stroške za zdravljenje poškodvanega; p o vrača prislužek poškodvani postal nezmožen, si kaj pridobiti, tudi tisti prislužek, ki mu v prihodnje odide; in razim tega, ako poškodvani tirja, mu mora za prestane bolečine plačati pozvedenim okolščinam primeren znesek v dnarjih. §. 1326. Ako je bila poškodvana oseba s budim ravnanjem na postavi ogerjena, se mora, zlasti če je ženskega spola, na to okoljščino gledati, kolikor utegne le-to njenemu boljšemu preskerbljenju overo delati. §. 1327. Ako iz telesnega poškodvanja nastopi smert, sc morajo ne samo vsi troški plačati, ampak treba je tudi zapuščeni ženi in otrokom usmertenega to poverniti, kar jim je vsled tega odšlo. §. 1328. Kdor kako žensko zapelje, in ž njo otroka zarodi, je dolžen, plačati troške poroda in babin, in spolnovati ostale očetovske dolžnosti, ki so v tretjem poglavju pervega dela ustanovljene. V kterib primerlejih se zapeljanje ob enem kakor hudodelstvo, ali kakor težki policijski prestopek kaznuje, o tem govori kazenska postava. §. 1329. z. na osebni Kdor komu s tim slobodo vzame, da ga «lobodi; silofna odpelje, samolastno (privatno) vjame ali nalašč in po krivici zapre, ima dolžnost, žaljenega v poprejšno slobodo postaviti, in polno zadoščenje mu dati. Ako mu ne more več slobode zadobiti, mora njegovi ženi in otrokom dati povračilo, kakor da ga je usmertil. §. 1330. Ako se ie komu z razžali en jem na pošte- 3- n» postenju J J J 1 ali časti; nju za res škoda storila ali korist odtegnila, ima on pravico, odškodvanje ali polno zadoščenje tirjati. §. 1331. Ako je kdo na premoženju nalašč ali po na pvemo- ierijn. očitni nemarnosti koga drugega poškodvan; ima pravico tirjati tudi korist, ki mu je odšla, in ako se je škoda storila z djanjem, v kazenski postavi prepovedanim, ali iz nagajivosti in zluradosti, vrednost posebnega pri-•jubljenja. §. 1332. Škoda, ki se stori s pogreškom ali z nemarnostjo nižje stopnje, se povračuje po občni (navadni) vrednosti, ki jo je reč imela, kadar je bila poškodvana. §. 1333. Škoda, ktero je dolžnik svojemu upniku Z|lsti httdftr .. 1 • . i v*i kdo mudi s plu- s tim napravil, da je s pogojenim plačilom eanjcm. zamudne dolžnega kapitala mudil, sc povračuje z obrc- obresti. _ v strni, ktere so v postavi odločene (§. 995). §. 1334. Zamude je dolžnik sploh tikrat kriv, kadar po postavi ali pogodbi ustanovljenega plačilnega dneva ne dostane; ali če čas plačila ni odločen, ako sc ni pogodil z upnikom od dne, ko je bil po sodnii ali zunej sodnije opomnjen. §. 1335. Ako je upnik, ne opomnivši dolžnika po sodnii, pustil, da so sc obresti do zneska glavnega dolga nabrale; nehava pravica, od kapitala dalej obresti tirjati. Od dneva, ko je tožba začeta, se pa smejo vendar na novo obresti tirjati. §. 1336. ,.ogoj povr». Pogodniki sc morejo posebej dogovoriti, l(könvLelonalnaafla S<' kadar l,i S,) «bct kaV ПС katcnj0gOVO jena spolnil, ali ne prav, ali prepozno, namesti dolžnega povračila škode da kak odločen znesek v denarjih ali v drugih rečeh (§. 912). Vendar pa ne sme sodnik pri zajmih zavoljo modnega plaćanja prisoditi zneska, ki bi najvišje postavne obresti presegal. V drugih pri-merlejih, ako dolžnik dokaže, da je povračilni znesek prevelik, naj ga sodnik zniža, zasli-šavši, če je treba, zvedence. Plačilo povračilnega zneska ne oproščuje od dolžnosti, pogodbo spolniti, razun ko bi sc bilo to posebej dogovorilo. §. 1337. Dolžnost, poverniti Škodo, in odšlo korist, Dolžnost po- škodovavcovih ali plačati izgovorjeni povračilni znesek, dedičev, derži se premoženja, in prehaja na dediče. §. 1338. Za pravico do povračila škode sc je treba prilVni pripo- , , , . . moćki odškod- praviloma, kakor za vsako drugo privatno Vlinja. pravico, pri rednem sodniku potegniti. Ako je poškodvavec ob enem kako kazensko po- stavo prestopil, ga zadeva tudi izrečena kazen. Obravnavanje zastran povračila škode pa gre tudi v tem primerleju pred civilno sodnijo, ako je kazenska postava ne nalaga kazenski sodnii ali politični ohlastnii. §. 1339. Poškodbe na telesu, krivične žalitve na slobodi, in razžalitve na poštenju preiskuje in kaznuje po okoljščinab ali kakor hudodelstva kriminalna sodnija, ali kakor težke policijske prestopke, in če niso nobeni teh dveh verst prištete, kakor pregreške, politična oblastnija. §. 1340. Te oblastnije imajo tikrat, kadar se odškodvanje da na ravnost odločiti, preči po predpisih pričujočega poglavja to razsoditi. Ako se pa povračilo škode ne da na ravnost odločiti, je treba v razsodbi sploh izreči, da je poškodvanemu prideržano, odškodvanje po pravdi iskati. To je tudi v pri- mevlejih hudodelstva, in v drugih primerlejih obema stranema tikrat priliranjeno , kadar bi ne bile zadovoljne z odločbo povračila, ktero je kazenska oblastnija izrekla. §. 1341. Zoper krivnjo sodnika sc je pritožiti pri višji ohlastnii. Ta oblast preiskuje in razso-juje priložim iz uredske dolžnosti. iliiffh'Kir 1 i l'Th v ni . iol'-ih , >b ,fn id. 1<: : ,biV' iii - ' iq )r,i ; m ■ müf. :• !” чИГј->)>’ ,nli 'iivotj ud)o!b > HiiiovoLf,' »liti »n .|,!Л ixt *||л!,4лШ «.-iHi-tsifid »m Mi *: > . . .•ofisei nš e(udem ie. > »T .ii«i«nl' 's ni o-i.vuii-v; ut tj Občni vse nemške dedne dežele avstrij{inskega cesarstva. Del lil. Na llmiajl. Iz c. k. dvorne in deržavne tiskarnice. зкаЛ) 3ßbsl) si« : >i з^л ■ .в71в11$899 л Jll fo(l Tretji del d e r ž avl j ans k e ga zakonika. Od vkupniti odločb za pravice oseb in reči. Pervo poglavje. Od nterjevanja pravic in dolžnosti. 1342. -Tako pravice osel», kakor tudi pravice reči, vuupne odločiti dolžnosti, ki iz njih izvirajo, enako se uterjajo, spreminjajo in ob veljavo de vaj o. §. 1343. Kako se uter-. Pravni načini, dolžnost zavarovati, in jujo pravice: pravico uterditi, po kterih se upravičenemu daje nova pravica, so: zaveza drugega za dolžnika, in zastavljen]e. 1344. t. «e kdo'tic- Kdo drugi sc more upniku za dolžnika na vzame; trojni način zavezati: pervic, ako z upniko- vim privoljenjem dolg kakor samo-plačavec prevzame; drugič, ako k dolžnosti kakor so-dolžnik pristopi, in zadnjič, ako se zaveže, da bo upnika plačal, ako bi pervi dolžnik dolžnosti ne spolnil. §. 1345. Ako kdo z upnikovim privoljenjem ves dolg koga drugega prevzame, ni to nikako utcrjenjc, ampak je sprememba dolžnosti, od ktere se v sledečem poglavju govori. §. 1346. Kdor se zaveže upnika plačati na ti pri- ") k^01, r0-merlej, če bi pervi dolžnik dolžnosti nc spolnil, temu sc pravi porok, in dogovor, storjeni med njim in upnikom sc imenuje poroštvena pogodba. V tej pogodbi ostaja pervi dolžnik še vedno poglavni dolžnik, in porok se le kakor nastopni dolžnik pridružuje. §. 1347. Ako kdo brez pogoja, ki gre poroku na b) kakor »<>- rtolinik; dobro, kaki dolžnosti kakor sodolžnik pristopi, je to vkupnost več sodolžnikov, ktere pravni nasledki se sodijo po predpisih, v poglavju od pogodeb sploh (§§. 888—896) danih. §. 1348. Kdor obeta odškodbo poroku za ti pri- od,kodni po- rok. merlej, če hi on s svojim poroštvom v škodo prišel, se imenuje odškodni porok. Kdo moro porok Kili. S. 1349. Tuje dolžnosti sme vsakdo kterega si bodi spola na se vzeti, ako ima oblast, s svojim premoženjem slobodno gospodariti. 