281
Deželni zbor isterski.
Akoravno se je še pred 10 leti naštelo v Istri % Slovanov in le V3 Lahov in je še tudi sedaj velika ve-žina v Istri slovanska, izbrali so si vendar Slovani samo pet poslancev v novovoljen deželni zbor, in še tem so iahonski škandali nemogoče storili govoriti hrvaško v tamošnjem deželnem zboru.
Prav zanimive so bile dosedanje obravnave deželnega zbora v Poreču. — Pri prvi seji uže povdarjal je znani lahon dr. Vidulich, da se je od zunaj prenesel narodnostni prepir v Istro, da se pa Istra hoče držati tudi za naprej svoje zgodovinske kulture. Pri drugi seji tudi dne 16. avgusta popoldne oddali so volitve treh lahonskih in treh slovanskih poslancev odseku v pretres in poročanje.
Pri tretji seji dne 21. avgusta bilo je na vrsti tudi poročilo o volitvah z nasvetom, da naj se izvolitev lahonskih treh poslancev odobri, izvolitev treh slovanskih poslancev Spinčič, Križanec in Sterk pa naj se zavrže.
Zoper ta predlog oglasil se je slovanski poslanec Laginja, ter je počenši svoj govor laško izjavil, da bode govoril z ozirom na svojo narodnost in važnost predloga hrvaško, ne pa da bi s tem hotel gostoljubno mesto Poreč ali sploh Lahe v Istri žaliti. — Ko pa potem prične hrvaško govoriti, začeli so poslušalci na galerijah kričati in razsajati, Iahonski poslanci pa «0 zapustili dvorano tako , da je bil govornik prisiljen pretrgati govor. — Še le, ko je potem deželni glavar Mstranil poslušalce in Laginja začel govoriti laško,
začeli so se drugi poslanci vračati v dvorano, sklep obravnave pa je bil, da so Lahoni izmed 5 slovenskih poslancev zgoraj imenovane tri izbacnili iz zbora, ako-ravno niso imeli postavnih vzrokov za to.
Škandal nadaljeval se je tudi na ulicah in pred stanovanji slovanskih poslancev s tem, da je lahonska druhal napravila slovanskim poslancem mačjo godbo in po njih metala gnjile limone itd. — Po teh činih gostoljubnosti vložili so slovanski poslanci protest pri deželnem glavarstvu in telegrafično tudi pri mlnisterskem predsedniku grofu Taaife-u.
Podali so pa svojo pritožbo tudi pri namestništvu v Trstu z izjavo, da se po teh dogodbah ne morejo vdeležiti zborovanja. — V drugi seji po teh škandalih obžaloval je sicer glavar Vidulich one dogodbe, pa surovosti in krivice prizadete slovanskim poslancem s tem niso poravnane.
O razmerah Slovencev in Hrvatov na Primorskem došlo je listu „Parlamentar" na Dunaj prav zanimivo poročilo, katero tudi bralcem „Novic" podamo; P. piše pričenši s potovanjem cesarjevim preteklega leta: ;,Javno mnenje izreklo se je takrat s tisučerimi jeziki, vse je bilo potoženo, vse razpravljano, lahoni pa so storili še ostalo, da ni ostalo o tem nikakoršnega dvoma, kje je pri nas treba poprijeti, ako ima v Trstu postati konečno boljše. Pritisek javnega mnenja bil je takrat tako močan, da so celo priznani oficijozni krogi ogerske vlade društvene in politične razmere v Trstu obsodili v javni vničevalni obsodbi. Bil je priznan za to poklican glas z Budapešte, kateri je celo mogočno vrsto tržaških meščanov in bahačev izrekel nedomoljubne, in kateri je rečno natanko dokazal, da se od one strani vse stori, da bi se Trst, njegova trgovina, njegovi gospodarski viri odtegnili avstrijski državni koristi. Takrat imelo se je za gotovo, da se bode zdaj konečno pričel dolgo pričakovani prevrat na korist domoljubnih elementov in da bode konec neomejivosti domovinoizdajske gospode (signorje).   Toda velika zmota!
Cesarski dnevi minuli so pri Trstu brez sledu, ker še zdaj, ko je leto minulo, se zastonj oziramo po zboljšanji naših obžalovanja vrednih razmer. Ravno tista uprava, tisto upravno osobje in v odločilnem društvenem in političnem krogu tisto mogočno zaničevanje vseh onih, ki v Trstu delajo zoper rastoče razširjevanje (propagando) „irredentistov^.
Lahonski kujači, katerih politično mišljenje pri nas nobenemu otroku neznano ni, so gospodarji položaja iu niso v skrbi za svojo moč, čemu tudi? Baron Pretiš prestal je preskušnjo, zdrži se na svoji tudi zoper bombe varni stopinji na čelu vlade in vsi napadi nasprotnikov njegovih skazali so se brez moči. — Tej resnici nasproti mora glas javnega mnenja konečno popolnem omolkniti. Baron Pretiš je ostal in s tem je vse rečeno, tudi to, da sisteme Taaffeove za nas na kratko rečeno, ni. Saj vendar poznamo vsi namestnika tržaškega kot vnetega in prepričanega nasprotnika politike grof Taaflfe-ove, saj ga vendar vsi poznamo kot odločnega nasprotnika razširjujočnosti Slovanstva. Ako te okoliščine v zvezi z glasnim tisučerim klicem javnega mnenja niso bile v stanu nas grofu Taaffe-u spraviti bliže in bar. Pretis-a staviti dalje, potem nam ne ostaja druzega, kot omolkniti, roke navskriž položiti in se odpovedati. Javno mnenje se ve da ne omolkne, v njem vre dalje in zaznamovati moram le kot znamenje globoke, težko pomirljive razburjenosti, ako se zdaj, ravno tukaj strogo napete brzde politične discipline skažejo preslabe.
Na Oeskem, Moravskem, na Kranjskem, povsod kaže deželna politična uprava neko poravnavo med javnim mnenjem  in programom  vlade.    Le pri nas  so v
282
veljavi ostali ostanki iz sicer prestanega časa in ki imamo poklic deležni biti vresničenja političnih načel vlade, smo hromi in naše najboljše prepričanje, naš ideal, ki naše najdražje prizadevanje obdaja, plava kakor razbita ladija po viharnem morji.