316                           Pavel Butara. — Na kresni večer.
In lop, lop! tolče tat po tleh In glas preminja v jok in smeh: ,Haha! Haha!, — »Oj jojmene! — Jaz nisem vzel konj, škrat jih je.« ,No, boš še kradel?1 — »Več nikdar!
Tam s konji, glejte, je slepar«-------
Posluša škrat ta dvojni glas,
In vstaja mu za lasom las: »Bežimo, kmet je tata vjel, Lahko še mene bi prijel«« — Požene škrat se v tek in beg In brž iz drage je čez breg — Do zdaj ga k tatu ni nazaj, Morda še snideta se kdaj.
(Dalje.)
<*J
,Pavel  Butara.'
s*9
stoji planinica,
nina ,Pavel Butara'. Tam pasli so in še pašo Pastirji čedo vrhovsko. Spominek grobni tam stoji, Komu, napis ne govori; Zob Časa ga ostrgal je, Zareze ostre skrhal je, In kmalu se razsuje v sip, Pozabljen bo spominski kip. A narod še pozabil ni, Komu spominek ta stoji. Tako nam pravi ljudski glas, Da bilo je nekdanji čas: Pastirji tam igrali so, Po svoje obhajali so Ženitbo zdaj in zdaj pokop. In res so izkopali grob, Na pare deli Pavlička, Molili zanj, kropili ga.
s^&=
Pokopat živega neso In v grob ga res zasujejo. Kar šepast zajec pride vprek, Za njim spuste se dečki v tek, Ujeti zajca kanijo, Tovarša v jami zabijo. Spomne se nanj, hite nazaj, A bilo je prepozno zdaj: Odgrebli brž mogilo so, Klicali Pavla milo so. A Pavel, prej še zdrav in čil, Zdaj v istini je mrtev bil. In zdaj pokopat ga neso Tje v blagoslovljeno zemljo. A kjer je storil grozno smrt, Pustili tam so grob odprt. Poznej pomnik zidali so, Pod sliko napisali so: »Umrl je tukaj mlad pastir, Naj tam uživa večni mir.«
J. O. Golobov.
Ha kresni večer.
^g#as vedno menjava prizore lepe,
T Pred nami se slike različne vrste: Zdaj zimsko ledovje, pomladni zdaj cvet — Tako se mi zdi — kot gledišče ta svet.
Nocoj, ko v radosti zažigamo kres, Skrivnostni duhovi oživljajo les, Razkrite prirode so tajnosti vse, Se bitja- brezumna nocoj govore.
Šum drevja razume nocoj se lahko, Zelišča brezcvetna nocoj zacveto; Zaklad zakopan pa s plamenom gori, In davno zamrle vzbude se moči.
Veselo po gričih sto kresov miglja, In čila mladina tam kolo igra; Moč tajna izvablja i mene na ples, S cvetočo mladino obhajam naj kres.
Ta narodni praznik, pradedom poznan, Se poznim naj vnukom bo praznik čislan. Zdaj pesem zapojmo še kresne noči, Da petje čez meje slovenske doni.
J. O. Golobov.
flHk^—