1350. za Mere d»i- Poroštvo sc more dati ne samo zastran osti. e . %,• v • • v dnarjev in reči, temoč tudi zastran pripušče-nih djanj in opuščenj glede na korist ali škodo, ki utegne iz njih za zavarovanega nastopiti. §. 1351. Dolžnosti, ki niso nikdar pravno veljale, ali ki so že ob veljavo djane, sc ne morejo ne prevzemati, ne uterjati. §. 1352. Kdor je porok za osebo, ktera zavoljo svojih osebnih lastnosti ne more nobene dolžnosti prevzeti, je ravno tako, kakor nerazdelen sodolžnik zavezan (§. 896), če prav mu je ta lastnost neznana bila. §. 1353. oiiseiek poro- Poroštvo se ne more dalje raztegniti, kakor je porok izrekoma izgovoril. Kdor je porok za kapital, ki obresti nosi, odgovarja samo za tiste zastale obresti, kterih upnik se ni imel pravice potirjati. §. 1354. Porok sc ne more poslužiti vgovora, po Heroin sme dolžnik po predpisu postav tir-jati, da bi nekaj svojega premoženja za svoje izderžanje obderžal. §. 1355. Porok se praviloma sme še le tikrat tožiti, moč. kadar poglavni dolžnik po tem, ko ga je upnik po sodnii ali zunej sodnije opomnil, svoje dolžnosti ni spolnil. §. 1356. Dopuščeno je, pa, poroka, celo tudi če se je izrekoma le na ti primerlej za poročil, da bi poglavni dolžnik plačati ne mogel, pervega tožiti, ako je glavni dolžnik v konkurs prišel, ali če se o času, kadar se ima plačilo opraviti, za njegovo bivališče ne ve, in se upniku nobena nemarnost očitati ne more. §. 1357. Kdor so je kakor porok in plačavec zavezal, je kakor nerazdelen sodolžnik za ves dolg odgovoren; upniku je na voljo dano, ali hoče poglavnega dolžnika, ali poroka popred, ali oba oh enem tožiti. (§. 891). §. 1358. Kdor dolg koga drugega poplača, stopi v upnikove pravice, in ima oblast, od dolžnika povračilo poplačanega dolga tirjati. Za to je plačani upnik dolžan, izročiti plačavcu vse pripomočke, kar jih ima, s kterimi se da pravica dokazati ali zavarovati. §. 1359. Ako je za ravno tisti celi znesek več oseb poroštvo dalo, je vsak za celi znesek odgovoren. Ako je pa eden izmed njih ves dolg poplačal, mu gre, kakor sodolžniku, pravica od ostalih (§. 896) povračilo tirjati. §. 1360. Ako upniku, preden, ali kadar sc poroštvo daje, poglavni dolžnik ali kdo drugi razun poroštva, kaj jsastavi; mu je sicer še vselej na voljo puščeno, poroka po redu tožiti (§. 1355); ali nima pravice, se njemu na škodo zastave znebiti. §. 1361. Ako je porok ali plačavec upniku zadostil, in se ni dogovoril s poglavnim dolžnikom, more le ti unima vse vgovorc nasproti postaviti, kar bi jih bil mogel upniku nasproti postaviti. §. 1362. Porok sme od odškodnega poroka le ti-krat odškodvanje tirjati, kadar ni sam kriv svoji škodi. §. 1363. Porokova dolžnost nehava po tej razmeri, K»ko poroštvo kakor dolžnikova. Ako se je porok le za ne- neh l'"l‘ kaj časa zavezal, je samo za to dobo odgovoren. Oproščenje enega soporoka pomaga temu sicer proti upniku, ne pa tudi proti ostalim soporokom. (§. 896). §. 1364. Pretek časa, v kterem hi dolžnik bil imel plačati, poroka njegovega poroštva ne odvezuje, dasiravno upnik na svoje plačilo ni silil; to da, če je porok z dolžnikovim privoljenjem poroštvo dal, ima pravico, od njega tirjati, da naj mu zavarovanje pripravi. Tudi upnik je poroku odgovoren, ako leti glede na zado-bljcnje povračila za to v škodo pride, ker je bil uni nemaren v tirjanju dolga. §. 1365. Ako nastopi ute rje n sum proti dolžniku, da ne bo mogel plačati, ali da bi utegnil oditi iz dežel, za ktere je ti zakonik pisan; gre poroku pravica, tirjati od dolžnika zavarvanje dolga, za ktcrega je on porok. 1366. Ako je opravilo, za ktero je kdo porok, končano; sc more tirjati, da se račun stori in poroštvo neha. ' §. 1367. Ako poroštvena pogodba ni ne z nepremakljivo zastavo ali hipoteko, ne z ročno zastavo uterjena; nehava v treh letih po porokovi smerti, če upnik med tim časom ni od dedičev doteklega dolga po sodnii ali zunaj sodnije tirjal. 1368. Zastavna pogodba se imen uje tista pogod- 2. z zastavim ba, s ktero dolžnik, ali kdo drugi namesti p"Kotlbo' njega daje res upniku na kako reč zastavno pravico, mu torej premakljivo zastavo predaje, ali nepremakljivo po postavnih knjigah zapisuje. Pogodba, s ktero kdo obeta, da hoče zastavo dati, še ni zastavna pogodba. S. 1369. Kar je za pogodbe sploh ustanovljeno, moč zastavne velja tudi za zastavno pogodbo; ona vežepo°,<"""1 dvostrano. Zastavojemnik mora ročno zastavo dobro hraniti, in jo zastavniku nazaj dati, kakor ti svojo dolžnost opravi. Ako gre za hipoteko, mor,a plačani upnik zastavnika v stan postaviti, da more izbris dolžnosti iz hipotečnih knjig izprositi. S posestjo zastave združene pravice in dolžnosti zastavodavca in zastavojeinnika so odločene v šestem poglavju drugega dela. §. 1370. Prejemnik ročne zastave trna dolžnost, dati zastavniku zastavni listek, in v njem popisati znamenja, po kterih se zastava od družili reči razločuje. Tudi se smejo bistveni pogoji zastavne pogodbe v zastavnem listku omeniti. §. 1371. Nedopušteni Vsi pogoji in postranske pogodbe, ki so natori zastavne in zajemne pogodbe nasproti, so neveljavni. Taki so dogovori: da naj zastava upniku pripade, ako bi se ob odločenem času dolg ne plačal; da jo sme upnik po svoji volji, ali po kaki že za naprej odločeni ceni oddati, ali za sc obderžati; da dolžnik ne sme zastave nikdar izkupiti, ali ležečega posestva nikomur drugemu zapisati, ali da upnik po preteku plačilnega časa ne sme tir-jati, da se zastava proda. §. 1372. Postranska pogodba, po kteri se dopušča upniku, vživati zastavljeno reč, je brez pravne moči. Ako se je upniku samo raba premakljive zastave dodelila (§. 459), jo ima tako vživati, da se upniku škoda ne godi. §. 1373. Kdor je dolžan, zavarovanje dati, mora Kuk» sc im» . v praviloma zavar- to dolžnost spolniti ali Z ročno zastavo, ali vanje dajati, s hipoteko. Le tikrat, kadar bi ne bil v stanu, zastave dati, sc jemljejo tudi dobri poroki. §. 1374. Nihče ni dolžen jemati v zastavo za varščino hiše po ceni, ki polovico, ne zemljišč, in premakljivega blaga po ceni, ki dve tretjini J 2 Tretji del. Pervo pogl. Od vkupnih odločb i. t. d. cenilne vrednosti presega. Dober porok je, kdor ima primerno premoženje, in ki se more v deželi (provinci!) tožili. Drugo poglavje. Od spremenjanja pravic in dolžnosti. in dolžniku je dano na voljo, preme- Sprememba niti svoje vzajemne pravice in dolžnosti, «u; s kterimi moreta slobodno ravnati. Sprememba se more zgoditi brez pristopa, ali s pristopom tretje osebe, namreč ali novega upnika, ali novega dolžnika. Sprememba, pri kteri nobena tretja oseba i s prenovi- . tvijo ; ne pristopa, biva tikrat, kadar se premeni pravna podlaga, ali pa poglavitni predmet tir-jave, torej kadar stara dolžnost v novo preide. Taki spremembi se pravi prenovitna pogodba (prenovitev). Po tej pogodbi nehava §. 1375. §. 1376. §. 1377. poprejšna poglavitna dolžnost, in nova so ob enem začenja. §. 1378. Spronovitno pogodbo ugasujejo poroštvena, zastavna in druge pravice, ki so bile združene s poprejšno poglavitno dolžnostijo, ako niso deležniki s posebnim dogovorom zastran tega kaj druzega ustanovili. §. 1379. Natanjeneje odločbe, kje, kdaj in kako se ima že obstoječa dolžnost spolniti, in druge postranske odločbe, s kterimi se glede na poglavitni predmet ali na pravno podlago nobena sprememba ne zgodi, sc ne štejejo za preno-vitno pogodbo, kakor tudi tikrat ne, kadar se samo izda novo dolžno pismo, ali drugo sem spadajoče pismo. Tudi ne more taka pre-memba v postranskih odločbah tretjemu, ki k njej ni bil poklican, nobenega novega bremena naložiti. V dvombi se stara dolžnost nima za odpravljeno, dokler še z novo vred dobro obstati more. §. 1380. Prenovitna pogodba, s ktero sc sporne ali 2. poravnav» (sprava, glihen- dvomljive pravice tako ustanovljujejo, da se ga), vsaka stran zaveže, vzajemno nekaj dati, storiti, ali opustiti, se imenuje poravnava. Poravnava sc prišteva pogodbam za obe strani vezavnim, in se razsojuje po ravno Ustili vodilih. §. 1381. Kdor zavezanemu z njegovim privoljenjem kako nesporno ali dvomljivo pravico brez odplačila odpusti, mu jo daruje (§. 939). §. 1382. Nekteri dvomljivi primerleji se ne smejo Neveljavnost v . . . , . poravnave glede s poravnavo dokončati. Med nje spada prepir n» predmet -, med zakonskima zastran veljavnosti nju zakona. Ti spor more razsoditi samo sodnija, po postavi za to ustanovljena. §. 1383. Dokler se poslednja volja ne razznani, se zastran nje zapopadka ne more nobena porav- nava skleniti. Zastran tega storjena stava se sodi (m vodilih za pogodbe na srečo. §. 1384. Poravnave zastran prestopov postave ve-Ijajo le glede na privatno zadoščenje; postavno preiskovanje in kaznovanje se s tim more le tikrat odverniti, kadar so prestopki taki, da je oblastmi ukazano, le na prošnjo vdclcžencov ravnati. §. 1385. aii drugih pn- Pomota more poravnavi samo tikrat velja- mankljivoBti (hib). vo vzeti, kadar zadeva bistvo osebe, ali reči. §. 1386. Zavoljo prikratbe čez polovico se pošteno storjena poravnava ne more spodbijati. §. 1387. Tako tudi ne morejo novo najdene pisma pošteno sklenjeni poravnavi vzeti moči, če ravno bi razodelo, da ena stran nima nika-koršnv pravice. §. 1388. Očitna pomota v računu, ali pogrešek, ki se je pri sklepanju poravnave v soštevanju ali odštevanju storil, ne škodje nobenemu izmed pogodnikov. §. 1389. Poravnava, sklenjena zastran kacega po- oiiae/.ek po- e ravnave. sclmega razpora, se ne raztega na druge pri-merleje. Celo splošne poravnave, ki vse raz-pore v obče obsegajo, so ne dajo obračati na take pravice, ki so bile nalašč zamolčane, ali na ktere poravnavajoče sc strani niso misliti mogle. S- 1390. Poroštva in zastave, ki so dane za to, da Ovinek glede . . „ na postranske se zavarje cela sc prepirna pravica, so v za-dolžnosti, vezi tudi za ti del, kteri se je s poravnavo odločil. Vendar pa ostajajo prihranjeni poroku m drugemu zastavniku, ki v poravnavo nista 1 g Tretji del. Drugo poglavje. privolila, zoper upnika vsi vgovori, kteri bi sc bili dali tirjavi nasproti postaviti, ee bi se poravnava ne bila sklenila. §. 1391. Pogodba, s ktero strani poslavljajo razsodnika, da jim prepirnc pravice razsodi, je odločena v sodnem redu. §. 1392. s. o. Pisanje ni potrebno za veljavo pogodbe, 883 in 884; — potrebno pa je pri daritvah brez predaje, 943. — Kakšno mora biti pismo od zajma, 1001. — Kako je treba pismo podpisati, kadar ga izdavec sam ne more, 580, 886. Pisatelj (spisatelj, pisavec). Gl. Sluibc. Pisavcc poslednje volje sme biti priča, 581: — izjema, 595. Pismeni, a, o. Pogodbe sc pravilno morejo sklenili pismeno ali ustmeno, 883; — izjema pri daritvi, 943; — ali pri dotičnem dogovoru, 884 ; — pa že punktacija veže, 885 ; —podpisovanje, 886; — koliko se pri pismenih pogodbah gleda na ustmene dogovore, 887; — oblika pismene oporoke, 578—584. Pismo (dokazno, dokaznica, listina) se daje varim pri postavljenju, 206 in 212; —in pri odpuščenju. 262 ; — pisma sirote se hranijo pri sodnii, 229; — uknižljive pisma, 434 in sl.; — vkupne pisma hrani najštarši deležnik, drugi deležniki dobivajo prepise, 844—849 ; — novo najdene pisma, ali razveljavljajo poravnavo, 1387. Placa» CC. Kdor hoče sam plačali za tretjega, če upnik dovoli, premenja dolžnost, 1345, 1407. Gl. Nakaz, Kdor se zeveze kot porok in plačavec, je nerazdelno zavezan so- dolžnik, 1357;— plačavec tujega dolga stopa v upnikove pravice, 1358, 1361. Plačevanje na obroke, na dele. Gl. Odbitek. Plačila v dnarjili. Zastran tega so dani predpisi v patentih 20, februarja 1811. (1. augusta 1812, 1. junija 1816, 2. junija 1848). Plačilni dan volil, 685—687. Plačilni ali pohotni list (kvitenga, oddolznica), nje oblika, 1426; ona oprostuje asignanta od vse zaveze, 1407; —kaj tirja previdnost pri plačevanju, 1428 ; — kaj se domneva iz nje glede na obresti, 1427, 1429 in 1430. Plačilo, kaj je, 1472; — komu sc opravlja, s cim, 1413 in 1414; — na dele ali odbitek, 1415 in 1416, čas plačila, 1417; — postavna odločba plačilne dobe, 1418; — nasledek zakasnjenega prejetja, 1419; — kraj plačila, 1420. — Kdo more plačati, 1420, 1422 — 1423. — Komu, 1424; — ali sme varil plačilo prejeti, 234. — Kako se zastavnemu upniku plačuje, 455. — Ali sme dolžnik odstopnika plačati, 1395 in 1396; — ali mora asignat plačati, 1403 — 1409. — Pravica plačavca, 1426; — kaj se iz tega domneva, 1427—1430; — plačilo nedolga, 1431—1436; — kako ravnali s prejemnikom, 1437; — plačilo hipotekarnega dolga ne oprosti zemljišča, dokler se ne izbriše dolg, 469. Plačilo (nagrada), kdaj gre varhu, 266 in 267; — pogodba zastran plačila za pogajanje ali mešetanje pri ženitvah, za prevzetje pravde, bolnika, nevclja, 879; — najdea, 391—393; — ali otetnika tuje reči, 403; — dediča, 690; kdaj je daritev, 740—941, — hranivea, 969 ; — pooblaščenca, 1004 in 1013. LIX Planke. Gl. Plotovi. Pleme (rod, razpol, geims). Gl. Volilo. Plemenstvo (žlahtnija) pripada ženi in zakonskim otrokom, У2 in 140; — ne tudi nezakonskim, 105; — ali posinovljenim; 182. Plen (sovražniku v vojski vzeto) se sodi po vojnih postavah, 402. Plodi (pridelki, sad), ali so nepremakljiva rec, 295; — kteri gredo poštenemu posestniku, 330 in 438, — natorni so prirast, 405; — zakupnega zemljiša so zastavljeni za zakupnino, 1101, — gredo lidejkomisniku, 031; — ali jih sme zastaviti, 032; — družbena pogodba, 1103. Plotovi, živi, planke, zidovi in druge takošne pregrade med sosedi so vkupna reu, 854. Poliveina pravica (pravica do reči, ki jih voda na breg verže) ni dopuščena, 388. Podarila nevesti dane se morejo nazaj vzeti, 1247. Poddediei. Gl. Namestili dediei. Podpis, pri poslednji volji kdaj je bistven, 578 in 587; — ali pri pismeni pogodbi, 884, — kako sc kdo drug podpisuje za pogodnika, 580, 886. Podpisnik ali podpisavec primka, 580, 886. Podrabokup, t. j. podzakup, podnajem, pravica do tega, 1098; — ali je podrabokupec zavezan za rabokup-ščino, 1101. Podzastava, pridobitev, 454 in 455; — odgovornost pri dajanju, 460. Pogajanje (delanje pogodbe) še ne ustanovljuje pogodbene dolžnosti, 861; — 879. Tretji del. (Slaven.) LX Pogin (poguba, pokončanje) gospodvavnega ali «lužnegazem Ijišea, 525, 1447. Poglavitna reč. Gl. Pritiklina. Prirast. Pogodila (kontrakt). Od pogodcb sploh govori 17. poglavje II. d. Pogodba daje postavno ime za pridobitev stvarnih pravic: posesti, 317; — lasti, 421; — zastavne pravice, 449; — služnosti, 480; — in dedinskc pravice med zakonskimi, 002, 1249. — Ona ustanovljuje sama za se le osebno pravico do reči, 859; — kaj je pogodba, 801; — kdaj se mora obet vzeti, 802; — razdelitev pogodcb v izrečne in molče sklenjene, 803; — eno- in dvostrane, 804. — Kaj je potrebno za veljavno pogodbo, 865—882. Nedopuštene in neveljavne pogodbe posebej, 879, 980, 991, 993, 990, 998, 1050, 1174, 1196, 1208, 1259, 1270—1273, 1291, 1371, 1372, 1382, 1385 in 1502. — Pogodba za druge; 881; — oblika pogodcb, 883; — zlasti pismenih, 884—887; —vkupna dolžnost ali pravica, 888—890; sodolžnost, 891; —sokupno imetje pravice, 892, 893—896. — Postranske ali prilične odločbe pri pogodbah: 1. Pogoji (897—899; 2. nagib, 900—901 ; — 3. čas, kraj in način spolnitvc, 702—907; — 4. ara, 908: — 5, odstopnina, 909—911; —prilične plačila, 912—913,; — pravila za razlago pogodcb, 914—916; — ugasnenje pogodcb, 917—920. — Dobrostojslvo, 922—933; — odškodba zavolj prikračbe čez polovico, 934, 935; — 936—937. Vogoj (hervaško: uvet. Conditio), kaj je 696; — pri zakonu, 59; — pri poslednji volji, 696—712; — pri «ledinski pogodbi, 1251; — in pri drugih pogodbah, 898—900. LXl Pogreb, stroški za —, (potrebščina), za-nje je zastavljena dedina, 549; — zadevajo tudi kupca dedine, 1280. Pogrešani (potihnoli). Gl. IVeprieujoei. Pogrešek (nepažnja, spozablej), kaj je, 1294, 1297, 1323 —1324. Pohisje, kaj spada med-nj, 674; — malolelnih, 231. Pokorščino so otroci staršem in varovanci varbom dolžni, 144 in 217. Politični predmeti Gl. Itee. Polje, s tujim semenom obsojano, ali s tujimi rastlinami obsojeno, 420—422. Polnoletnost (doletnost), kdaj se dosega, 21 ; — kaj vsi cd nje ugasnje, 172 in 251 ; — klori polnoletniki ne morejo sami za se veljavnega zakona skleniti, 49. Gl. Spregled. Pomislik, doba za —, prehaja na dediča, 809. Pomor, samolaslna, podveržuje odgovornosti, 19. Pomor ali kuga daje pravico do odpustka na najemšeini ali zaknpščini, 1104—1108; — 1133 in 1134. Pomota, kdaj je zavoljo nje zakon neveljaven, 57- 59 in 95; — ali poslednja volja, 570—572; — ali pogodba sploh, 870—870; — zlasti poravnava, 1385; — kdaj ugasnje pravica iz pomote pri pogodbi, 1487. Ponatis slovitvenega dela, zastran tega so dani politični predpisi, 1171, (Patent 19. okt. 1840). Ponovi jenjc rabokupa, 1114—1115. Pooblastivcc, pooblaščenec. Gl. Pooblaščen je. Pooblastilo (Vollmacht), kaj j e, 1005; — splošno ni posebno, 1000, popolno nepopolno, 1007;— za klere opravila je enega ali druzega treba, 1008; — za zakon, 70 ; — skrivno poobla- 40* LXII stilo, 1017. — Ugasnjen je pooblastila, 1020—1026; — molčeče, 1027—1033; — sodno in postavno, 1034. l*oohla.4('enje in druge versle oskerbovanja tujih opravil v 22. pogl. II, d. Pooblastila pogodba, 1002; — dolžnost javnih poslavljeneov, 1003 ; — razdelitev pooblasče-nja, 1004—1007; — pravice in dolžnosti pooblaščenca, 109—1013; — pooblastivca, 1014—1016; — glede tretjega, 1017—1019; razveza pogodbe, 1020—1024. Osker-bovanjc opravil brez naročila, 1035; — v sili, 1036; — ali drugemu na korist, 1037—1039; — zoper voljo drugega, 1040; 1041 —1044; — sklepanje zakona, 76; — 960. Popis (inventar, inventura), kaj je, 223; — se dela čez premoženje varvanca, 223—226; kakor tudi čez posestvo na vživanje prepuščeno, 518; — pri ustanovitvi fidejkomisa, 627; — pri pogojnem nastopu d edine, 802—803, 804; — pri delni vkupnosti blaga, 1178; — 802, 820 in 821. Poprave. Gl. Stroški. Porabi ji ve (potrošne) reči, 301; — ali so predmed vži-vanja ali rabe, 510 ; — in zajma, 983. Poravnava ali sprava (glihenga), kaj je, 1380; razloček od daritve, 1381; neveljavnost poravnave, 1382—1388; — obseg poravnave, 1389, — moč, 1390; — varh ne more samolastno poravnave skleniti, 233; — za poravnave v tujem imenu je treba posebnega pooblastila, 1008; — poravnavci pri prepirih med zakonskimi, 117 in 1264. Poročne bukve, 80—82, 88, 122, 128—131. Porok, kdo je, 1346 ; — odškodni porok, 1348; — kdor moro biti, 1349; — za klere dolžnosti, 1350—1352; obsežek poroštva 1353—1354 — pravice poroka, 1355 —1362; —kdo je dober porok, 1374 ; — kako poroštvo nehava, 1363—1367; — ali nehava po prenovitni pogodbi, 1378; — 1445; 1300. Poroka, kako in skako previdnostjo se opravlja, 75—82; kdaj ponavlja, 88. Poroštvena pogodila; kaj je, 1346. Posadni listi, iz njih se sodijo pravice glavnega in vžit-nega lastnika, 1128. Posebno dobroto vživajoee osebe zastran zastaranja, 1454, 1472 in 1485; 1473. Posebno pooblastilo. Posedba ali vzetje v posest. Gl. Prisojenje. Posest (po hervaško: posed), od nje govori pervo poglavje II. d. Pridobitev posesti, kdo jo more pridobiti, 310; — kaj se more posesti, 311; — kako se reci posedajo, 312 in 313; neposrednje in posreduje, 314; — koliko se poseda, 315; — postavna, nepostavna posest, 316—325; — poštena, nepoštena, 326—328, pravice poštenega pescstnika, 320—334; dolžnosti nepoštenega, 335 in 336. — Pravne pomoge pri motenju posesti, 339; z novim zidanjem ali s podiranjem, 340—342; — zavolj nevarnosti razpada 343 ; pri silni nevarnosti. 344; —zoper nepristnega posestnika, 345—347. Ugasnenje posesti, 349—351. — Klere posesti je potreba za priposestvanje, 1460—1464. Posestnik je kaj dražega, kakor imetnik, 309; — v dvombi gre posestniku predstvo, 324 in 374; — kdaj do- LXIV biva pošteni posestnik preci last, 3(>7 in 368; — domneva od poštenega posestnika, 360. Posestvo (dobro, nepremakljivo blago), Gl, Ulago. Posiiiovljenje. Ul. Vsinovljenje. Poskusnja (proba). Kup na poskušajo, 1080—1082. Poslanci ali poročniki, njih oprošeenja, 38. Poslednja volja, nje izvečenje ali sporočenje, od tega govori II. d. 9. pogl. Kaj je, 552; — česa je k temu potreba, 553; odkaj dedine, 554—558. Nezmožnost opo-roeanja, 566—574. — Po kteri dobi sc presoja veljavnost poslednje volje, 575 in 576. — Zunanja oblika poslednje volje, 577—590. — Nepripravne priče za poslednjo voljo, 491—596. — Oblajševane sporočila poslednjo volje 600. — Pravice, poslednjo voljo podreti, nehava v 3 letih, 1487. Poslopje, njega pritiklina, 297. Posodivec, posodojemnik. Gl. Posodim pogodim. Posodila pogodim (se mora dobro razločevati od zajemne pogodbe), od nje govori 20. pogl. II. d. Pravice in dolžnosti posodojemnika, 972—981; posojena reč ni predmet obola, 1440; — posojene reči ne more posodojemnik ne njegov dedič priposestvati, 1462. Postava (po poljsko: ustava), deriavljanska. Kaj je deržavljansko pravo 1; razlaganje postav, 6—8; druge verstc predpisi, ki niso postave, 10—13. Postavljenje. Gl. Obešanje. Postavljenje v poprejšni stiin ni dopuščeno, 1450. LXV l*o.«iiavljeiici, javni, morajo naročeno opravilo ali vzeti, ali nemudoma odkloniti, 1003; — smeje plačila tirjali, 1004. Postavile bukve. Gl. Zakonik. Poslinim». Gl. Otroci, poz.nej rojeni. Poslanske dolžnosti ali plačila, kaj so, in kdaj se smejo tirjali, 012—913. Postranske ali priticne odločbe pri pogodbah, 897— 913. Postranske opravila, škodljive, družbi so prepovedane, 1186. Postranske pogodbe pri kupni pogodbi, 1067; — zoperpostavne pri zastavni pogodbi, 1371 in 1372. Postranske reci. Kaj so, 294. Posvečenje, ali je zakonski zaderžek, 63, 94. Poškodba zapustnika ali njegove rodovine, 540—542; 770, poškodba na životu i. t. d. kako se ta škoda povra-čiijc, 1325—1335. Izviri in verste škode, 1294 in 1325. Poškodbe v vojski storjene, kako se povračujejo, to odločujejo politične postave, 1044. Pošteni (dobre vere) posestnik, 326, poštenost se domneva, 328. Poštenost misli, pri sklepanju zakona, 160; — pri posestnih pravicah, 329; — pri najdenju, 393; — pri prirasti, 415—419; — pri pridobivanju lasti, 367 in 368; — pri zastaranju, 1463 in 1477. Pot. Gl. Služnost. Potniki. Njih pravice proti gostivničarjem, voznikom, 970 in 1316. Povedba nezakonskega očeta v rojslne bukve, kdaj dela popoten dokaz, 164; — da bi se posestno ime povedalo, to sc pravilno no more tirjati, 323—325. Poveršnlna (dača od tal). Kaj je, 1125; — doklej sega pravica iz nje, 1147. Povodenj ne premenja lastnikovih pravic, 408; — daje pravico do zapuščenega korita, 400; — do odpuščenja zakupščine, 1104—1108, 1133 in 1134. Povračilni znesek. Njega pogoj, 1336. Povračilo vzajemno zoper tujce, 33. Povračilo škode in zadoščenje II. d. 30. poglavje. Od dolžnosti, škodo poverniti i 1. od škode iz krivnje, 1295. — Ali se krivnja domneva, 1296—1298; — zlasti: a) pri zvedencih, 1290 in 1300; — ali 6) več deležnikih, 1301—1304; — 2. po vživanju svoje pravice, 1305;—3. iz nedolžnega ali nehotnega djanja, 1306—1310; — 4. po naključbi, 1311 in 1312; — 5. po tujih djanjih, 1313; — 6. po živali. 1320—1322. — Verste povračila: 1325 —1331. — Pravni pomogleji za odškodbo: a) pri civilni sodnii, 1338; — ali 6) pri kazenski sodnii, 1339 in 1340; — ali c) pri višji gosposki, 341. — Kdaj se pravica do odškodbe zastaruje, 1489. Poznej rojeni otroci, ali imajo pravico do preklica daritve, 954; — če sc v poslednji volji ne omenijo, 778—780. Pozov zoper posestnika ali imetnika kake reči pravilno ni dopuščen, 323—325. Praejudicata. Gl. Izreki. Praelegatum. Gl. Predvolilo. Pravda (proces), z maloletnim izklepa od varstva ali skerbslva, 1$)3 in 281, 272; — v arh je ne more sam za se poravnati, 233; — za začelje pravde v tujem imenuje treba posebnega pooblaščenja, 1008. Advokat ne sme odkupiti njemn izročene pravde, 879. Pravice oseb (jura personarum, t. j. pravice glede oseb), 307. 1. pogl. I. d. Kaj so, 15. Odkod izvirajo: 1. iz osebnosti sploh, 1(5—20. — II. iz osebne lastnosti glede starosti ali nepolnega uma, 21—23; — III. iz nepriču-jočnosti, 24—25; — IV. skupne ali moralne osebe, 2(5 —27;— V. iz deržavljanstva, 28—32; —pravice tujcov, 33—38; — VI. verskih razmer, 39; — VII. iz rodovin-ske razmere, 40—43. — Pravice oseb se ne zastarujejo niti priposestvujejo, 1458, 1381. Pravice reci (jura rerum, t. j. pravice glede reči), stvarne, osebne, 307; — verste stvarnih, 308; — izviri osebnih, 859. Pravice, sploh. Poglavna razdelitev, 15. Gl. Pravice oseb, reci. Pravna dobrota inventarja, 802. Pravne sredstva ali pomoge za odškodbo gredo pred navadnega sodnika, 1338. Pravne vodila (pravila) naravne iz njih se sodi, 7. Pravni pomoglej. Gl. Pravne sredstva. Pravni primerleji. Gl. Pravne vodila. Pravo deržavljansko (pravo, pri vsili Slavjanih navadna beseda, se tu jemlje v tem pomenu, kakor več predpisov ali postav skup, n. pr. cerkveno, kupčijsko pravo; pravica nasproti pa pomeni oblast, ki jo ti ali uni človek ima, kaj storiti, n. pr. zastavna pravica, pravica, po tujih spašnikili živino pasli i. t. tl.), kaj je deržav-Ijansko pravo, 1; — njegovi poglavni deli, 14. Prebivališče (bivališče, razločno od domovališča), neznano, poglavnega dolžnika, daje pravico, preci poroka poprijeti, 1356. Precavium. til. Prekljieljivo posojilo. Predaja ali prepodaja (čczdanjc, čezdajanje, sc mora dobro ločiti od podobnoglasno besede: prodaja). Od nje govori 5. pogl. II. d. Vcrstc prodaje: I. pri premakljivih rečih, 426 — 430; — II. pri nepremakljivih, z uknjižbo, 431; — česa je za uknjižho potreba, 432—440. — Nasledki uknjižbo, 441- 443. Predavnenje ali zadavnenje (po polsko). Gl. Zlasta-ranje. Pi'etlkupiia pravica (razločno od besed: prekop, ako kupčevavci, za to prekupci imenovani, robo od pridelovav-ca pred drugimi ljudmi nakupijo, in s tim podražijo) kaj je, 1072; — je osebna pravica, 1073; — ki se ne moro prenesti na dražega, 1074. — Doba za izveršbo, 1075; — njena moč pri sodnih prodajah 1076, 1077 —1070. Glavnemu lastniku ne gre, 1140—1141. Predplačilo, kadaj sc sme tirjati za naročeno delo, 1156. Predstvena pravica upnikov se odločuje v konkursni ravnavi, 470. PrcdZiiiamlia (prcnolarija) a javnih knjigah, kaj je, in kako moč ima, 438, 430, 445. Prehod med ljudmi (ker blago prehaja iz roke v roko; — občenje, tergoviua), kar med ljudmi gre, se more LXIX cenili, 303; — poscstvati, 311, — more l)ili lasliiia, 355; — zastavljeno, 448; — voljeno, (553 ; — 878 in 880. IVetiiido (prav gcrdo) ravnanje, je vzrok ločitve, 109; — razveze zakona, 115 in 11 G. Preklic ali oporeka pooblastila za zakon, 7(5; — volila, 724 in 725; — nastopa (ledine, 80(5; — fidejkomisa, 628; — ne vzetega obeta, 8(52; — daritev, 94(5—95(5; —pooblastila, 1020 ; — oli nakaza, 1404 Prcklicljivo posojilo (precarium), 974. Premakljina (premakljive reči sploh), kaj je 293; — varvancova sc na javni dražbi prodaja, 231; — pravice so premakljive reči, 298—299, 300; — kako se obranuje njih posest, 312 in 322; — kako se zaznamva lastinski tožbi. 370; — kje se predaje, 905 in 1420; — kdaj se priposes-tvuje, 14(5(5. Preinenilia posestne pravice v golo imetje, 319; — ukol-ščin, 936. Gl. Razveljavljenje. Premenilev fidejkomisnega posestva v kapital, 683— 634. Prcmcnseinu. Gl. Ilavsina od prvinembc. Premoženje, deržavno, občinsko, 287 in 288; ali so sme vse podariti, 944. Prenehanje zastaranja, 1497. Prenovitna pogodba (novatio), kaj je 1377 in 1378; — Prepira podverzena ali sporna reč, se sekvestrira, 968; — nasledek prodanja sporne reči, 378. Prepoved reči pred predajo dela pogodbo neveljavno, 880; — prepoved, reč oddati, ne izklopa pravice, oporočati 610. Prepovedna pravica, kako se nje posest dobiva, 313; — in kako se priposestvnje, 145У. Preprededje, njih (ledinska pravica, 741—750. Preskerbovavnice, družbinske, sc sodijo po uredbi družbe, 1287. Prestave derž. zakonika naj se sodijo po nemškem tekstu, Razglasni patent. Prestop njene vere v drugo, gl. vera. Prestopi kazenske postave nalagajo dolžnost povračila in kazen, 1338; — ali so predmet poravnave, 1384. Prešeštvo, kdaj izklepa od (ledinske pravice, 543, 770; — kdaj je zakonski zaderžek, 67, 94, 119; —je vzrok ločitve, 109, razveze 115—116, 158. Pretek časa, 527 in 528, 1364, 1449. Pretinm aiTectionis. Gl.jCena. Prevdarek, pri zakupu, 1099. Prieakovavci. Gl. Fidejkomis. Priče (svedoki) morajo biti pri sklepanju zakona, 75; — pri poslednji volji, 579—598; — za podpis uknjižbenega pisma, 434;— pri pogodbah ali so priče ali ne, 883; — izjema pri (ledinski pogodbi 1249. Namesto podpisa, 580 in 886. Priderzbena pravica (jus retentionis), ali je dopuščena, 471. Prlderžek izbora pri pogodbi, 907; — nazajnega kupa, 1068—1070; — nazajne prodaje, 1071; — predkupne pravice, 1072—1079; — poskušnje, 1080—1082; — ali boljega kupca, 1083—1085. Pridobitev premoženja v zakonu, 1237; —zmožnost reči pridobivati, 18; — 903. Prihodki (mulite), letni, se morejo prenesti nn vse naslednike, 530. Prihodnji dohodki so predmet pogodbe na sreeo, 1275— 1270. Prikratim, prikrajšanje ee* polovieo vrednosti, 934 ; — 1060; izjeme 935 ; — zlasti pri pogodbah na sreeo, 1208; — ali pri poravnavi, 1380, — Zastaranje pravice iz tega, 1487. Prilika, kažnjiva, razveze zakona je zakonski zaderžek, 119. Primek, zena dobiva možev primek, 92; — zakonski otroci očetovski primek, 146; — nezakonski pa rodni primek matere, 165; vsinovljenci, 182. Pimo^diitura. Kaj je, 019 in 620. Primšcina. Gl. Davsriua ad premembe. Pripad dedinc; kdaj pripade dedina, 536 in 703. Pripadni «lan dedine in volila, 545, 684 in 703. Pripis. Gl. Zaženilo. Priposcstvovanj«;. Gl. Zastaranje. Prirast. Doklej je pritiklina, 294; — Od pridobivanja lasti po prirasti govori 4, pogl. II. d., kaj je 404. — I. Naravna prirast 405—412; — II. umetna 414—419; — 111. mešana prirast; 420—422. — Pravica oporočnih dedičev do prirasti 560—562; — volilojemnikov, 689; — kupca dedine, 1279. Prirojene pravice. Gl. Pravice «iscb. Prisega, zaročeni morajo priseči, kadar sc jim vsi trije oklici odpuste, 86—87; zakonskih, da zakon ne velja, ni dopuščena, 99; za prisego je treba pesehnega pooblastila, 1008. Prisodila (prireka) (ledine, (po laškem: nggiudicazione).GI. Vzetjc dedinc v posest. Prisvojen,je (prilastitev). Od tega govori 3. pogl. II. d. Kaj je 381; — reci, 382; — verslc prisvojcnja, 383—402. Pritiklina, kaj je, 2!)4—207. Pritožba zavolj razžaljenih pravic je slednjemu dopuščena 19; — varlia zoper varstveno gosposko, 208; — zoper krivnje sodnika, 1341. * Privatne ilolzne pisma pri zapisih, 991. Privatno pravo. Gl. Pravo, derzavljansko. Privilegije sc sodijo kakor druge pravice, 13. Privoljenje ustanovljuje pogodbo, 8(51; — privoljenje ma-lolctnikovih namestovavcov; 49—51, 244—248, 282, 805, 865—867; — kakšno mora biti pri veljavni pogodbi, 865— 877. — Privoljenje glavnega lastnika v prodajo. 1140. Priznanje (beseda pri vsili družili Slavjanih navadna, Aner-kenntniss) odstopljenega dolga, 1396. Priženilo. Gl. Dota. Prodaja. Gl. Kupna pogodba. Prodaja na dražbi. 231, 367, 1076, 461—463, 935, 840, 843, 1215. Prodajno naroeilo. Kaj je, 1086—1089. Prostor za služnost steze, i. t. d. 495. ■■rosnja, po njej goljufno dobljena posest je ne prislna, 345. Protiiniscos jus. Gl. Nazajni kup. Pnblioiana actio, 372—374. Punkt arija, kaj je, in kako moč ima, 885 in 936. ■■iipiliirno postavljonje namestupga dediča velja le za fidej-komisarno, 1109. R. Itaha (micanje). Kav je zn stanovilno vabo kake celote namenjeno, je njena pritiklina, 297; vaba (vživanje) pravice, zavoljo nje ni nikdo odgovoren, 1305; 151. Italiini, kako morejo Jude poročali, 127—129; spričevalo rabina pri ločitvi, 132. Itahokiipnc, večno-zaknpnc in večno-dačne pogodbe. (Ile-sedo rahoktip, ki oboje: najem in zakup ali štant v sebi zapopada, opravičuje §. 109'i. ki veli, da se raha kupuje), Od njih govori 25. pogl. II. d. Kaj je rabokupna pogodba 1090; vzajemne pravice 1. glede na reč: 1096—1098; — 2. bremena. 1099, 3. dačo: 1100—1108, 4. vvnčevanje reči, 1109—1111; — 5. razvezo pogodbe, 1112—1121. Večno-zakupna pogodba 1122. — večnodačna 1123, od po-veršnine, 1125. Pravice 1127—1150. Itabokiipiiik (najemnik ali pa zakupnik) se mora kupcu umakniti, 1120—1121. Itaeiinska pomota ne škodje ne varim ne maloletniku, 242, — nobenemu pogodniku, 1388. Itanjenje. Gl. Voikodlia. Itanoeelnik (kirurg) se rabi v dokaz nezmoznos/i, zakonsko dolžnost opravljati, 100; — si ne more nič izgovoriti za ozdravljanje, 879; — tudi za-nj veljajo predpisi za službe, 1163. Razdedinjen je (izdedinjenje, odtegnjenje d edine). Kaj je k temu treba, 768—773; njega preklic 772; — pravni po-moeek zoper taisto, 775; — prideržek 795. Kazdolzni, oddolžili, po bolni list. til. Plaeilni list. Razdvužba zakonskih, 93. Razglašeni udje kupčijske družbe odgovarjajo, 1204. Razglašenje zakonika po razglasnem patentu, — 2—3. Razrešen je zakonske vezi. til. Razveza. Razsodnik (voljen, arbiter), 835, 841 in 842; pogodba zastran razsodnika 1391. Raztabuliranje, razknjižba. til. Izbris. Razveza zakona (razzakonitev), kaj je. 62, 93; kako se godi pri kalolških, 111, 112—114; pri nekatolikih, 115 —116. Razžalitve, djanske, se zastaravajo v treh, druge v enem letu. Ree, kaj je 285; razdelitev subjektivna 286—289; — objektivna 291—306. Pravo reci 307 in 308. — Sporna ree 378: — ničija, zapuščena 382 in 386, zgubljena, gl. I%aj-dec. Ree ali predmet, pogodb 878, 921, 880. — Politične, kameralne in dnarstvcnc reci; predpisi zastran njih Razglasni patent. Redhibitoria aetio, gl. Ilobrostojstvo. Redovne osebe, k terc se ne smejo ženiti, 63, 94; — varhi biti 192, skerbniki 281; — ali smejo oporočati, 573; priče poslednje volje biti, 591—597. Rejenci nimajo enačili pravic, kakor vsinovljenci, 186. Rejniki ne morejo tirjati povračila rejenih stroškov, 186. Reka otoki v njej 407; — ali se imajo stavbe narejati na njih, 413. Rekurs, kdaj ga sine varh podati, 208. Restitutio in integrum. Gl. Postavljenje. Revseina. Otroci morajo izrejati starše, kadar pridejo v revščino, 154; — revščina darivca je vzrok preklica 947. Ribe v ribniku so nepremakljiva reč, 295. Ribstvo moteča dela se ne smejo samolastno napravljati, 413. Rimsko pravo. Gl. Obeno. Roba (gradja, gradivo, slavivo) 416. Gl, Stavba. Roena zastava, kaj je, 448. Чоепо znamenje namesti podpisa, 580 in 886. Rod, gl. Klatita. Rodovina )familja), kaj je, 70, 80. Rodo vinske pravice, od njih govori 2. in 3. poglavje I d. Rodovinske razmere ustanovljujejo pravice oseb, 15; — one izvirajo iz zakona, 44. Rodovinske ustanove, za-nje veljajo pravila od sovlasti, 849. Rodovinsko ime fprimck) zaročanih se oklicuje, 70, 80 Roji bedni, ali se morajo prisvojevati, 384. Rojstne bukve. Kdaj dokazuje vpis očetovega primka očestvo nezakonskega otroka, 164, Rojstvo daje otroku deržavljana derzavljanstvo, 28 ; — zakonsko 138; — nezakonsko 155. Rokodelstvo, mojstrija, gl. Obertnija. Tretji del. (Slaven.) Rubljeiije, zarubljenjc, 1. ali se sme v škodi najdena živina privatno zarubiti, 1321 in 1322. S. Sadike, prirast, 420—422. SckuiulogcnHiira, kdaj se zedinja s primegenitnro, 625. Sekvcster je branivcc, 968. Sekvestraeija pri razprab zastran posesti, 347 in 348: -zastave 471; — večno-zakupne reci, 1135 in 1136. Seniorat. Kaj je, 619, — ali se domneva, 620. Nerviana vel quasi Serviana actio, gl, Zastav na pravica. Servituti, gl. Služnosti. Shramba, volilo, 675—677. Shranitev, gl. hranitna pogodba. Sila. Gl. Oskerbovanje opravil. Silobran, bran vsili, nje prestop, 19. Simbolna predaja, predaja po znamenjih; pri klerih rečeh, 427 in 452. Sin, kdaj posteja sam svoj, 174; — ima pravico do delšine, 1231. Otroci. Sinagoga, molilna hiša Judov, v njej se zakoni oklicujcjo, 126. Sirote, gl. Maloletni. Skerb za telo otrok ima zlasti mati, 141. Skerbnik (kurator, tudi v hervaškem narečju), kaj jc, 188, 269, razloček med skerbnikom in varbom, 188: — kdaj se postavlja, 113, 121, 270—279. 090, 811; — kako, 280, 281; — pravice sk erb ni ka 282; — konec skerbstva, 283. Skerbstvo (kuratorstvo), gl. Skerbnik. Skladba (muzikalna kompozicija), Gl. Službe. Skrivoma, nepristni posestnik, 345. Skiipniki. Gl. Vsinovljcncl. Skupščine (korporacije) gl. 4lbt‘iiic. Slaba letina, odpnščcnjc zaknpščinc, 1104, 1108. Slabosti na telesu, vzrok ločitve 109, na telesa ali umu podaljšujejo očetovsko oblast 173 — varstvo 251; — tirjajo skerbstvo 209, 273 in 275. Slepe dveri na ukupnom zidu, 855. Slepi nepripravne priče peslednje volje, 591. Slovesnosti, bistvene, pri zakonu 09; — pri poslednji volji 577-000 in 1249. Služba, 1496; 240. Službe so cenljivo reči 303; odplačilno pogodbe zastran njih, 20. pogl. II. d. —mezdna pogodba 1151 —1103; založna pogodba, 1104—1171 ; — pogodba med gospodarji ni posli, 1172; — neimenovane odplačilne pogodbe zastran služb, 1173—1174. Službene osebe, (posli, služabniki in služabnice), volila za nje, 083; — 1027—1033; 1314—1318. Služnosti (servituti), 7. poglavje 11. d. Kaj je služnost 472; — razdelitev 474; poljske 475—503; osebne 504—522. — Ugasnjenje 524—529. Smeri, kdaj se domneva 24,25, gl. Izrecenje smerti. Smertna nevarnost zaročenca, 86; — 24. Smertni dan, kteri je pri izrečenju smerti, 278 Sodediči, razdelitev (ledine med nje, 555—559 ; — prirast, 560—563; zaveza 550, 820, 821. Nodelezniki, gl, Vknpnost. Sodna oblast nad varhom, 200. Sodnija 122, pogodbe pred njo 883; 181; 186. Sodnik. Pritožba zoper njega, 1341. Sodnikovi zaukazi nimajo postavne moči, 12 Sodolžniki, kako morajo plačati, 888, 890, 1347. Sodolznost dedičev 550, 820 in 821; — 891 ; — 893 —896; v kiipčijski družbi, 1203; — iz krivičnih djanj, 1302 Sokrivci, kako so dolžni škodo poverniti, 1301 —1304. Solast, Sovlast gl. i>ast, Vkiipnost. Solidarna dolžnost gl. Sodolznost. Soporoki, 1359; — 1363. Sorodnik gl. Zlalitnik. Sorodnost gl. Alahta. Sosedje, njih pravice pri ponavljanju mej, 850 858. Soseske gl. Obeine. Sostavck poslednje volje 581—483; — 885. Sond je družbe, 26. Soupniki, 888, 890. Sovarb 211; njegove dolžnosti, 212—215, 255, — 215. Sovraštvo zaderžck pri varstvu in skerbstvu , 139 in 281 • Spisatelj gl. Službe. Spol nema moči glede ne poroštvo, 1349. Spolnitev pogodbe, 920, 903, 1379. Sporočilo poslednje volje gl. l*oslcdnjn volja. Sprava gl. Poravnava. Spravljeno ali prineseno nolri, 1101 Spregled zakonskih zaderžkov, 83—87, — njega moo 88, 120; — mal ol etn osti, 252. Spremili janje pravic HI. del 2. poglavje, prenovitna pogodba 1376—1379; — poravnava 1380—1390; — odstop 1392—1399; — nakaz 1400—1410. Spričevala (atcslati). kterih je za poroko treba, 78; — ali za ločitev, 104, 105, 107, 133, 134. Srebro, volilo srebra, 679. Srečka ali loz, je sredstvo, odverniti razpre pri delitvi, 835, 841; — kako se presoja, 1273. Srenje gl. Občine. Stan, pravice stanu moževega gredo ženi, 92; zak. otrokom, 146; 182, 160-162. — volitev stanu, ali pristoji otroku, 148. Stanovalisec zaročenih se oklicuje 70, 80, 71, 82. Stanovanje, služnost 521, 522. Starost (doba), razna, 21; 24; 80, 310, 569, 865. Starši (rodivci, roditelji), kaj so, 42. Od pravic med starši in otroci govori 3. pogl. I. d. Stava. Kaj je 1270, 1383. 1271, 1432 in 1433. Stavba gl. Poslopje, 340—342; — s tujo robo 417; — na tujem, 418; — s tnjo robo na tujem gruntu, 419. Stavivo gl. Roba. Stavljenje, ali je vživavec dolžen staviti, 514—516; — ali zakupnik 1096; pri najinih 1118—1119. Stesnjave lasti ji ne jemljejo popolnosti, 358 in 364. Stesnjenje poslednje volje; od tega govori 12. poglavje II. d. Pogoji 696—703; — doba 704—708; nalog 709 — 712. Stric (ujec), z njim ni dopuščeno ne možisli, 05. Strah, ulci-jen, 55 in 95, 870; 874 in 875, 1487. Strahovati otroke smejo starši 145; — variti 217. Stranski zlahtniki, 41, 05 in 125. Stroški (iztroški, potroški), potrebni, koristni, zavolj lepšega, 331-336; — 391—396, 403• Stvarne pravice (realia jura) gl. Pravice* Substantia gl. Bistvo. Substitutio gl. Postavljenje naniestnega dediča. Superprenotaeija gl, Podzaslava. Suinost (robstvo) ni dopuščena, Iti. Svaseina, 40, 41. Svedoki (pri vseh drugih Slavjanili; tudi staroslavensko, in v nekterih krajih Štajerskega še današnji dan v navadi) gl. Priče. Svetovni duhovni sc ne morejo siliti k varstvu, 195. Svctovavcc, zakaj odgovarja, 1300. Svinje (prcšiei), dobrostojstvo glede njih 925. v Sae. Gl. Zaklad. Šarilo (bolje po slov. cenilo, Schätzungspreis). Gl. C’ena. Šege gl. Navade. Nravi. Skoda, kaj je 1293; odkod prihaja, 1294, 248 gl. Povračilo, — po ognju narejena daje pravico do odpuš-čenja rabokupščine, 1104—1108. Štant, štanlnina, stan In ik gl. Zakupna pogodba. T. Taksa. I’rodaja čez, takso je prepovedana, 1059. Tekoče reči, volilo njih, 077. Telesne reči, 292. Telesno združenje, nezakonsko, kdaj dokazuje očcslvo, 163. Terdnjavc (beseda na Dolenskem navadna) gl. Posadili list. Terjenje, zvito, da je kdo zmožen, pogodbo skleniti, 860, — lažnjivo, posesti, 377; 923, 929 in 05. Tcržna cena, kaj je, 1058. Testament gl. Oporoka. Teta (ujna), ž njo se ni dopuščeno ženiti, 65. Teža, se odločuje po kraju, kjer se reč predaja, 905. Tirjave (dolgi, ki jih ima kdo tirjati) so premakljive reci, 199; — varil ne more odstopiti. 233, 236, — se predajajo po znamenjih 427; — ne dajejo imena za zastavo, 439; volilo 663—008; 724—725; odstop 1397—1399; 1271 — 1273. Tovorna živina, 925. Tovorno Mago se predaja simbolno, 427; — odgovornost zanj 970 in 1316. Tožba, kako moč ima glede posesti 338; — zastaranja 1497; tožbe iz posesti, 339—347, 372; — iz lasti, 360 —379; — iz zastave, 401—466; — iz služnosti, 523; iz dedinske pravice. 823. Tretji kdo (po rimskem pravu) ali kdo drugi, 875, 881, 879, 1422—1423 IvXXXIl Tuja reis voljena 662; zastavljena 456, oddana, 366— 268; — dobrostojstvo za to 923 in 945. Tujci (zunajniki), kako dobivajo deržavljanstvo, 29—31; njih pravice 33—37, 192 in 281. Tuje djanja; odgovornost zastran njih, 1313. Tuje dolžnosti, kdo jih sme prevzeti, 1349. Tutor gl. Varstvo. u. Ubožnice gl. Ustanove. Ubožtvo gl. llevščina. Ubranitev izrečenja poslednje volje, 542. Ucenec, ali gospodarja zaveže, 1027—1033. Ugasnjenje očetovske oblasti. 172—178; — varstva in skerbstva, 249-260 in 283; posesti, 349—352; —lasti, 444; — zastavne pravice 467—469; — služnosti, 524, 529; — obeta, 862, — pogodeb sploh, 917—920; — poroštva, 1363—1367. Uhajavci (dezerterji), ali morejo dedvati, 544 in 770. Umetniki, najeti, 1163. Umetnost (umetnija), odgovornost za pomanjkanje posebne znanosti, ali marnosli, 1299. Umor zakonskega družeta, zakonski zaderžek, 68, 94. Universitas rer n m gl. Vsota. Upanje, kup na upanje, 1063; — vpisna knjiga na upanje jemanih reci, 1032—1033. Upati gl. Zajemna pogodba. Uplojenjo. Za uplojenje živali ni treba nie plačevati, 400. Upni lisi, kreditni papirji, javni, so gotovina, 680. Upniki (upnik, od besede: upati, je tisti, ki ima od koga kaj tirjati; — po hervaškem: verovnik, creditor): preklic daritve, 053; 1286. Upniki fidejkomisa; 642; — dedičevi, 822; 811 in 812; — sklic upnikov 813 in 815. Uprava, upravljanje (v vsili slavjanskih narečjih v pomenu; administrare, bertoalten). Gl. Oskerbovanje. Ured (9lmt, officium, — po južnoslavjansko je pisati: uved, urednik, ne pa: urad, uradnik), javni, daje deržavljanstvo, 20; izgovarja od varstva in skerbstva 105 in 281; — kar se komu da za nastop ureda, se všteva v dolžni in dedinski del, 788, 790, — 1209. Uredniki gl. Ured. Uredoma (iz uredske, službene dolžnosti), se neveljavnost zakona preiskuje, 94, — varh postavlja 190; — nepripravni varh odstavlja 254—256. Usahnjenje vode ne premenja lastnikovih pravic, 408. Usniertenje, kako sc pri tem poškodovana rodovina odškoduje, 1327. Ustanove (štiftenge), kaj so, 646. Ustanovila (štaluli) posameznih dežel, ali imajo postavno moč, 11. Ustanovnik, ustanovitelj (fundator) fidejkomisa 619— 628. Ustavljenje pravosodja (sodoslaja) overa zastaranje 1496. Ustmeno, ustno (besedno), izrečene poslednje volje, pogodbe, 577, 883; — ustmeni dogovori, 887. Us us gl. Služnosti. Usucupio gl. Zastaranje. Ususfruetus gl. Služnosti. Uterjevanje pravic. Od lega govori I. poglavje III. d.; zaveza tretjega 1443 —1347; — zastavna pogodba 1308— 1374. Uteza, pravica uteze (jus relraclus, t, j. pravica reč od tretjega kupca za ceno, po zvedenih odločeno, nazaj vzeti). 1140—1141. V. Vadija gl. Stava. Valuta gl. Veljavseina. Varli (po latinskem: tutor; v narodu je le beseda: irob, iroft v navadi). Gl. Varstvo. Varnost (sigurnost), postavna pupilarno tirjave, kdaj je, 230. Varstvena sodnija, ktera je, 180; njene dolžnosti in opravila razloga 4. pogl. 1. d. zlasti od §. 189—208. Varstvene bukve, kako se napisujejo, 207 in 208. Varstvo (tutorstvo, irobstvo), od tega govori 4. poglavje I. d. Kaj je 187 in 188. Postavljenje varba 189—203; nastop varstva 204—200. — Dolžnosti in pravice varba 212—248; — konec varstva 249—260. — Odgovornost varba 304; — sodnije 265; — plačilo varba 200 in 267; — pravni pomočki varba, 308. Vdova ali vdovec more razvezo zakona dokazali za drug zakon, f>2; — kdaj sc sme vdova omožili, 120 in 121, — nje pravica do izderzevanja, 1243. Vdovstvo gl. Vdovst'ina. Vdovšviiia (vdovska plava), kaj je 1242—1244; — zavarovanje 1245; — pri konkursu nad moževim premoženjem, 1260. Vt*ciiia glasov, koliko razsojuje v solasli, 833 — 842, 1188. Večni zakup (prilog: večni je iz polakega vzet) gl. Itabokupiia pogodba. Vceno-dat'na pogodba gl. Itabokupiia pogodba. Veje tujega drevesa, koliko jih smo mejae rabiti, 422. Veličanstvene pravice, ali sc dajo priposostvati; 1456, 1457, 1472 in 1485. Veljavseina (valuta), gl. Zajemna pogodba. Venia actatis gl. Spregled. Vera nima moči, do privatnih pravic, 30; — ali je razna vera zakonski zaderžek, 64; — kdaj smejo otroci prestopiti 140; — 116, 136. Verbseina gl. Iledina. Vcrste (sorte) dnarjev se odločujejo po kraju predaje 005; — zajmi v odločenih sortah kako se vračujejo 087 —989. Vcrste (linic) žlahle, 41, — pri postavnem nasledstvu, 730 in sl. Vgovor, odrečenje sc odgovora mora hiti razločno, 937; — vgovori dolžnika zoper upnika; 1361; — odstopojem-nika, 1306; — vgovor zastaranja 1501. hXXXVI Vidcxne «IJtllljil« za-nje je treba zadoščenje dati, 8tit). Videziii dogovori, kako sc razlagajo, 916, Vknjižba (vpis v knjigo, intabulacija, kakor izbris iz knjige: razknjizba). kje je potrebna 431—439, 445, 44fi, 1498—1500; ec vce vknjižb skup zadene, 440; — moč vknjižbe, 441—443; — kdaj se vknjižene pravice zastarajo 1467—1477. Vkupna pravica ali dolžnost (občili, a, o pomeni to, kar splošni, a, o), 888—890. Vkupnc odločbe prava oseb in reči v lil. delu, Vkupiiosl blaga ali imetja, Pogodba čez to. 28. poglavje II, del, 1175—1216. Vkiipnosl lasti (solast) in družili stvarnih pravic, 16. pogl. II. d. 825—858. Vnuki, njih postavna dedinska pravica, 732 — 734. Votla, pravica jo napeljevati ali zajemati, gl. Služnosti. Vodne dela ali naprave, za-nje je treba dovoljenja politične gosposke, 413. Vojaške (soldaške, žolnirske) oporoke, njih olajšave, 600. Vojaške osebe, ali se smejo ženiti, 54, 95: — ali morajo bili varhi ali skerbniki, 195, 281. Vojaški stan. Ali velja ti zakonik zanj. Gl. Itazglasni patent. Vojska (vojna, bellum), 24; — 1496. Volilo (legat, 93ermad)tmji, od besede, ki je saj na Goren-skem navadna: voliti komu kaj. Sporočilo, sporocek se ne pristje, ker je ravno tiste koroninc, kakor: oporoka —testament). Kaj je 535. Od volil govori 11. poglavje II. d. 047—693; postavni nakladi od zapuščin niso volila 694. — Volila se vštevajo v dolžni del 787. — Volilo tretje še žive osebe se ne more oddati, 879. \olilo,jvnmik (legatar) kdo je 535; — ali more bili priča za svoje volilo 594 ; — sme tirjati razločim zapuščine od dedičevega imetja 812 ; — in sc deržati tudi kupca dedine 1282; — 1445. Volja gl. ■■oslcdnja volja. Vozniki (furmani) njih odgovornost 970, 1316 ; ali smejo vrednost blaga prejeti, 1031. Vožnja na ladjah, olajšcvana poslednja volja 597—599; — naprave, ki jo motijo, sc ne smeje snmolaslno delati, 413. Vpis v javne bukve se godi po vknjižbi ali predznambi, 431 —439 in 446. Vpis, dovoljenje za —, ali jo potrebno, 433—435. Vrednost, kako se odlučuje vrednost fidejkomisa 637; — prikralha čez polovico vrednosti 934 in 935. Vrinjenje v posest jo dela nepristno, 345. Vsi za enega, eden za vse. Gl. Nodolznosl. Vsinovljenei (posinovljene!), kteri so, 179; — njih postavna dedinska pravica, 755. Vsinovljcnje 179 — kaj je za to treba, 180 in 181 ; — pravice iz tega 182—184; ugasncnjc 185. Vsinovniea, vsinovnik, kdo je, 179. Vsinovniki, kteri so 179; — ali imajo postavno pravico do dedine, 756. Vsota (vkupnost reci, Universitas rcrum). Kaj je, 302; se more simbolno predati, 427. Vštevanje (vračunanje) prednikovega časa v zastaranje 1493; v dolžni del 787—789; — ali v dedinski del 790 — 794. Vzajemne daritve, ali so pogodbe brez odplačila, 942. Vzalionjen je (legitimacija) nezakonskih otrok 100, 101, 162; — ali ustanovljuje postavno pravico do dedine 752 in 753, 756. Vzemati, vzema sc gl. Momncva. Vzetje dedine v posest. Od tega govori 15. pogl. II. d. 797-824. Vzetje obeta nareja pogodbo 761 ; — obrok za vzelje obeta 862. Vzrok gl. Nagibljej. Vzitki (koristi). Pravice poštenega in nepoštenega posestnika zastran vžitkov 330—336; — rabnika. 504—508; — in vživavca, 509—512, — komu gredo pred predajo pri menji ali kupu, 1050, 1064; — 1068, 1071, 1085; — ali gredo volilojemniku, 686; — kako sc dele pri vkupni reči, 839 in 840; — vžitki prihodnji, 1275 in 1276. Vzitna last gre imetniku fidejkomisa, 629. Gl. I^ast. Sazivanje (ususfruclus) je osebna služnost, 478, 509; — dediču gre vživanjc dedine, 810; — možu vživanje dote 1228, 1240; — med zakonskima 1255—1258, 1462; — 150. Z. Жа